aeróben -bna -o prid. (ọ̑)
biol. ki za življenje potrebuje prosti kisik: aerobne bakterije / aerobno dihanje
anaeróben -bna -o prid. (ọ̑)
biol. ki za življenje ne potrebuje prostega kisika: anaerobne bakterije / anaerobno gnitje
bakteriálen -lna -o prid. (ȃ)
med. ki ga povzročijo bakterije: bakterialna bolezen
baktericíden -dna -o prid. (ȋ)
med. ki uničuje bakterije: baktericidno zdravilo / baktericidno delovanje antibiotikov
baktêrija -e ž (é)
nav. mn., biol. enocelični rastlinski organizem brez klorofila, ki se množi s cepitvijo: črevesne, gnilobne bakterije; paličasta bakterija; bakterije mlečnega kisanja; delovanje, gojišče bakterij
baktêrijski -a -o prid. (é)
nanašajoč se na bakterije: bakterijska kultura / bakterijski strup; bakterijska gniloba krompirja
bakterióza -e ž (ọ̑)
agr. rastlinska bolezen, ki jo povzročajo bakterije: bakterioza macesna
bíofílm -a m (ȋ-í)
plast mikroorganizmov in njihovih razkrojkov na kaki površini: mikrobni biofilmi; bakterije v biofilmu
črevésen -sna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na črevo: črevesna sluznica, stena / črevesni katar; nevarnost črevesnih bolezni / črevesni paraziti
♦ anat. črevesne resice prstasti ali listasti izrastki črevesne sluznice; biol. črevesna flora črevesne bakterije
dopláviti -im tudi doplavíti -ím dov., doplávil (ā ȃ; ī í)
s tokom prinesti, spraviti kam: doplaviti les do jeza / kri doplavi bakterije
dušíčen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na dušik: dušična snov; dušična gnojila / dušično gnojenje / dušične spojine dušikove
♦ bot. dušične bakterije dušikove bakterije
dušíčnat -a -o prid. (ȋ)
ki vsebuje dušik: dušičnate hranilne snovi; dušičnata umetna gnojila
♦ bot. dušičnate bakterije dušikove bakterije
dušíkov -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na dušik: dušikova kislina; dušikove spojine / proizvodnja dušikovih gnojil dušičnih
♦ bot. dušikove bakterije bakterije, ki presnavljajo dušik v naravi
erlihióza -e ž (ọ̑) med.
bolezen, ki jo prenašajo klopi in povzročajo bakterije erlihije: za boreliozo in erlihiozo ni cepiva
fílter -tra m (í)
naprava ali snov za odstranjevanje primesi iz tekočin ali plinov, čistilnik: tekočino precejamo skozi filtre; filter iz volnenih vlaken; filter za vodo; cigarete s filtrom / mehanski, peščeni filter; zračni filter za filtriranje zraka; pren. tudi njegove izrazito izpovedne pesmi so pronikale skozi filter čustvenega sveta
♦ avt. oljni filter naprava za čiščenje olja pri avtomobilskem motorju; fot. filter priprava iz barvnega stekla ali folije iz umetne snovi, ki prepušča v fotografsko kamero samo žarke določenih barv, sito; rumeni filter rumenica; med. bakteriološki filter ki zadržuje bakterije določene velikosti; v prid. rabi: filter papir; filter cigarete
flóra -e ž (ọ̑)
rastline, ki rastejo na določenem območju, rastlinstvo: proučevati floro in favno naših pokrajin; alpska, mediteranska flora; bogata planinska flora; zaščita redke flore
♦ biol. črevesna flora črevesne bakterije; bot. reliktna flora flora, ki je preostala iz prejšnjih geoloških dob
fuksín -a m (ȋ)
kem. rdeče bazično barvilo: barvati bakterije s fuksinom
genóm -a m (ọ̑) biol.
