Tiskanje

*morati nedov., F9, debeo servire, morem ſlushiti; decumanus ager, nyva od katere deſſetina ſe more dajati; oportet, je potréba, ſe ſpodobi, ſe more ſturiti; orandus, -a, -um, kateriga imamo, ali ſe more moliti; organa pneumatica, orgle s'pyṡzhalmi, v'katere ſe more pihati s'vétrom teh méhou; pavendus, -a, -um, kateriga ſe moremo bati, ſtraſhán, groṡovit; sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio[!], inu uſta resvleizhejo, de aku more od nîega vmréti, taku ſe vidi, kakòr de bi ſe ſmeyal; succusivum tempus, raven zhas, tá zhas, kateri ſe more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani zhas od potrébniga opravila; tributarius, -a, -um, ṡhtiuri, ali zhinṡhu podverṡhen, kateri more zhinṡh, inu ṡhtiuro dajati

a m, F2, elementum, tudi ti puſtobi a, b, c; magister pedareus, kateri otroke vuzhy, a, b, c

abarat m, abrótonum, -ni, trava preſliza, ẛa pomivanîe, abarat

abecedar m, abecedarius, abecedár

abranek m, corus, tudi zofli, ali veliki abranki na ſmrékah, ali hojah: tudi ena mera 30. zhetertink vẛame, 3.Reg:4

abromek m, nucamentum, -ti, zoffilzi, ali abromki na oréhovim driveſſi, ali leiſhnikovim

abronek m, F2, pappus, -pi, abronki, pavola od drevja, ali ṡeliṡzha: tudi tú ſéme eniga ṡeliṡzha, kakòr ena volna, kateru ſe puſty odpihati; tannus, abronki, ali zofli na ſmréki ali hoji, v'katerih je ſéme

abtoh m, involucre, eniga polberarja platnu ali abtoh, kadar ſtriṡhe, inu brye

adler prim. odler

advent m, adventus, -us, prihod, prihudnîa, advent pred Boshizhom

afinic gl. afinjec

afinja ž, F4, resimus, -a, -um, klukanoſſiz, kateri en ṡgerblen nuṡ ima, kakòr ena Affina; ſimia, -ae, ena affina; ſimius, -ÿ, ene affine moṡhyz; ſphinx, -gis, vel ſphingos, ene affine, ali morṡke mazhke zhudna ſorta, ṡkorai ene podobe eniga zhlovéka

afinjec m, ſimiolus, -li, en affiniz

agštajn m, F3, electrum, -tri, agſtain, ena ruda iṡ ṡlata ſturjena, inu s'tem pètim deilam ſrebrá ṡmeiſhana, meſſing. Eze:l; gagates, -tis, en zherni agſtain, ali ták kamen; langurium, -ÿ, agſtain, en ṡhlahtni kamen; prim. akštajn

ah medm., F5, vah, ah, deridentis. Math:27.v.90. Et gaudentis. Isa:44.v.16; ehen, ah, avbe! hehen, interiectio dolentis, ach; utinam, ah de bi, Búghotel; utinam deus daret, ah de bi Búg dal

ahker m, F5, menianum, -ni, en ahker, ali gang, muſhouṡh, ali kamra, katera je vunkai is ṡyda pahnîena, de nei is tal ṡydana; tudi en kaminat Iſterleh. 2.Esd:6; pergula, en ahker, gánk, ali k'hiſhi perṡydani muſhouṡh, ena luṡhtna lupa ṡa ṡhpanzeranîe po leiti, ena ozhitna ṡhtazuna, ganki v'ladjah, ganki, ali loupe s'vinṡkimi tertami naryeni; podium, -ÿ, ena loupa, ali ahker pred hiſho; protecta, vel Projecta, perſtreiſhki, ali ahkerji per hiſhah; ſpecula, enu meiſtu, ali proſtor, kir je vahta, ali turen, ali ahker

ahkerec m, projecta, -orum, ahkerzi, vun iṡ ſtreihe porinîeni, ali ganki per hiſhah

ahtanje s, inspectio, pomerkanîe, ogledanîe, ahtanîe, pergledanîe

ahtati nedov., F3, attendere, ahtati, na ſe gledati, merkati, ṡkarbéti; observabilis, -le, na kar ſe ima dobru merkati, inu ahtati; subnotare, pomerkovati, ſpud ṡaṡnamovati, ṡamerkovati, na ṡkrivnim ahtati, ali merkati; prim. neahtati

ahtati se nedov., F2, floccifacere, malu ſhtimati, ali malu ſe ahtati ene rizhy; postferre, ſe ne ahtati; prim. neahtati se

ahtenga ž, F6, conspicari, ahtengo iméti; evigilatus, -a, -um, gori ṡbuden, kateri dobru ahtengo da na ſvoje rizhy; inconsiderans, -tis, nepomiſleozhi, kateri na ſvoje rizhy ahtenge ne da; intueri, pogledati, polukati, ahtengo iméti, inu dobru premiſliti, reṡgledati; invigilare, vahtati, merkati, ahtengo dati; respectus, -us, ſpoṡnanîe, ṡhtimanîe, pogled, reṡgledovanîe, ahtenga, inu reṡgledovanîe ene rizhy

