Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

nèspoštljív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í)
ki mu manjka spoštljivosti, vljudnosti: fant je precej nespoštljiv / nespoštljiv odnos do sodelavcev / nespoštljiva beseda, kritika
kléti kôlnem [kou̯nemnedov., kolníte tudi kôlnite; klél; nam. klét in klèt (ẹ́ ó)
1. uporabljati grobe besede, besedne zveze, navadno v afektu: navadil se je kleti; vozniki so vpili in kleli; kolne kot Turek zelo; ekspr. klel je, da se je vse bliskalo zelo / hudič! je po tihem klel
2. nav. ekspr. izražati sovraštvo, odpor, navadno s takimi besedami, besednimi zvezami: klela je njegovo žlahto / kolne dan, ko se je rodil / vola je s hudičem klel zmerjal, psoval
♦ 
rel. zelo nespoštljivo, žaljivo izražati se o Bogu, svetih osebah ali stvareh
zakléti -kôlnem [zakou̯nemdov., zakolníte tudi zakôlnite; zaklél; nam. zaklét in zaklèt (ẹ́ ó)
1. uporabiti grobe besede, besedne zveze, navadno v afektu: ko je odhajal, je zaklel; jezno, polglasno zakleti; zakleti po tuje; ekspr. zaklel je, da se je vse treslo zelo / preh., star. zaklel je svojega sina preklel / hudič, je zaklel
 
rel. zelo nespoštljivo, žaljivo izraziti se o Bogu, svetih osebah ali stvareh
2. po ljudskem verovanju izreči besedo, besede, ki povzročijo
a) da kdo ali kaj izgubi kako dobro, zaželeno naravno lastnost, sposobnost: zakleti zemljo, da ne rodi
b) da se kaj hudega odvrne, izgubi moč: zakleti neurje, točo
c) da se kdo ali kaj spremeni v kaj nižjega, slabšega: čarovnica je deklico zaklela; zakleti v kačo
č) da kdo kam pride, od koder se ne more rešiti: zaklela bi ga v pekel / zakleti koga v samoto
pocéstnica -e ž (ẹ̑)
slabš. prostitutka, ki si pridobiva stranke na cesti, ulici: ulice, na katerih postavajo pocestnice; zgodbe o pocestnicah; ravna z njo kot s pocestnico zelo nespoštljivo / družiti se s pocestnicami vlačugami, prostitutkami; postala je prava pocestnica
Število zadetkov: 4