celota dednih informacij živega bitja v genih, dednina: človekov genom naj bi vseboval do 100.000 različnih genov; ustvariti sintetični genom; genom bakterije; raziskovanje genoma
gnilôben -bna -o prid. (ó ō)
nanašajoč se na gnilobo: gnilobni proces; gnilobna infekcija / gniloben vonj / gnilobna miselnost
♦ biol. gnilobne bakterije bakterije, ki povzročajo gnitje; čeb. gnilobna zalega zalega, obolela za hudo gnilobo
gnojênje -a s (é)
glagolnik od gnojiti:
a) izboljševati zemljo z gnojenjem; gnojenje travnika s kompostom / zeleno gnojenje gnojenje z zelenimi rastlinami, ki se podorjejo
♦ agr. foliarno gnojenje s škropljenjem ali pršenjem gnojila na liste rastlin
b) gnojenje podkožnega tkiva / bakterije gnojenja
gomóljček in gomôljček -čka m (ọ̑; ȏ)
manjšalnica od gomolj: nastajanje mladih gomoljčkov
♦ bot. koreninski gomoljčki tvorbe na koreninah metuljnic, ki jih povzročajo dušikove bakterije
gomóljčen in gomôljčen -čna -o prid. (ọ̑; ȏ)
bot., v zvezi gomoljčne bakterije bakterije v celicah koreninskih gomoljčkov, ki kemično vežejo dušik iz zraka v dušikove spojine:
izolírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. napraviti, da kdo ne biva, ni skupaj z drugimi, osamiti: izolirati bolnike z nalezljivimi boleznimi;
izolirati osumljenca // onemogočiti komu stike, povezavo z drugimi: izolirati otroka; nasprotne države so jih hotele izolirati; posameznike so poskušali izolirati / publ. izolirati izgrednike od množice ločiti, odtrgati; pren., publ. problema ne smemo izolirati 2. obdati, premazati s snovjo, z materialom, ki ne dopušča prehajanja vlage, toplote, zvoka, električnega toka: izolirati električno napeljavo;
izolirati prostore pred hrupom;
izolirati stene z bitumnom;
toplotno, zvočno izolirati 3. biol., kem. dobiti določeno snov, stvar iz kake snovi v čisti obliki: izolirati bakterije;
izolirati element iz minerala
♦ šah. izolirati kmeta ločiti ga od drugih kmetov iste barve; voj. izolirati bojišče onemogočiti oskrbovanje bojiščaizolírati se
pretrgati stike, povezavo z drugimi: na starost se je popolnoma izoliral / publ. izolirati se od življenja
izolíran -a -o:
izoliran jetnik; izoliran telefonski kabel; s plutovino izolirani stropi / publ.: pri tem prizadevanju ni bil izoliran osamljen, sam; ne gre za izoliran dogodek posamezen, osamljen
♦ voj. izolirani napad napad z omejenim ciljem, ki ga napravi samo določena vojaška enota; prisl.: gledati na pojave izolirano
japónski -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na Japonce ali Japonsko: japonski jezik;
japonska industrija / japonska moda 2. v zvezi japonska goba rumenkasta zdrizasta snov, ki jo sestavljajo bakterije in glive kvasovke, bot. kombuša:
♦ papir. japonski (svileni) papir tanek papir, izdelan iz dolgih vlaken eksotičnih rastlin; tekst. japonska svila zelo tanka enobarvna ali potiskana tkanina iz prave svile, tkana v platneni vezavi; vrtn. japonski hmelj okrasna rastlina z ovijajočim se steblom in razdeljenimi svetlo zelenimi listi, Humulus japonicus; japonski macesen macesen z rumenkasto zelenimi storžki, Larix leptolepis; japonska češnja okrasno drevo ali grm z belimi ali rožnatimi cveti; japonska kutina okrasni grm, ki pred ozelenitvijo rdeče vzcvete, Chaenomeles japonica; japonska nešplja grmičasta lončna rastlina z velikimi, spodaj močno dlakavimi listi, Eriobotrya japonica
jógurtov -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na jogurt: jogurtov lonček; jogurtov preliv; jogurtov sladoled; jogurtove bakterije; krompir z jogurtovo omako
kápsula -e ž (ȃ) 1. zdravilo v želatinastem ali škrobnem ovoju: pogoltniti kapsulo;
kapsule in tablete / prodajati zdravilo v obliki kapsul / ricinusovo olje v kapsulah 2. teh. del vesoljske ladje brez osnovnih potisnih raket: kapsula z dvema članoma posadke / kapsula vesoljske ladje / kapsula pristane na luni lunarni modul3. anat., navadno s prilastkom tkivo, ki ovija kak organ; ovojnica: ledvična, sklepna kapsula