aj medm., F3, euge, ai; euge ſerve bone, ai ti dober hlapez; hem, zhudu, ai

ajbež m, hibiscus, -ci, vel hibiscum, tá veliki divji ſliṡ, ſicer aibeṡh imenován

ajd1 m, F2, gentes, Aidje: tudi eniga rodá; gentilis, Aid, Aidjoṡki

ajd2 m, F5, mars, en pild, katerigo ſo ty Aidje molili, inu s'eniga Bogá te voiṡkè darṡhali; minerva, -ae, ena boginîa per Aidjih s'imenom Pallas; nebrides, ena jelenova, ali divje koṡè koṡha, katero ſo nékadai ty Aidje ṡhpogali, inu nuzali na tá dán tega malika Bacchuſa; paganus infidelis, en Aidt, nevernik, pogán; proselytus, en Aid, kateri je Jud poſtal. Tob:1

ajda ž, panicum, -ci, aida: en nagel ſtráh pres urṡhoha

ajdjoski prid., gentilis, Aid, Aidjoṡki

ajdjovski prid., gentilitius, -a, -um, Aidjouṡki: tudi kar eni ṡhlahti ſliſhi

ajdovnik m, panis paniceus, aidovnik

ajdovski prid., F7, asphodelus, ẛlati korèn, Aidovska roṡha; aulaeum, en tebih, ſhpaliera, aidousku ſuknu, turṡki tebih; camoenae, -arum, teh devèt Aidovskih pevken; Hercle, vel Hercule, ena Aidovṡka perſega; martius, -a, -um, kar timu Aidovṡkimu boguvi Martu ſliſhi, kar k'voiṡki ſliſhi; phanum, -ni, vel fanum, -ni, ena Aidovṡka Cerkou; phrygio, -onis, en moiſter, kateri s'ṡhidami, ali s'ṡlatom Aidovsku déllu déla, ali ṡhtika, inu ṡhtrika
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: ajdovski prid., F2, delphinium ajdovska ſel, ajdovsku ſele Scopoli [str. 549: Delphinium, diciturque Aidosku ſele; v seznamu Nom. Carn. Aidosku ſele]

ajdovščina ž, gentilitas, Aidovṡzhina

ajfer m, F2, fervor, -ris, vrozhúſt, aiffer, divjanîe; zelus, -li, aifir, aifrarṡka ṡkarb, s'notarſhnu vuṡhganîe

ajfranje s, F2, aemulatio, nenavidoſt, aifranîe, nevoſhlivoſt, savidost, suparstanîe; zelotypia, -ae, aifranîe, ṡavidlivoſt

ajfrar m, F3, zelotes, -tis, en aifrar, kateri ſe boji, de tú kar on lubi, je tudi enimu drugimu gmain: kadar ṡhenin prevezh lubi navéſto, ali navéſta ṡhenina. Exod:34.v.14; zelotypes, aifrarji; zelotypus, -a, -um, ṡavidliviz, aifrar, nevoſhliu

ajfrarski prid., zelus, -li, aifir, aifrarṡka ṡkarb, s'notarſhnu vuṡhganîe

ajfrati nedov., F2, aemulari, aifrati, nevoszhiti, ẛaviditi, poſnemati, ſe ſerditi, ṡhou djati; zelare, aifrati, ṡaviditi

ajželjc m, F6, caſeale, -lis, tudi ſerivnik, kir ſe grè h'potrebi, aiṡhilz; cloacarius, -rÿ, kateri ſerilnike, ali aiṡhilze treibio; latrina, -ae, laibil, ſecrèt, ṡahod h'potrébi, aiṡhilz; locus secretus, ṡkrivnu meiſtu, aiṡhelz; ruder, vel rudus, tá neſnaga v'aiṡhilzih; tenasmus, -mi, teṡhava tega ſranîa, kader eden ṡabſtoîn na aiṡhelz grè

ak m, F6, conamentum, -ti, enu orodje ẛa vunkai vlézhi, kléṡzhe, ali ak; harpagare, s'akom kai k'ſebi vlézhi, potegniti; humatus, -a, -um, s'aki nataknîen, klukaſt; lupus, -pi, volk, en ak, ali ene ṡhtèrne kluka, rozhna ṡhaga; uncinus, -ni, ena kluka, en akel, ali ak: tudi ena korba. Amos,8.v.2; uncus, -ci, en ák, ali akel

akel m, F4, hama, -ae, ena velika ṡheleṡna kluka, ali akel; harpago, -onis, en akel, ena kluka; uncinus, -ni, ena kluka, en akel, ali ak: tudi ena korba. Amos,8.v.2; uncus, -ci, en ák, ali akel

akelc m, F2, concinulus, akelz; ligellum, -li, v'miſhnizi akelz

ako vez., F25, agesis, li daile aku ti hozheṡh; an, aku je; capsis, vṡami aku hozheṡh; libet, aku lubi, aku dopade, dopade, lubi; ni, aku ne, zhe ne; nisi, aku, ſamuzh, ampák; prolusio, naprei ṡhtritanîe, ali ṡkuſhanîe, aku ta ygra bode prou, ali nikár; proxeneta, -ae, kateri podkupuje, tú je, aku ti ne kupiṡh, jeſt kupim; quamquam, De bi ravnu, aku ravnu; secundè, aku od kodai; ſi, aku, debi: ſi fieri potest, aku je mogozhe; ſicubi, aku kei; ſin, akune; ſiquando, aku kadai; ſiquid, aku kai; ſiquis siqua, siquod, aku gdú; ſi ullus, aku gdú; utrùm, aku

