eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.
žaljív žaljíva žaljívo pridevnik [žaljíu̯ žaljíva žaljívo] 1. ki navadno na neprimeren, nespoštljiv način govori, dela kaj z namenom prizadeti, ponižati koga, zlasti z izpostavljanjem njegovih pomanjkljivosti, (domnevnih) napak1.1. ki kaže, izraža tako neprimerno, nespoštljivo govorjenje, ravnanje
STALNE ZVEZE: žaljiva obdolžitev ETIMOLOGIJA: ↑žaliti
žaljívost žaljívosti samostalnik ženskega spola [žaljívost] 1. navadno neprimerno, nespoštljivo govorjenje, ravnanje z namenom prizadeti, ponižati koga, zlasti z izpostavljanjem njegovih pomanjkljivosti, (domnevnih) napak1.1. lastnost česa, da kaže, izraža tako neprimerno, nespoštljivo govorjenje, ravnanje
1.2. iz prava lastnost česa, da namerno širi, izpostavlja domnevne, neresnične trditve o drugem z namenom škodovanja njegovi časti in ugledu
ETIMOLOGIJA: ↑žaljiv
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.
kléti kôlnem [kou̯nem] nedov., kolníte tudi kôlnite; klél; nam. klét in klèt (ẹ́ ó) 1. uporabljati grobe besede, besedne zveze, navadno v afektu: navadil se je kleti;
vozniki so vpili in kleli;
kolne kot Turek zelo;
ekspr. klel je, da se je vse bliskalo zelo / hudič! je po tihem klel 2. nav. ekspr. izražati sovraštvo, odpor, navadno s takimi besedami, besednimi zvezami: klela je njegovo žlahto / kolne dan, ko se je rodil / vola je s hudičem klel zmerjal, psoval
♦ rel. zelo nespoštljivo, žaljivo izražati se o Bogu, svetih osebah ali stvarehkléti se star.
prisegati, zaklinjati se: na čast, pri vseh svetnikih se ti kolnem, da ni bilo res; zaman se je klel, da je nedolžen
kolnèč -éča -e in kolnóč -a -e zastar.:
vrnil se je pijan in kolneč; policaj je kričal na kolneče moške
klét -a -o star.
preklet: kleta usoda
● zastar. naš kleti sovražnik nespravljiv, zaklet
nèspoštljív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í) ki mu manjka spoštljivosti, vljudnosti: fant je precej nespoštljiv / nespoštljiv odnos do sodelavcev / nespoštljiva beseda, kritika nèspoštljívo prisl.:
zelo nespoštljivo je govoril o njem
pocéstnica -e ž (ẹ̑)
slabš. prostitutka, ki si pridobiva stranke na cesti, ulici: ulice, na katerih postavajo pocestnice; zgodbe o pocestnicah; ravna z njo kot s pocestnico zelo nespoštljivo / družiti se s pocestnicami vlačugami, prostitutkami; postala je prava pocestnica
zakléti -kôlnem [zakou̯nem] dov., zakolníte tudi zakôlnite; zaklél; nam. zaklét in zaklèt (ẹ́ ó) 1. uporabiti grobe besede, besedne zveze, navadno v afektu: ko je odhajal, je zaklel;
jezno, polglasno zakleti;
zakleti po tuje;
ekspr. zaklel je, da se je vse treslo zelo / preh., star. zaklel je svojega sina preklel / hudič, je zaklel
♦ rel. zelo nespoštljivo, žaljivo izraziti se o Bogu, svetih osebah ali stvareh2. po ljudskem verovanju izreči besedo, besede, ki povzročijoa) da kdo ali kaj izgubi kako dobro, zaželeno naravno lastnost, sposobnost: zakleti zemljo, da ne rodi b) da se kaj hudega odvrne, izgubi moč: zakleti neurje, točo c) da se kdo ali kaj spremeni v kaj nižjega, slabšega: čarovnica je deklico zaklela;
zakleti v kačo č) da kdo kam pride, od koder se ne more rešiti: zaklela bi ga v pekel / zakleti koga v samoto zakléti se ekspr.
podkrepljeno s kletvijo izraziti svojo odločitev, sklep glede česa: zaklel se je, da jo bo dobil / hudič naj me vzame, če bom še šel tja, se je zaklel / policija se je zaklela napraviti red trdno odločila
● star. na to se lahko stokrat zakolnem prisežem; ekspr. zdelo se je, kot da so se vsi zakleli proti njemu kot da so vsi trdno odločeni, da mu nasprotujejo, ga onemogočijo
zaklét -a -o
1. deležnik od zakleti: zaklet grad; zakleta kraljična; stvar se je, kot bi bilo zakleto, slabo končala
2. ekspr. velik, nepopustljiv: zaklet sovražnik alkohola
3. knjiž., navadno v povedni rabi prisiljen v kako stanje, iz katerega se ne da rešiti: usta, zakleta v molk / hiša, v katero so bili zakleti v kateri so bili prisiljeni živeti
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.
nèspoštljívo nač. prisl. (ȅí) ~ govoriti o kom
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.
nepridno [neprídno]
prislovnespoštljivo, brez spoštovanja
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.
neprešerno prisl. objestno, predrzno, nespoštljivo: koku tedaj ſe ſmeiſte potſtopit taku nepreshernu pred oblizam boshim ſtati (V, 454) ǀ koku bom mogla pred oblizhe Rihteria Nebeskiga priti, kateriga taku napreshernu ſim reshalila (V, 539)
nepridno prisl. 1. nespoštljivo: nej sadosti de ti Boshje Ime nepridnu uſta neusamesh, ampak ſi dolshan tuistù zhastiti 2. nekoristno: Nepuſtite pretezhi ene ure, en dan, ene minute nenuznu, inu nepridnu ǀ nepridnu tedne, meſize, inu lejta dopernesesh
prevzetno prisl. oholo, prevzetno, nespoštljivo: preusetnu do ſonza je hotel letejti ǀ preusetnu ſe je potſtopil perblishat bres prave spuvidi k' S. Obhailu ǀ krajl Baldaſſar je preuſetnu pyl s'te shegnane poſſode ǀ ſte doſegle taiſtu, kar preuſetnu ſo Lucifer, Adam inu Eva sheleli
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.
ferahtanje -a (ferahtanje, ferahtajne, ferahtajnje) samostalnik srednjega spola1. zelo negativen odnos do koga/česa, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: zaničevanje, prezir
1.1 kogarod. kazanje takega odnosa do koga/česa z namenom ponižati ga, negativno vplivati na mnenje drugih o njem; SODOBNA USTREZNICA: sramotenje, zasramovanje
1.2 česa odklanjanje, nepriznavanje zaradi takega odnosa; SODOBNA USTREZNICA: zavračanje
FREKVENCA: 67 pojavitev v 12 delih
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.
pometati ► pȯˈmėtat -an nedov.
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.
Deljenje besed »država« in »krščanstvo«Zanima me, kako pravilno delimo naslednje besede:
država = dr-žavakrščanstvo = kr-ščanstvo
Ali lahko tudi delimo imena oseb, mest in tujne besede?
Število zadetkov: 16