♦ biol. bakterijska kapsula trdna ali sluzasta snov, s katero se obdajo nekatere bakterije, bakterijska ovojnica
kísanje -a s (ȋ)
glagolnik od kisati: kisanje mleka / kisanje krme
♦ biol. bakterije mlečnega kisanja
kombúša -e ž (ú)
bot. rumenkasta, zdrizasta snov, ki jo sestavljajo bakterije in glive kvasovke:
korenínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na korenino: koreninska zgradba / koreninski vršiček; koreninska povrhnjica
♦ bot. koreninski gomolj; koreninski gomoljčki tvorbe na koreninah metuljnic, ki jih povzročajo dušikove bakterije; koreninski laski; koreninski tlak sila, s katero potiska korenina vodo v steblo; koreninski vrat del rastline med korenino in steblom; koreninska čepica varovalno tkivo iz rahlo povezanih celic, ki obdaja vršičke korenin; vrtn. koreninska gruda korenine sadike s prstjo, ki se jih drži
míkroorganízem -zma m (ȋ-ī)
nav. mn., biol. s prostim očesom nevidna, navadno enocelična rastlina ali žival: gojiti, uničevati mikroorganizme; bakterije in drugi mikroorganizmi / bolezenski mikroorganizmi; živalski mikroorganizmi
mineralizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. spreminjati organske snovi v anorganske: bakterije razkrajajo odpadke in jih mineralizirajo / mineralizirati humus
2. teh. prepojiti z mineralnimi snovmi: mineralizirati les
mléčnokislínski -a -o prid. (ẹ́-ȋ)
biol., v zvezah: mlečnokislinske bakterije bakterije, ki povzročajo, da se pri vrenju sladkor spreminja v mlečno kislino; mlečnokislinsko vrenje vrenje, ki ga povzročajo mlečnokislinske bakterije
mléko -a s (ẹ́)
1. bela tekočina, ki se izloča pri samicah sesalcev določen čas po porodu kot hrana za mladiče: mladič sesa mleko pri materi; za otroka je najboljše materino mleko; pasje mleko
// taka tekočina pri domači živali, zlasti kravi, kot hrana sploh: mleko se sesiri, skisa; kuhati, piti mleko; posnemati mleko; te krave dajejo, imajo izvrstno mleko; bivolje, kamelje, kozje, kravje, ovčje mleko; namolsti golido mleka; predelovanje mleka; na mleku kuhana kaša; bela je kot mleko / jutranje, večerno mleko od jutranje, večerne molže; kislo, kuhano mleko; pinjeno mleko tekočina, ki ostane pri izdelavi surovega masla; mleko v prahu
2. navadno s prilastkom mleku podobna tekočina: iz drevesa se je cedilo gosto mleko / očistiti si obraz s čistilnim mlekom; kokosovo mleko užitna tekočina v kokosovem orehu; riževo, sojino mleko mlečni nadomestek iz riževih, sojinih zrn
● ekspr. tam se cedi med in mleko je vsega dovolj; je zelo dobro; ekspr. njega se pa še mleko drži je še zelo mlad, neizkušen; ekspr. ta pa še po mleku diši je še zelo mlad, neizkušen; ekspr. samo ptičjega mleka jim še manjka vsega imajo (v izobilju), kar si poželijo; vznes. brat po mleku človek, ki ga je dojila ista ženska
♦ agr. homogenizirati mleko povzročati, delati, da je maščoba enakomerno porazdeljena po vsej tekočini; pasterizirati mleko s krajšim segrevanjem od 60 do 90 °C uničevati bakterije, klice v tekočini; leno mleko ki se težko usiri; polmastno ki mu je odvzet del maščobe, polnomastno ki ima najmanj 3,2 % mlečne maščobe, posneto mleko ki ima manj kot 1,6 % mlečne maščobe; trajno mleko sterilizirano; bot. ptičje mleko rastlina s črtalastimi pritličnimi listi in belimi cveti v grozdih ali češuljah, Ornithogalum; geol. jamsko mleko mehka siga (v kraških jamah); grad. apneno mleko (gostejši) apneni belež; cementno mleko redka zmes cementa in vode
namnožíti -ím dov., namnóžil (ī í)
narediti kaj številnejše: namnožiti čredo; bakterije se hitro namnožijo / knjižnica se je z novimi knjigami precej namnožila
// narediti kaj večje: svoje premoženje so v nekaj letih zelo namnožili / delo se mu je tako namnožilo, da mu ni več kos