akolih vez., F3, etsi, akolyh, naiſi; quamvis, naiſi, zhelyh, akulyh, de bi lyh; tametsi, akulyh, zhelyh

akštajn m, gleſsum, -si, akſtain; prim. agštajn

al m, F4, angvilla, en aal, riba dolga, opolẛlak; conger, et congrus, morṡki all, riba; muraena, -ae, ena morṡka riba, enaka eni kazhi, tú je al; muraena, ein Pricks, ala, al

ala ž, F2, congrus, conger, morṡka alla; muraena, ein Pricks, ala, al

aleksandrinski prid., carpophillum, Alexandrinskiga lorbarja drevú

alftra ž, capistrum, ena alftra, uṡda: korba koinîu na glavi

alftrati nedov., capistrare, tudi uṡdati, alftrati

ali vez., F3102, aceuere, okiſſati, ali kiſſiliti, ali kiſſilu ſturiti; addicere, perſoditi, timu perlaſtiti, ali voszhiti; adinere, blisi, ali notar poſtaviti; adire, k'enimu poiti, ali priti; aditus, -us, priſtop, ali perſtop; advectere, ſem ali tiá pelati; anilitas, beila ali ſiva ſtarost; anterius, ſprédai, ali naprei; aut, ali; erivare, vodó reſpelati, ali is potoka ſem ter tam odpelati; natator, kateri plava, ali kir plava; oblangvere, ſlab, ali truden biti, oſlabiti; praetervehere, mimú pelati, ali daile pelati; ſideralis, -le, tega ṡveiṡdja, ali kar tem ṡveiṡdam, ali ṡveiṡdju ſliſhi

almara ž, F3, mactra, -ae, kruſhna ṡhkrinîa ali almara, kadunîe ṡa teſtú; panarium, kruſhna ṡhkrinîa, almara, ali kamra; vestiarius, -a, -um, vestiaria arca, ṡhkrinîa, ali almara ṡa gvante; prim. ormara

almarica ž, F2, loculus, enu maihinu meiſtize, ṡhkriniza, almariza, truṡhiza; panariolum, -li, kruſhna ṡkriniza, almariza, ali kamriza

almožna ž, F2, eleemosyna, Almoṡhna, Buga imè dajanîe; mendicare, petlati, almoṡhno proſſiti

altar m, F8, altare, en Altár; ara, en Altár, andoht, poſviteliszhe; cornu accipitur, 1. ẛa vogál Altarja; cornu Altaris, vogil per Altarju; fumans ara, Altar h'kadenîu; retiaculum, en garter, ali mreṡhiza zhes Altár. Exod:38.v.5; ſtaurachium, en malan antipendium pred Altarjam; struere donis Altaria, na Altarje dary poloṡhiti; prim. oltar

ama ž, F6, fasenninae, ſo te péſmi, katere Ama poye, de deite saſpy; feſseriae, te péſmi, katere Ama poye kadar ṡyble; mansum, -si, tú ṡvezhenîe, kakòr te Ame délajo, kir tó jeid sdvezhè, kadar te otroke pitajo; nutritia, -orum, lon ene Ame; nutritia, -orum, tá lon eni Ami; nutrix, Ama

amarelica ž, F4, armeniacum, armenica malus, amarellize, ſád inu drivú; ceraſa apruniana, amaréliza; hermelinus, Amarélize, bréṡquize; mygale, hermelinus, Amarelize, bréṡquize. Lev:11.v.30

ambasada prim. ambasciada

ambasador prim. ambašator

ambasator m, legativum, danarji na raiṡho dani enimu Ambaſſatorju, ali ſlu

ambasciada ž, F2, legatio, -onis, ſelſtvú, ali ambaṡciada; legationem gerere, enu ſelſtvú, ali ambaṡciado opravlati

ambašator m, lautia, -orum, dary inu ſhenkenge, katere ſo Rimlani ptuim Ambaſhatoram, ali oblaſti ſlam poſhilali

ampak vez., F4, amuſsus, -si, nevmétalen, kir nyzh ne ẛná, ampák v'piſmi; empiricus, kateri nikár is kunṡhti, ampák is ſamim ṡkuſhanîam arznuje; nisi, aku, ſamuzh, ampák; sed, ampák

an1 gl. en

an2 prim. aniti ipd.

