Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

spláv in splàv spláva (ȃ; ȁ á) 
  1. 1. preprosto, navadno iz hlodov narejeno plovilo: naložiti tovor na splav; prepeljati se na splavu, s splavom; čolni in splavi / (gumijast) rešilni splav
  2. 2. za plovbo po reki povezan ali s klini zbit les: splav je nasedel na plitvini; krmariti splav; sestavljati, vezati splave; krmar na splavu / splaviti les v splavih
  3. 3. prekinitev nosečnosti: preprečevanje splavov; vzrok za splav; splav zaradi bolezni / imela je že več splavov; naredili so ji splav
    ● 
    knjiž. ledeni splavi na rekah veliki kosi plavajočega ledu; zastar. jezditi na skok na splav zelo hitro
    ♦ 
    med. indicirani, izzvani, spontani, umetni splav; voj. pontonski splav
spláv -í ž (ȃ) zastar., navadno v zvezi na skok na splav zelo hitro: dirjati na skok na splav; na vso splav priteči
Število zadetkov: 2