nèvíden2 -dna -o prid. (ȅ-í ȅ-ī) 1. ki se ne vidi, ne opazi: skozi nevidne razpoke je nepretrgoma pihalo / nevidne napake, pomanjkljivosti / ekspr. v tistem trenutku bi se rad naredil nevidnega / knjiž.: nevidna nevarnost; ljudje so se začeli zbirati kot na nevidno povelje 2. ki se s prostim očesom ne vidi: bakterije so nevidne;
nevidna živa bitja 3. ki je tako narejen, izdelan, da se ne vidi: neviden šiv, vbod / nevidno črnilo tekočina, ki postane vidna šele po kemični reakciji; nevidno pisanje pisanje z nevidnim črnilom / odšel je skozi nevidna vrata v steni skrivna4. ekspr. neznan2:
nevidna roka mu je dala na mizo šopek cvetlic / nevidna sila mu je ustavljala korak
♦ geom. nevidni rob; nevidna ploskev; gost. nevidni lom razbitje posode, za katero se ne ve, kdo ga je povzročilnèvídno prisl.:
nevidno se nasmehniti
nitrifikacíjski -a -o prid. (ȋ)
biol., v zvezi nitrifikacijske bakterije bakterije, ki spreminjajo amonijak v zemlji v nitrite in nitrate:
obtòk -óka m (ȍ ọ́)
1. gibanje, premikanje česa po kaki sklenjeni poti: obtok olja, vode; odprtine za boljši zračni obtok; pren., knjiž. mednarodni obtok literarnih vrednot
// prehajanje preko različnih oblik, stanj nazaj v prvotno obliko, stanje: bakterije povzročajo obtok snovi v živi naravi; pomen gozda za uravnavanje vodnega obtoka
2. ekon., navadno v zvezi z denar krožno gibanje denarja med posameznimi sektorji narodnega gospodarstva: pospeševati obtok denarja, vrednostnih papirjev / vzeti bankovec iz obtoka; v obtok je prišlo veliko ponarejenega denarja
// količina denarja, ki je v krožnem gibanju: povečati obtok denarja
♦ anat. krvni obtok gibanje, premikanje krvi v telesu; mali ali pljučni krvni obtok del krvnega obtoka, pri katerem teče kri skozi pljuča; veliki ali telesni krvni obtok del krvnega obtoka, pri katerem teče kri skozi telo; teh. centralno ogrevanje z naravnim po naravnih zakonitostih dviganja tople vode, pare, s prisilnim obtokom s črpalko; zool. enojni krvni obtok pri katerem poganja srce samo venozno kri
ócetnokislínski -a -o [ocətnokislinski in ocetnokislinski] prid. (ọ̑-ȋ)
nanašajoč se na ocetno kislino: ocetnokislinske bakterije / ocetnokislinsko vrenje
odkrívati -am nedov. (í) 1. odstranjevati z odprtega dela predmet, nameščen nanj: odkrival je lonce in gledal, kaj se kuha;
odkrivati vodnjak / odkrivati pokrov // odstranjevati s česa, kar je položeno nanj zlasti zaradi varstva, zaščite: odkrivati gredo; odkrivati tla // s strehe odstranjevati kritino: začeti odkrivati streho 2. z odstranitvijo česa delati kaj vidno: z roko je zakrival in odkrival črke / luščil je omet in počasi odkrival fresko 3. z raziskovanjem, preučevanjem delati znano kaj neznanega: odkrivati nove elemente, zvezde;
pri izkopavanju so odkrivali okostja izumrlih živali / odkrivati nove metode // delati znano kaj prikritega, skrivnega: pravočasno odkrivati bolezni; odkrivati mlade talente // delati znano sploh: odkrivati preteklost dežele / odkrivati svojim rojakom bogastvo ruske književnosti 4. delati, da kaj izve kdo drug: ne odkriva rad svojih misli, načrtov 5. ugotavljati, da kje kaj je: v mestu je odkrival eno znamenitost za drugo;
z mikroskopom odkrivati bakterije v hrani odkrívati se
1. dajati pokrivalo z glave: zaradi vročine so se dekleta odkrivala / odkrivati se znancem jih z odstranitvijo klobuka z glave pozdravljati
2. ekspr. postajati viden, kazati se: na drugi strani hriba so se nam odkrivale prijazne vasi; pred našimi očmi so se začeli odkrivati vrhovi gor
● ekspr. prej so sleparja hoteli ubiti, zdaj se mu pa odkrivajo izkazujejo mu čast, spoštovanje
odkrivajóč -a -e:
odkrivajoč prave vzroke, se je čudil
ovójnica -e ž (ọ̑)
1. papir, prepognjen in zlepljen tako, da nastane vrečka, navadno za pisma: odpreti, zalepiti ovojnico / bankovce je zložil v pisemsko ovojnico
● ekspr. njegova mesečna ovojnica je tanka ima majhne osebne dohodke; ekspr. brez modre ovojnice ni šlo podkupnine