anaisti gl. enajsti

ananje s, vitatio, ognivanîe, ananîe

anati se nedov., F4, devitare, ſe anati, ſe ognivati; evitare, ſe anati, ogniti, ſe vbraniti, odtiti, odbéṡhati; vitabundus, -a, -um, kateriga ſe imamo ogniti, ali ſe ga anati; vitare, ſe anati, ſe ogniti, ali ognivati

andel m, F4, ardalio, en napoſſejeniz, ẛazhenîavez vſih ẛhleht andlou; commercium, djanîe, dolgovanîe, andel, kupzhovanîe; factiosus, -a, -um, puntarṡki, ſhtiftar hudih andlou; praevaricatio, preſtoplenîe oblube, fólṡh andel, preſtop, pregréſhenîe

andlan del., tractatus, -a, -um, andlan

andlanje s, F3, pertractatio, andlanîe; tractabilis, -le, lagák ṡa andlanîe; tractatio, tractatus, -tus, goſtovanîe, andlanîe

andlati nedov., F7, conversari, v'kupai andlati, ṡkupai ẛhivéti, ali prebivati; linarius, -rÿ, kateri s'predivam andla, ali baratá; negotiari, kupzhovati, rovnati, andlati; pertractare, mozhnu andlati, zeino, kúp, ali ſvit délati, s'enim ſe pogovoriti, eniga hudú ali dobru iméti, andlati; praevaricari, preſtopiti, ſe pregréſhiti, fólṡh, inu krivizhnu andlati; tractare, andlati, zeino, kúp, ſvit délati

andoht ž, F4, ara, en Altár, andoht, poſviteliszhe; devotio, andoht: tudi obluba; pietas, brumnoſt, ſtráh Boṡhji, andoht; religiosè, po duhovnu, Bogabojezhe, vernu, s'veliko andohtjo

andohtljiv prid., pia, -ae, andohtliva, brumna

andohtljivo prisl., F3, devotus, -a, -um, andohtlivu poboṡhen; perattentè, s'fliſſih merkanîam, cilú andohtlivu; piè, brumnu, Bogabojezhe, andohtlivu, Bogabojezhnu

angel m, F3, angelus, en Angel, en ſel, en oẛnanîaviz, oẛnanenyk; exterminator Angelus, tá konzhavṡki Angel; genius, -nÿ, natura, en hud, ali dober Angel, k'hudimu, ali k'dobrimu nagnenîe

angelika ž, F4, caulias, -liae, ena voda s'eniga ẛeliṡzha, kateru je Angeliki glyh oẛmena; laserpitium, -tÿ, je en ṡhonft od eniga neṡnaniga ṡeliṡzha, ty vuzheni darṡhe, de je naſha tá dobru diſheza angelica; magudaris, vel magydaris, enu neṡnanu ṡeliṡzhe, eni meinijo, de je ena ſorta angelike; ſilphium, -phÿ, en ṡhlahtni ṡhonft od eniga ṡeliṡzha, eni meinio de letú ṡeliṡzhe je angelica

aniti (an iti) nedov., F8, attinet, antizhe, angrè, anṡedene, tú je potrebnu, tú ſluṡhi; mea interest, tú mene angrè; me concernit, mene angrè; me non concernit, mene nyzh an ne grè; puerilis, -le, otrozhki, kar otrokom ſliſhi, ali yh angrè, otrozhji; quid ad te? kai tebe angrè, kai je tebi mari? raré forensium, kar pravd angrè; tua interest, tebe ṡadene, tebe an grè, tebi je pridnu

antičejoč del., concernens, antizhejózh

antikati nedov., F2, attinet, antizhe, angrè, anṡedene, tú je potrebnu, tú ſluṡhi; concernere, gledati, antikati

antimonij m, stibium, -bÿ, ena ruda ṡkuṡ inu ṡkuṡ, na obadvéh ſtranah ſvittla kakòr gláṡh, antimonÿ, gláṡh, lipotiza

antipedium m, ſtaurachium, en malan antipedium pred Altarjam

antla, antlja prim. antvila

antverh m, F5, artificium, moiſtria, antverh, kupzhia, galufia, kunſhtnu rovnanîe; faber, -bri, en déloviz eniga antverha; opificium, antverh, moiſtria; organicè, ſe pomikovati, ṡkuṡi vſe ṡhlaht orodje: po kunṡhti, inu antverhi; pecuniosae artes, danarni antverhi, per katerih ſe doſti doby

antverhar m, F7, artifex, en kunſtin moiſter, antverhar, ṡaſtopin, vmétalin; banauſus, en gmain déloviz, ali antverhar; cerdo, -onis, ſléherni antverhar; fabralis, et le, kar enimu Antverharju ſliſhi; fabricator, moiſter ſléherniga délla, antverhar, déloviz; mechanicus, -ci, en zhudni inu kunṡhtni déloviz, antverhar; opifex, -cis, antverhar, v'délli moiſter

antverharski prid., opificium opera multa ſunt, antverharṡkih déll je doſti, ali veliku

antverski prid., operae operarum, antverṡka délla

antvila ž, F2, mantile, -lis, antvila; mantile, antvila, handzwähel

anvzeti se (an vzeti se) dov., F3, elaborare, iṡdelati, dodelati, iṡdelovati, eniga velikiga délla ſe anvṡèti; haeres fiducarius, kateri ſe ene erbṡzhine anvṡame, dotler ſe tá pravi erbizh oglaſſi; insistere, nejenîati, ne nehati, ſe mozhnu ene rizhy an vṡèti, ali darṡhati, terdú na enim meiſti oſtati, s'beſſédo mozhnu naprei gnati

anzadeti dov., F4, attinet, antizhe, angrè, anṡedene, tú je potrebnu, tu ſluṡhi; jus actionum, praviza, katera doparneſſeniga djanîa, ali dovgovanîa anṡedene; jus rerum, praviza, katera blagá anṡedene; jus personarum, praviza katera persono anṡedene

