Tiskanje

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 6. 2026.

botrováti botrújem nedovršni in dovršni glagol [botrováti]

biti pomemben dejavnik, vzrok česa

ETIMOLOGIJA: ↑boter

číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]

ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi

v obliki čisti

v nekaterih zvezah v obliki čisti

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega

v nekaterih zvezah v obliki čisti

ekspresivno

ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov

ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti

v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve

v obliki čisti

manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil

v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire

v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini

STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, imeti čisto vest, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...

čúden čúdna čúdno pridevnik [čúdən]

ki se razlikuje od običajnega, znanega

ki se zlasti v vedenju, ravnanju razlikuje od drugih ljudi ali se mu to pripisuje

ki ga je težko določiti, opredeliti in navadno vzbuja občutek nelagodja

ekspresivno ki vzbuja dvom o moralni neoporečnosti

kot samostalnik kar je neobičajno ali vzbuja dvome, občutek nelagodja

FRAZEOLOGIJA: biti čudna reč, čuden patron, metati čudno luč na koga, na kaj, čudna luč pade na koga, Čudna reč.
ETIMOLOGIJA: ↑čudo

gábezov gábezova gábezovo pridevnik [gábezou̯ gábezova gábezovo]

ki je v zvezi z gabezom 1.

ETIMOLOGIJA: ↑gabez

MŔSA MŔSE; in mŕsa samostalnik ženskega spola [mə̀rsa]

iz medicine stafilokok, odporen proti penicilinskim in cefalosporinskim antibiotikom, zlasti kot povzročitelj bolnišničnih okužb

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. MRSA, kratice za Methicillin-resistant Staphylococcus aureus ‛na meticilin rezistentni zlati stafilokok’, iz ↑meticilin, ↑rezistenten, ↑stafilokok in lat. aureus ‛zlat’

ô3 in ó in ò medmet

tudi s ponovljeno črko o izraža, da je govorec presenečen, vesel

tudi z večkrat ponovljeno črko o

izraža, da govorec čuti željo, hrepeni po tem, kar je vsebina naslednjega stavka

kot členek, starinsko uporablja se, ko govorec koga pokliče, pozove, ogovori

kot členek, tudi z večkrat ponovljeno črko o uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo

kot členek

kot členek

tudi z večkrat ponovljeno črko o

ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȏ, rus. ó, polj. o, imitativna beseda, v enakih in podobnih pomenih znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. oh, angl. oh, lat. ō, gr. ō, prim. ↑oh

Število zadetkov: 6