2. kar je, se daje okrog česa, navadno da varuje, ščiti: ovojnice toaletnega mila / ovojnica revije je strgana
3. tanka plast tkiva, ki kaj obdaja, povezuje: mišice in sklepe ovijajo ovojnice
// anat., navadno s prilastkom tkivo, ki ovija kak organ: ledvična, vranična ovojnica
● knjiž. semena te rastline imajo močno ovojnico močen ovoj
♦ anat. kitna, mišična, možganska, sklepna ovojnica; biol. bakterijska ovojnica trdna ali sluzasta snov, s katero se obdajo nekatere bakterije; celična ovojnica zunanji, mrtvi del celice; mat. ovojnica črta, ki obdaja družino krivulj; med., vet. plodova ovojnica; zool. ovojnica pasja trakulja
páličast -a -o prid. (á)
ki ima obliko palice, paličice: imel je dolg, paličast meč; ekspr. njegovo telo je bilo tanko, paličasto
♦ biol. paličaste bakterije; fiz. paličasti magnet; teh. paličasti termometer; paličasto jeklo
parazítski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na parazite: parazitske bakterije / parazitski bogataši / opustiti parazitsko življenje
♦ med. parazitske bolezni bolezni, ki jih povzročajo paraziti
pasterizírati -am nedov. in dov. (ȋ) agr. s krajšim segrevanjem od 60 do 90 °C uničevati bakterije, klice v živilu: pasterizirati mleko, vino pasterizíran -a -o:
pasterizirani sokovi; pasterizirano mleko
patogén -a -o prid. (ẹ̑)
med. ki povzroča bolezen, bolezenski: patogeni mikrobi; patogene bakterije, klice
priváditi -im dov. (á ȃ) navaditi: privaditi otroka na red / privaditi žival na novo ime priváditi se
1. priti v stanje, ko se kaj ne zdi več težavno: privadil se je nerodne opore; privaditi se delu v rudniku / oči so se privadile delu v temnici
// priti v stanje, ko se kaj ne zdi več nenavadno, nedomače: privaditi se novega pohištva; privaditi se novemu okolju; otrok se je v vrtcu hitro privadil
2. s ponavljanjem kakega dejanja priti v stanje, ko postane to potreba, navada: privaditi se ponočevanja; privaditi se kajenju / elipt. privadil se je vina pitja vina
● bakterije so se privadile na življenje v vodi prilagodile; ekspr. človek se vsemu privadi tudi težavna stvar postane človeku sčasoma manj težavna
privájen -a -o:
ne bo opustil privajenega načina življenja; na to je že privajen; s privajeno kretnjo si je potisnil klobuk na čelo
próbiótičen -čna -o prid. (ọ̑-ọ́)
nanašajoč se na probiotike: probiotični jogurt, napitek; probiotični mlečni izdelki; probiotično živilo / probiotični mikroorganizmi; probiotične bakterije / probiotična kultura
razklíčiti -im dov. (í ȋ)
agr. uničiti bakterije, klice: razkličiti vino / razkličiti sod z žveplovim dioksidom
razkrájati -am nedov. (á) 1. delati, povzročati, da snov preide v svoje sestavine: kačji strup razkraja kri;
razkrajati les, listje;
hranilne snovi se v telesu razkrajajo;
hitro, počasi se razkrajati / s kuhanjem vitamine razkrajamo uničujemo// kem. delati, povzročati, da snov preide v enostavne spojine ali elemente: bakterije razkrajajo beljakovine; mlečna kislina se razkraja v vodo in ogljikov dioksid / kemično razkrajati 2. knjiž. povzročati, da kaj preneha zadovoljivo opravljati svojo osnovno dejavnost: nesoglasja razkrajajo organizacijo;
pren. to je razkrajalo okupatorjevo bojno moralo 3. knjiž. delati, povzročati, da česa ni več: svetloba je začela razkrajati temo;
megla se je začela razkrajati;
pren. njihova dobra volja se je razkrajala razkrajajóč -a -e:
razkrajajoče delovanje bakterij; razkrajajoče se listje
razkrojeválka -e [raskrojevau̯ka in raskrojevalka] ž (ȃ)
ženska, ki razkraja: razkrojevalka dobrih medčloveških odnosov
// rastlinski, živalski organizem, ki razkraja: bakterije so razkrojevalke organskih snovi
razkrojíti -ím dov., razkrójil (ī í) 1. narediti, povzročiti, da snov preide v svoje sestavine: želodčna kislina razkroji hrano;
kačji strup razkroji kri;
les, listje se razkroji;