apat m, F4, abbas, -tis, Apat, duhouni ozha, opat; abbátia, -ae, eniga Apata Closhter, ali prebivaliszhe; antistes, en naprei poſtavlenik, ṡhkoff, appat, propṡt; archimandrita, en Appat

apetit m, orexis, lusht, ali apetyt k'jeidi, lazhnoſt

apnenica ž, F4, calcaria, -ae, Apneniza; calcarius, kateri apnenize ẛyda inu ẛhge; caminus ignis ardentis, ena gorezha reṡbélena pèzh, apneniza; fornax calcaria, apneniza

apno s, F2, calx, -cis, apnu; maceria depulsa, en ſuh pres apna podert ṡyd

apoteka ž, F6, ichryorolla, -ae, viṡine mihúr, v'opoteki ſe imenuje uſtni lym; lada, -ae, enu driveſce v'ṡhpanji, od kateriga ṡhofft ſe v'opotekah imenuje ladanum; mithridaticum, -ci, vel mithridatum, triák s'opotèke; myrobolanum, -ni, je en ṡhelod is ṡamurṡke deṡhele, is kateriga ſe ṡhla[h]tne ṡhalbe v'opotékah delajo; myropolium, -lÿ, tú meiſtu, ali apoteka, kir takeſhno ṡhalbo predajajo; oxymeli, vel oxymel, -lis, enu ſiruperanîe v'opotéki s'medà, s'jeſſiha, inu s'vodè kuhanu

apotekar m, F8, medicamentarius, -rÿ, kateri arznie perpravla, arzat, ali opotekar; nerium, -rÿ, enu driveṡze ſtrupovitu, ima perje kakòr mandelni, raſte v'Laṡhki deṡheli, apotekarji ga imenujejo olander; pharmacopola, -ae, Apotekar, kateri te arznie perpravla; pigmentarius, -rÿ, Apotekar, kateri gverz predaja. Exod:37; ſarcocolla, -ae, en lym, ali ena guma, takú imenovana od opotekarjou; ſpatha, -ae, en dolg inu ſhirók mezh, tudi ena lopatiza, katero ty Apotekarji, ali Padarji ṡhpugajo, kadar flaiṡhtre kuhajo, ali yh na platnu ṡhtrihajo; ungventarius, -rÿ, eden, kateri ṡhalbo déla, ali predaja, Opotekar; zizipha, enu drivú, kateriga ſad ty Apotekarji jujubas imenujejo

apotekarski prid., F2, dosis, ena opotekarṡka mèra, ali vaga; ligura, -ae, ena apotekarṡka ṡhkatelza

ara ž, F2, arrha, -ae, arrhabo, -onis, en ſtanovitni danár, dán ẛa Aro; ſubarrare, arro dati, ali prejeti, ſe takú ṡaveṡati

aranica ž, leuconium, -nÿ, pavola, ali araniza, ṡa kai na ſhopati

arasov prid., endromis, -dis, ena ṡjmṡka debela kmètiṡhka araſova ali masalanaſta ṡuknîa

arcat m, F13, archiatrus, tá nar imenitniſhi Arzat, ali dohtar; chirurgia, kunṡht teh padarjou, ali Arzatov; chirurgus, Padar, arzat, likár, kateri rane zeili; cteniatrus, -tri, en arzat ẛa konîe, ali ṡhivino; enchiridion, tudi enu orodje teh Arzatou; medicamentarius, -rÿ, kateri arznie perpravla, arzat, ali opotekar; medicus, -ci, oṡdravlenyk, arzat; ophthalmicus, -ci, ozhy arzat; phtorium, -rÿ, vſakatera arznia, s'katero ty arzati tú mertvu déte is maternize vunkai ſeṡhenó; ſplenium, -nÿ, v'kup ṡloṡhena rutiza, kater[o] arzati ṡa rane ... veṡhejo; trochiscus, -ci, taiſti okrogli zeltizi, ali pogazhize, katere ty Arzati ṡa arznio délajo; veterinarius, -rÿ, tudi en koynṡki arzat, ali ṡa ṡhivino; vulnerarius, -rÿ, en arzat, kateri rane, ali ṡhlake zeili

arcnavan del., praemedicatus, -a, -um, eden poprei arznavan kakòr je bilú potreba

arcnija ž, F73, amuletum, arznia, katera ſe na garlu obeiſha; anastomaticum, arznîa, katera odpèra; antidotum, arznia ẛa ſtrup pregnati; collyrium, arznia ṡa ozhy; curari medicaminibus, s'arzniami ſe oṡdraviti; dentifricium, arznia ṡa ṡobe beile délati; masticatorium, arznia, katera ſe dvèzhi; medicamenta, Imena teh Arznÿ; panchrestum, -ti, ena arznia, ṡa vſe boléṡni dobra; praecipua remedia, te narbulſhe arznie; remedium, -ÿ, arznia; theriaca, -ae, triák, arznia is kazhyga meſſá

arcnioč del., medens, arzniozhi, ceiliozh

arcnovanje s, F2, medicatio, ceilenîe, arznovanîe; medicinalis, -le, kar je h'ceilenîu, ali k'arznuvanîu

arcnovati nedov., F3, empiricus, kateri nikár is kunṡhti, ampák is ſamim ṡkuſhanîam arznuje; mederi, medicare medicari, ceiliti, arznovati; ocularius, -a, -um, kateri ozhy arznuje

ardeč, ardečiti se, ardečobrad ipd. gl. rdeč rdečiti se rdečobrad ipd.

