Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.
nakljúčje -a s (ȗ) kar povezuje, povzroča sovpad nepričakovanih, med seboj vzročno nepovezanih dejanj, dejstev: nič ne smemo prepustiti naključju / pomagalo mu je naključje; ekspr. igra naključja / v povedni rabi: ni naključje, da je nanj pozabil; ekspr. rešitev je čisto naključje; to je čudno, neverjetno, srečno naključje
● ekspr. naključje je hotelo drugače nepričakovano se je zgodilo nekaj drugega// v prislovni rabi, v zvezi po naključju nenačrtno, nehote: po naključju srečati znanca; samo po naključju je preživel nesrečo; ekspr. to je zvedel po golem naključju
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.
nakljúčje -a s (ȗ) izvedeti po ~u |nehote, nakjučno|; To je srečno ~
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024
nakljúčje1 -a
s kar povezuje, povzroča sovpad nepričakovanih, med seboj vzročno nepovezanih dejanj, dejstev
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.
nakljȗčje, n. der Zufall, Cig.; das Schicksal: n. zdanjih dni, Preš.
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.
Izvor besede »naključje«
Zanima me, od kod je prišla beseda naključje.
Število zadetkov: 7