truplo se počasi razkroji / s kuhanjem vitamine razkrojimo uničimo// kem. narediti, povzročiti, da snov preide v enostavne spojine ali elemente: bakterije razkrojijo beljakovine; voda se pri visoki temperaturi razkroji v vodik in kisik / kemično razkrojiti 2. povzročiti, da kaj preneha zadovoljivo opravljati svojo osnovno dejavnost: nesoglasja so razkrojila stranko;
pren. nasprotja so razkrojila naše moči 3. narediti, povzročiti, da česa ni več: sonce je razkrojilo meglo;
megla se je že razkrojila / razkrojiti se v nič; pren. njena čustva so se razkrojila razkrojèn -êna -o:
razkrojena snov; organizacija je razkrojena
● knjiž. duševno, notranje razkrojen človek razdvojen, razklan
razmnoževáti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da nastanejo novi organizmi iz že obstoječih: razmnoževati rastline;
razmnoževati s potaknjenci, semenom 2. izdelovati več kopij besedila, slike: razmnoževati letake;
razmnoževati na ciklostilu razmnoževáti se
1. postajati številnejši z nastankom novih organizmov iz že obstoječih: bakterije se hitro razmnožujejo
2. nastajati kot nov organizem iz že obstoječih: rastline se razmnožujejo na različne načine
♦ biol. nespolno brez oploditve, spolno se razmnoževati z oploditvijo; bot. razmnoževati se s sporami
razmnoževán -a -o:
rokopisna in preprosto razmnoževana glasila
razmnožíti -ím dov., razmnóžil (ī í) 1. narediti, da nastanejo novi organizmi iz že obstoječih: razmnožiti rastlino;
razmnožiti ribe v akvariju;
razmnožiti s potaknjenci, semenom 2. izdelati več kopij besedila, slike: razmnožiti okrožnico, tiskovino;
razmnožiti na pisalnem stroju razmnožíti se
postati številnejši z nastankom novih organizmov iz že obstoječih: v teh okoliščinah se bakterije hitro razmnožijo; te živali so se v zadnjem času zelo razmnožile
// ekspr. postati številnejši sploh: saloni so se takrat zelo razmnožili
razmnožèn -êna -o:
ciklostilno razmnoženi letaki; okrožnice so že razmnožene
spirálast tudi špirálast -a -o prid. (ȃ)
ki ima obliko spirale: padati v spiralastih zavojih / spiralaste stopnice
♦ biol. spiralaste bakterije; bot. spiralasta razvrstitev razvrstitev listov, pri kateri stojijo listi na steblu v spirali
sterilizírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. med. s segrevanjem nad 100 °C, prekuhavanjem uničevati kužne klice: sterilizirati kirurške instrumente;
sterilizirati obleko, obveze 2. agr. s segrevanjem nad 100 °C uničevati bakterije, klice v živilu: sterilizirati mleko;
sterilizirati zelenjavo za konzerviranje;
sterilizirati pri 100 °C;
sterilizirati in pasterizirati 3. med., vet. delati koga neplodnega, jalovega, jaloviti: sterilizirati samce;
sterilizirati iz zdravstvenih razlogov;
pren. prevelika mehanizacija življenja sterilizira človekovo ustvarjalnost sterilizíran -a -o:
sterilizirana gaza; sterilizirano mleko
sulfonamíd -a m (ȋ)
farm. zdravilo, ki uničuje mikroorganizme, zlasti bakterije, ali zavira njihovo rast: zdravljenje s sulfonamidi
svédrast -a -o prid. (ẹ́) podoben svedru: svedrasti ostružki;
svedrasti zvitki papirja;
miza s svedrastimi nogami / ekspr. svedrast pogled vrtajoč, vprašujoč
♦ biol. svedraste bakterije spiralaste bakterijesvédrasto prisl.:
svedrasto zavito rogovje
tísočkraten tudi tísočkráten -tna -o prid. (ȋ; ȋ-ā)
tisočkrat tolikšen: opazovati bakterije pri tisočkratni povečavi / ekspr. iz tega klasja bo obrodilo tisočkratno življenje večkratno, mnogokratno
tóksičen -čna -o prid. (ọ́) 1. nanašajoč se na toksin: toksične bakterije / toksično obolenje 2. knjiž. strupen2:
toksična snov;
tolikšna doza zdravil je toksična / toksične lastnosti / toksične poškodbe poškodbe zaradi zastrupitve
toksín -a m (ȋ)
biol. strup nekaterih mikroorganizmov ali nekaterih drugih rastlin in živali, ki v organizmu povzroča nastajanje protiteles: bakterije izločajo toksine / rastlinski, živalski toksin