ardrati se nedov., F5, expostulare, ſe toṡhiti, krégati, ardrati, nagajati, ozhitati, po urṡhohih vpraſhati; jurgare, ſe kreigati, ardrati; jurgiosus, -a, -um, kateri ſe rad ardrá, inu kréga; rinari, ſe ardrati; rixari, ſe krégati, ardrati, prepirati

ardresen m, crataegonon, vel crataeogonon, ardreſſen ṡeliṡzhe; prim. rdresen

ardrija ž, F9, adjurgium, -gÿ, krég, ardria; contentio, arvanîe, krég, ardria, prepiranîe, ẛuperſtvu, ṡdraṡhba, ṡvada; diſsensio, ṡuparnoſt, ardria, ẛmiſhnîava, neṡloshnoſt, kreig, neṡglihanîe, neṡkladnoſt; diſsidere, v'ardrji[!] biti, ne ẛloṡhen biti; factio, -onis, en punt, ṡdrashenîe, v'kup ſtékanîe teh ludy, ardria, inu ṡmotnîava v'mei ludmy; jurgia, ardrie; jurgium, kreig, ardria, ṡvada; rixa, -ae, ardria, krég, ṡdraṡhba, prepiranîe; rixosus, -a, -um, prepiraviz, kateri ſe rad kréga, inu ardrie ṡazhenîa

ardrijast prid., comitialis homo, hudú jeṡni, ardriaſti zh[l]ovik, kateriga Boṡhya oblaſt mèzhe

arež ž, olyra, areṡh

arfa ž, F6, cinyris, s'arfami; cithara, citre, laute, arfe; lyra, -ae, Laina, ali arfa; nablium, -blÿ, pſalter, ali Arfe; psalterium, -rÿ, ſléherni inſtrument s'ſtrunami k'ygranîu, Arfe, etc:; pulsator chitarae, kateri na Arfe bye

arfanist m, lyristes, -ae, lainar, ali arfanyſt

arinčič m, aleculum, arinzhizh

aring m, F2, halec, vel Alex, -cis, aring, ſleherne v'ſol poſtavlene ribe; halec, aring, hering; prim. arink

arink m, F2, alex, -alicis, arink, ſlana riba; halecula, ena maihina ſlana riba, ṡlaſti arink cilú maihin; prim. aring

arja, arjavast, arjou ipd. gl. rja rjavast rjov ipd.

arjoveč, arjovenje, arjuti ipd. gl. rjoveč rjovenje rjuti ipd.

armanica ž, paro, paronis, ena raṡboiniṡka armaniza, ali galea ṡa paidáṡh

arnčanje, arnčati gl. renčanje renčati

arnož m, F2, armatura, oroṡhje, arnoṡh; thorax, -cis, ena joupa, ali jopa: ṡheléṡni perſni arnoṡh, ali ṡhivotna bramba

arovnik m, culcitra, culcitrula, blaṡina, blaṡiniza, madrázh, en kulter na poſtilo, arovnik

art (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov), artič gl. rt rtič

artičoka ž, F4, carduus hortensis, altilis, artizhoke; chinara, artizhoka ẛa jeiſti; cinara, -ae, et cinnara, artizhoke; strabilus, artizhoka

aruvanje gl. ruvanje

arvanje, arvati se gl. rvanje rvati se

arznu gl. rezen

arž, aržen gl. rž ržen

aržet m, F6, aſcopera, koſmata torbiza, vſinata torbiza, ali arẛhet; manticulari, vunkai s'arṡheta, ali torbe kraſti; pasceolus, -li, ena moſhna, ali uſſinat ṡhakel, arṡhet, ali torbiza; ſaccularius, -rÿ, kateri po arṡhetih krade, ali moſhnó odréṡhe; zona, -ae, en paṡ, ali ṡhakelz, tak arṡhet ali pas, v'kateri te danarje ſtavio; zonarius sector, kateri is arṡhetou krade, ali yh odréṡuje

aržetec m, F2, locellus, -li, en arṡhetez ali ṡhakelz; perula, -ae, ena torbiza, ṡhakilz, ali arṡhetiz

as m, F5, centuſsis, ſtú aſſu, tú je ſtú kraizerjeu; treſsis, -sis, tri aſse vréden. 22. k. inu pul beilih danarjeu; triens, -tis, en danar, velá tretji deil aſsis, dvei ṡhkuffizi, en drajer, ſoldyn, en noviz; victoriatus, en danar je vergel nékadai pèt aſſeṡ; vigeſsis, -sis, kar dvaiſſeti aſſes velá, ali kar deſſet petyz velá

asa medm., aſsa, vox, aſsa, ena s'golta kmalu ẛletezha ſhtima, ali krizhanîe, ẛa ſerzhnúſt dajati

asellus –, salpa, -ae, je ena morṡka riba, ima ene ṡlate farbe proge po ſebi, nei ṡtokfiṡh, ṡakai ṡhtokfiṡh je Aſellus

ases, asis gl. as

asla ž, urigo, -nis, aſla, ena bolezhina: tudi ena arznia, katera ṡkuṡ, inu ṡkuṡ pezhe

