Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
vést1 -í ž, daj., mest. ed. vésti (ẹ̑)
1. občutek, zavest o moralni vrednosti lastnega ravnanja, mišljenja, ki vzbuja občutek moralne odgovornosti: oblikovati, vzbuditi komu vest; ekspr. vest je neizprosen sodnik; ekspr. vest mi govori, šepeta: kriv si; ekspr. vest mi narekuje, ukazuje tako narediti; ekspr. trkati komu na vest; to je zoper našo vest; delati po vesti; otopela, knjiž. tanka vest; knjiž. glas vesti; očitek vesti / ekspr. vest mu ni dala miru; ekspr. vest grize, peče, teži; ta človek nima vesti, je brez vesti ne dela, misli v skladu s splošnočloveškimi načeli dobrega, vendar se mu ne vzbuja občutek moralne odgovornosti, krivde; ekspr. imeti čisto, kosmato, mirno, slabo, težko vest; ekspr. očistiti si, olajšati si, umazati si vest; pomiriti, ekspr. potolažiti vest koga / obljuba me veže v vesti
// s prilastkom ta občutek, zavest v zvezi s kako dejavnostjo: lovska, pedagoška vest nam tako ravnanje prepoveduje / potolažiti svojo znanstveno vest
2. ekspr., v zvezi imeti na vesti, ležati na vesti izraža moralno odgovornost, krivdo koga za kaj slabega, nedopustnega: imeti na vesti krajo, požar; take krivice nočem imeti na vesti / imeti koga na vesti biti kriv njegove smrti, nesreče / ta ujetnik ima na vesti več neuspelih pobegov; slike, ki so izginile, ima on na vesti on je kriv, moralno odgovoren, da so izginile; on jih je ukradel / ta cesta, ovinek ima na vesti že pet žrtev
3. ekspr., v povedni rabi, s prilastkom kdor ali kar vzbuja v kom ta občutek, to zavest: ti si moja vest; mi smo njihova slaba vest / pisatelj hoče biti vest družbe
4. ekspr., v prislovni rabi, s prilastkom brez pridržkov, pomislekov: mirne vesti lahko rečem, da nas je bilo precej
● ekspr. izprašati komu vest temeljito zaslišati koga; ekspr. izprašaj si malo vest, če nisi tega sam kriv premisli; mirna vest je najboljše vzglavje kdor ima mirno vest, mirno spi, živi
♦ pravn. ugovor vesti ugovor glede lastne uresničitve, opravljanja kakega dejanja, službe, izvirajoč iz vesti; rel. izpraševanje vesti premišljevanje svojih dejanj, besed, misli, čustev s stališča vesti
vést2 -í ž, daj., mest. ed. vésti (ẹ̑)
kar se novega (iz)ve in na kratko sporoči: objaviti vest; prinesti komu dobro, razveseljivo vest; širiti lažne, neresnične, vznemirljive vesti; vest o nesreči, zmagi / agencijske, časopisne vesti; lokalne, turistične vesti / potrditi, zanikati vest resničnost njene vsebine / dolgo ni poslal nobene vesti o sebi sporočila, obvestila / v osmrtnicah sporočamo žalostno vest, da je umrl naš oče
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
vést1 -í ž -i -- -i -jó pojm. (ẹ̑ ȋ)
1. ~ ga peče; imeti mirno ~; vzbuditi komu ~; delati po ~i; poud. ~ mi govori, narekuje |nravno načelo|
2. poud.: imeti na ~i veliko krivico |biti kriv za|; To mu leži na ~i |ga muči|; biti komu ~ |nravno vodilo|; mirne ~i delati |neprizadeto|
vést2 -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑ ȋ) ~ o nesreči; časopisne ~i
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024
Slovar neglagolske vezljivosti
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
vést1-ísamostalnik ženskega spolaobčutek moralne odgovornosti
ekspresivno, v prenesenem pomenu bitje ali predmet, ki sproža občutek moralne odgovornosti.
- kdo/kaj biti vest koga/česa
vést2-ísamostalnik ženskega spolanovo sporočilo
- vest o čem/kom
- , vest iz česa, od kod
- , vest za koga/kaj
- , vest v/na čem, kje
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
vẹ̑st1 vestȋ ž
vẹ̑st2 vestȋ ž
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
vẹ̑st, -ȋ, f. 1) das Wissen: brez vesti, ohne Vorwissen, z našo vestjo, mit unserem Vorwissen, Rec.; na vest dati, zur Kenntnis geben, Jan., C., Trub.; vest imam, ich weiß, C.; na vest mi je prišlo, ich habe es erfahren, es ist mir bekannt geworden, Dalm.; — die Kunde, die Nachricht, Jan., nk.; (v tem pomenu po drugih slov. jez.); — 2) das Gewissen; v. me peče, das Gewissen drückt mich; tanka, rahla v., ein zartes Gewissen; kosmata v., ein grobes Gewissen; ta človek nima vesti, das ist ein gewissenloser Mensch.
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
vest [vẹ̑st vestȋ]
samostalnik ženskega spolavest, tj. občutek o moralni vrednosti lastnega ravnanja
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
vest samostalnik ženskega spola
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
vest ž, F12, alastor, huda véſt; animus, miſſil, luſht, véſt, ſerzhnúſt, ſerzè; conscentiosus, dobre veiſti; conscientia, véſt; exonerare conscientiam, teṡhavo te veiſti odloṡhiti, prózh djati; intemperia, -arum, tú klanîe na veiſti, de eden néma obeniga pokoja; me conscio, s'mojo veiſtjo; religiosus, -a, -um, Bogabojezhi, duhovni, brumin, verin, dobre véſti; scrupulosus, -a, -um, preſtraſhene veiſti, ſtraſhlive veiſti, gréha bojezhi, ſtraſhán; synderesis, klanîe laſtne veiſti; theosebes, Bogarodni, duhouni, dobre veiſti, Bogabojezhi
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
vest -i ž vest: ta huda vejſt im. ed. pres vſiga konza yh bò grisla ǀ vejst im. ed. pres konza ga grise inu martra ǀ veiſt im. ed. je njega mozhnu pekla ǀ zhervie te hude vejſti rod. ed. do vekoma ga bodo griſili ǀ Takrat bo eniga sa drugem poklizal, inu v'bukve naſhe vejsti rod. ed. gledal ǀ pres sprashovajna ſvoje veiſti rod. ed. ǀ je terbej poprej fliſsik svojo vejst tož. ed. spraſhuat ǀ ſuojo veiſt tož. ed. umadesheno noſſio ǀ ſledni imà ſam ſebe, inu ſvojo vejſt tož. ed. fliſſik ſpraſvati ǀ je imel eno teshavo na ſvoj vejſti mest. ed. ǀ veliko martro v'nijh vejsti mest. ed. pozhutio ǀ s'kakorshno vestjo or. ed. more uni rezhi, inu ſe hualit de je Christianus
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
vest -i samostalnik ženskega spola
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
vest1 [čut] sam. ž ♦ P: 39 (TC 1550, TA 1550, TC 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
vest2 [védenje] sam. ž ♦ P: 5 (TT 1557, TAr 1562, TT 1581-82, DB 1584, TtPre 1588)
Črnovrški dialekt
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
Slovar bovškega govora
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
Število zadetkov: 22