toplôta -e ž (ó)
1. energija, ki se sprošča pri gorenju, razkrajanju snovi, trenju: toplota segreje telo; pri gorenju se sprošča toplota; dovajati, meriti, oddajati, prevajati toploto; delovanje, prehajanje, pridobivanje toplote
2. zmerno visoka temperatura: toplota dobro dene, se prileže; pomladanska toplota; prijetna toplota / občutek toplote / nekatere bakterije se razmnožujejo pri sobni toploti sobni temperaturi
3. lastnost, značilnost toplega: toplota od sonca segretega zidu / toplota pomladnih dni / toplota postelje / toplota volne / človeška toplota; toplota besed, čustev; toplota družinskega okolja / toplota jesenskih barv
4. ekspr. prijetno, ugodno počutje: po telesu se mu razliva toplota
♦ fiz. izparilna toplota; latentna toplota ki jo telo dobiva ali oddaja pri prehajanju iz enega agregatnega stanja v drugo, ne da bi se mu pri tem spremenila temperatura; utajena, prikrita toplota; sežigna toplota ki jo pri sežigu v danih okoliščinah odda 1 kg goriva; specifična toplota; strjevalna toplota ki se sprosti pri strjevanju; talilna toplota; strojn. prenosnik toplote naprava, v kateri prehaja toplota posredno ali neposredno od enega toka snovi k drugemu
ubíjati -am nedov. (í) 1. z udarci, s silo povzročati smrta) človeka: ropali so in ubijali / ubijati ljudi s strupi / ekspr. ni ubijal z rokami, ampak z besedo ukazoval je ubijatib) živali: ubijati kače // s silo svojega gibanja, padca povzročati smrt koga: padajoče skale so ubijale napadalce // s svojo silo, z delovanjem sploh povzročati smrt: eksplozija ruši in ubija; visoka temperatura ubija bakterije 2. z udarci, s silo povzročati, da kaj poči, se poškoduje: ubijati šipe // v zvezi ubijati jajca na tak način delati, da se odstrani jajčna lupina: ubijati jajca in jih peči / ubijati jajca v ponev 3. ekspr. povzročati, da kdo izgublja svojo telesno, duševno moč: zakaj me ubijaš s težkim delom / brezdelje, vročina ga ubija; sestanki, spori ga ubijajo / to ga duševno, telesno ubija 4. ekspr. povzročati izgubo česa duševnega: ne ubijaj mu upanja;
ubijati komu veselje, voljo do dela / hrup ubija duševno zbranost 5. ekspr. delati, da kaj praznega, neprijetnega glede na zavedanje hitreje mine: ubijati čakanje, dolgčas s klepetom, z ribolovom, zabavo / prijetno ubijati čas
● ekspr. črka ubija, duh oživlja samo dobesedno razumevanje zapisanega povzroča izgubo njegove resnične vsebine, ki jo more znova ustvarjati duhubíjati se
1. zaradi padca, udarca ob kaj umirati: padali so v prepade in se ubijali
2. namerno povzročati svojo smrt, zlasti z udarcem, s silo: rajši so se ubijali, kot da bi postali ujetniki
3. ekspr. s kakim dejanjem, predmetom delati, povzročati, da se izgublja telesna, življenjska moč: ubijati se z delom, s kmetijo / s pijačo se ubija, in vendar pije
// zelo naporno, težko delati: ubijati se za otroke; ubijati se na kmetiji, po njivah; ubijati se od jutra do noči / star. vse življenje se je ubijal z revščino je živel v pomanjkanju
// s širokim pomenskim obsegom z naporom, navadno brez (večjega) uspeha opravljati opravilo, delo, kot ga določa sobesedilo: ubijati se z branjem kitajskih znakov / vse popoldne so se ubijali s prelaganjem hlodov; ubijati se s problemom
4. ekspr. izgubljati svojo moč, jakost, zlasti zaradi delovanja nasprotne sile: vodni curki so se med seboj ubijali / kriki se ubijajo v bobnenju slapa / koraki se ubijajo v mahu
● ekspr. ubijati si glavo s čim beliti si glavo s čim; star. ne bo se mu treba ubijati s palico po svetu težko, slabo živeč se potikati, hoditi
ubijajóč -a -e:
ubijajoč se sam na kmetiji, je kmalu onemogel; ubijajoči streli; enolično delo je ubijajoče; prisl.: ubijajoče dolgo čakati; ubijajoče zanič zelo
ubíjan -a -o:
kriki ubijanih ljudi
varán -a m (ȃ)