athacus –, bruchus, ena maihina mlada kobiliza, katera ſhe peruti néma; kadar pak ẛazhne létati, ſe imenuje Athacus

augustus m, ſextilis, veliki ſerpán, Augustus, méſſiz

avba ž, F9, capillare, auba ẛa laſſe: laſſe narejati; crinalis, et crinale, ena auba ẛa laſſe, kar k'laſſam ſliſhi; reticulum, -li, mreṡhiza, ṡhtrikana auba; rica, -ae, en ſhlár, ali ṡhenṡka auba na glavi; taenia, -ae, vel tenia, -ae, ena s'laſſy ṡhnora, ali auba, ena kitta, ena dolga ṡa glavo pinta; tiara, ena leipa auba, ali kappa teh ṡhèn Perṡianṡkih, katere kappe ſo potle tudi Farji inu kraili noſſili; vitta, -ae, ṡhenṡka auba, ṡhnora, ruta, ali pinta ṡa glavo ṡaveṡati, ena nozhna auba; vittatus, -a, -um, kateri aubo noſſi

avbe medm., ehen, ah, avbe!

avbica ž, mitella, -ae, ena aubiza, ali peizhizha na glavi

ave Marija ž, rosarium, -rÿ, Roṡhenkranz s'temi ſtú inu pedeſſet Aue Mariami, inu s'petnaiſtimi ozhenaſhi

avgust m, condurdon, enu ẛeliṡzhe s'erdezhim zvétjam. Augusta méſza zvétje; prim. augustus

avšlok (avžlok) m, F2, gabela, brodovṡki dohodek, brodovina, ali zol na vodi, aushlok; scripturius, na auṡhlokih ſhribar

b m, F2, elementum, tudi ti puſtobi, a, b, c; magister pedareus, kateri otroke vuzhy, a, b, c

baba ž, F5, aniliter, po babje, kakòr ena baba; anus, ẛadnîza, rit: ena ſtara baba; crusma, en ſtar nékadanî inſtrument, na kateri ſo bili, kadàr ſo pleſſale te ſtare babe; doliaris anus, ena ſtara baba, katera ima trébuh kakòr en ſod; obstetrix, -cis, baba per porodu

babica ž, F11, abávia, -ae, Babize mati, prebabiza; abavia. 4. Babize mati, prebabiza; abavúnculus, -li, dedza, ali babize brát; abavunculus, 3. dédza, ali Babize brát; abmatértera, -ae, babize naſhe ſeſtra, ali ozheta babiza; abmatertera, 3. babize nashe ſestra, ali ozheta babiza; anicula, ena ſtara babiza; avia, Babiza; avia, 2. Babiza

babin prid., abmatértera, -ae, Bábina ſeſtra

babiti nedov., obstetricare, per porodu pomagati, babiti

babje prisl., aniliter, po babje, kakòr ena baba

babji prid., imber grandinis, deṡh s'tozho, ali babja ſúl

bačar m, caſsidile, eniga Tyzharja taṡhka, ali bàzhar

bačka ž, F2, bulga, -ae, taṡhka, popotna torbiza, bazhka; marsupium, -pÿ, moſhna, taṡhka, bazhka

bagaža ž, impedimentum, impeditio, ṡmota, ṡabava, ṡaprega, branenîe, ṡaderṡhanîe, ṡapreṡhenîe na voiṡki bagaṡhe

bahati se (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) nedov., strepere, strepitare, bahati se [po Verant.101: Strepere, Räuschen, Bahati]

baisem, baisnica gl. basen basnica

bajati nedov., F2, fabulari, bajati, baiſmi praviti; fabulari, baiſmi praviti, bajati

bajer prim. vejer

bajnperlini m mn., F2, paſsulae, bainperlini, ſuhu groṡdyzhe; uvae paſsae, bainperlini, ali ſuhu groṡdizhe; prim. bamperlini

bakla ž, F6, fax, bakla, en bintleht; flammigerare, ſveititi s'luzhjo, s'baklo, s'ṡhkupo; funale, -lis, ena bakla, ali bintleht: zinṡhtrik; taeda, -ae, bakla; teda, -ae, ena bakla; tedifer, -ra, -rum, kateri takeſhne bakle noſſi

baklica ž, facula, bakliza

balbirar m, involucre, eniga polberarja platnu ali abtoh, kadar ſtriṡhe, inu brye

balena ž, F3, leviathan, ena Balena, ta narvekſha morṡka riba; orea, -ae, tudi ena morṡka riba, tem Balenam ſovraṡh; pristis, -tis, ena morṡka riba, cilú dolga inu tanka, ſuſebna balena

balestra ž, debacchare, vel ri, baleſtrati, ali s'baleſtro poſtrélati

balestrati nedov., debacchare, vel ri, baleſtrati, ali s'baleſtro poſtrélati, pyan divjati, norreti, vſe ẛapyti

balon m, F2, follis pugilatorius, lusorius, balon ṡa ygranîe; ſphaeristerium, -rÿ, ena ygra s'ṡhogo, ali balonam, ſhula ṡa tako ygro