nav. mn., zool. kuščarji z dolgo glavo in vratom, z navadno dolgim debelim repom in globoko preklanim jezikom, Varanidae: različne vrste varanov; nevarne bakterije v slini varanov; kače, legvani in varani / komodoški varan velik mesojedi varan, ki živi na nekaterih indonezijskih otokih
vèčstókrat prisl. (ȅ-ọ̑)
izraža več sto ponovitev: pod mikroskopom so bakterije povečane večstokrat
virulénca -e ž (ẹ̑)
1. med. sposobnost povzročiti bolezen: zmanjšati virulenco bacila, bakterije
2. knjiž., ekspr. sposobnost prevzeti, pridobiti koga: filozofija na višku svoje virulence
virulénten -tna -o prid. (ẹ̑)
1. med. sposoben povzročiti bolezen: bacil kuge je dolgo virulenten; virulentne bakterije; pren., ekspr. fašizem je bil virulentna klica družbe
2. knjiž., ekspr. sposoben prevzeti, pridobiti koga: virulenten nazor / virulenten problem z daljnosežnimi posledicami, nevaren
vrênje -a s (é)
1. glagolnik od vreti: zakuhati juho med vrenjem; počasno vrenje / vrenje vode iz tal / vrenje čustev v mladem človeku / vrenje mošta
2. ekspr., navadno s prilastkom živahno, vznemirljivo dogajanje: politično, revolucionarno, versko vrenje; vrenje v poeziji tistega časa
3. biol., kem. spreminjanje organskih snovi z delovanjem encimov: pospešiti vrenje; produkti vrenja
♦ biol. mlečnokislinsko vrenje ki ga povzročajo mlečnokislinske bakterije; kem. alkoholno vrenje pretvorba sladkorja s kvasovkami v etanol in ogljikovo kislino
zakŕkniti -em dov. (ŕ ȓ) 1. postati trden, želatinast: kuhati jajce, da beljak zakrkne / zastar. mleko zakrkne se sesiri// povzročiti, da postane kaj trdno, želatinasto: bakterije iz mleka izločeno snov zakrknejo 2. zaradi krajšega delovanja vrele, zelo vroče tekočine postati v zunanji plasti trši, v notranjosti pa ostati mehek: pražiti jetra na olju, da zakrknejo // dati kaj za krajši čas v vrelo, zelo vročo tekočino, da postane zunanja plast trša, notranjost pa ostane mehka: zakrkniti pečenko, ribe; zakrkniti kaj v vreli masti, vodi 3. ekspr. postati strog, nedovzeten za prošnje, zahteve koga in vztrajati v tem odnosu, kažoč nenaklonjenost: nekateri so se omehčali, on pa je še bolj zakrknil;
ker so ga zmerjali, se je zakrknil in ne govori več / srce mu zakrkne in nobena reč ga ne gane / zakrkniti v hudobiji, molku // narediti, povzročiti, da postane kdo tak: storjena krivica ga je zakrknila / to doživetje mu je zakrknilo srce, značaj 4. ekspr. postati tog, vztrajno se ohranjajoč v določenem stanju: mišljenje mu zakrkne;
njegove slabosti so se na starost še bolj zakrknile;
sovraštvo v njem se zakrkne
● knjiž. rad zatisne oko in zakrkne uho noče videti, opaziti in slišati česa; ekspr. zakrkniti srce postati nedovzeten za čustva; ekspr. obraz mu je zakrknil v hudoben izraz dobil je hudoben izrazzakŕkniti se v zvezi zakrkniti se vase
zapreti se vase: zakrkniti se vase in molčati; užaljen se zakrkne vase
zakŕknjen -a -o
1. deležnik od zakrkniti: zakrknjen človek; zakrknjen v zlu; zakrknjena jeza
2. ekspr. ki vztraja pri čem, navadno slabem, nezaželenem: zakrknjen grešnik, lažnivec / zakrknjen samec, skopuh / zakrknjeno vedenje
● zastar. v rasti zakrknjeno drevo zakrnelo; prisl.: zakrknjeno molčati, tajiti
zavrélica -e ž (ẹ̑) 1. knjiž. pijača, ki se pripravi s kuhanjem (zdravilnih) rastlin; prevretek, zavretek: popiti zavrelico;
zavrelica iz kamilic / zdravilna zavrelica 2. knjiž. redka, vodena jed: za kosilo so dobili nekakšno zavrelico / namesto kave nam je dala slabo zavrelico 3. agr. bolezen vina, pri kateri se zaradi učinkovanja segretega alkohola prekine alkoholno vrenje in razvijejo bakterije, ki povzročajo razkroj: preprečiti zavrelico 4. star. pokvarjeno, ciknjeno vino: noče piti zavrelice
zavrélka -e ž (ẹ̑) 1. agr. bolezen vina, pri kateri se zaradi učinkovanja segretega alkohola prekine alkoholno vrenje in razvijejo bakterije, ki povzročajo razkroj; zavrelica: zavrelka in druge vinske bolezni 2. star. pokvarjeno, ciknjeno vino: izliti zavrelko iz soda