balta ž, clava, ſheſtoperniza, batiza, balta, buṡdihán

baltora prim. valtara

balzam m, balſamus, enu lipú diſhezhe maṡilu, balẛam

balzamov prid., xylobalsamum, -mi, bolṡomoviga driveſſa leiṡ

bamperlini m mn., Astaphis, -dis, morski grosdiki, ſuhu grosdizhe, bamperlini; prim. bajnperlini

ban m, palatinus, -ni, Ban, ali krailou nameiſtnik

bana ž, F4, labrum balneatorium, bana ṡa ṡkopanîe; ſolium, -lÿ, tudi ena bana, ali zhebar; sudatorium, -rÿ, paiṡhtiba, ali bana ṡa potenîe perpravlena; vannus, -ni, vejalniza: ena bana

banda ž, F2, exilium, banda, danu ſlavú is deṡhele; relegare, v'bando ſpoṡnati, ali poſlati, deṡhelo prepovédati

bandera ž, F4, anteſignanus, junazhki, ta pervi pred temi drugimi, inu pred bandèro; ſignum, -ni, ṡnaminîe, bandèra, zaihen, ta manſhi zhudeṡh; subsignanus, kateri ṡad ṡa bande[ro] ſtoji; vexillum, -li, bandèru, vel bandèra; prim. bandero

banderče s, vexillatio, ſluṡhba tega fendriha, ali banderzha hlapza

banderišče s, praefectus cohortis, Capitán zhes enu banderiṡzhe ſoldatou

bandero s, F5, antisignatus, kateri v'boju ſtoy pred bandiram; aplustre, banderu, ali druga lipota te ladie, katera ſe vun poſtavi na ladje drevui; cohors peditum, enu bandiru od 500. péiṡhzeu; signifer, fendrih, kateri bandèro noſſi; vexillum, -li, bandèru, vel bandèra; prim. bandera

bandit m, F2, bannum, exilÿ locus: Bannitus, bandiṡhán, bandyt; extorris, -ris, bandyt, pregnán, is deṡhele ſvoje vun pahnên

bandižan m, bannum, exilÿ locus: Bannitus, bandiṡhán, bandyt

bandižanje s, F2, contumacia, nepokornoſt, nepokorṡzhina, terdovratnoſt, bandiṡhanîe; relegatio, prózh poſlanîe, bandiṡhanîe

banja prim. bana

barantavec m, ſagarius, -rÿ, barantaviz s'ſuknîami, ali s'kitlami, s'ſraizami

baratati nedov., F10, collybistes, minîavez, kateri s'danarmi baratá, wechsler, Wexler; empturire, rad kupovati, baratati; hippocomus, -mi, eden kateri s'koinî baratá; lanaris, -re, kateri volno noſſi, ali s'nîo baratá; linarius, -rÿ, kateri s'predivam andla, ali baratá; linopola, en lanár, kateri s'lanom baratá; lintearius, -rÿ, platnar, kateri s'platnom baratá; mango, tudi eden, kateri s'koinî baratá, inu minîuje, kateri k'ſluṡhbi baratá; melliturgus, -gi, medar, ali medizhar, kateri s'medom okuli hodi, ali baratá

baratija ž, F2, negotiatio, kupzhia, kupzhovanîe, baratia; ſagaria, -ae, kupzhia, baratia s'ſuknîami, ali ſraizami, ali s'gvanti ṡa voiṡzhake, ali takeſhnih gvantou, kakerſhne ſo nékadai Rimṡki ratni goſpudje s'ardezhimi knoffy noſſili

barčica ž, F3, liburnum, -ni, fuṡhta, barzhiza ṡa ludy loviti; navicula, -ae, barzhiza, ladjiza; navigiolum, -li, en ſléherni zhuniz, ladjiza, ali barzhiza

barhant prim. parhat

barigla ž, lagaena, vel lagena, lodriza, flaiſha, barigla

bariglica ž, lagenula, -ae, lodrizhiza, flaiſhiza, barigliza

barka ž, F59, corbita, -ae, ena barka, ali ladja ludy polna, ladja ẛa teṡhavo; cymba, -ae, ladja, ladjiza, barka; faselus, vel Phaselus, ena velika barka ali ladja vaſhel imenovana; hepteris, -ris, ena barka s'ſedmimi veſlami na eni ſtrani; importuosus, -a, -um, kir nei porta ṡa barke, kir ſe ne morejo barke, ali ladje poſtavlati, perpinîati, pred viharji obarovati, vſtavlati; malus navis, jarbolu v'barki, v ladji; naviculari, v'barki, ali v'ladjah ſe voṡiti, ali pelati; navigium, -gÿ, ena ſléherna ladja ali barka: tudi voṡhnîa na vodi; nauclerus, -ri, viṡhar te ladje ali barke, ta viſhi brodnyk na murju, goſpodár; navis, -vis, ladja, zholn, barka; ratis, -tis, ladja, floṡ, barka; rostrum navis, tá ſhpiza naprei pred barko, ali galeo, klún te ladje; trietes, barke, ladje; velifer, -ra, -rum, ladja, ali barka s'jadrom

baroka ž, galericulum, en klabuzhizh, kapiza: tudi ena baroka s'laſſy

barovnica gl. borovnica

barovnice (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) gl. borovnica

basen ž, F6, epimythium, iṡlaga ene baiſmi, ali fabule; fabula, -ae, baiſem, maryn [zapisano dvakrat]; fabulari, baiſmi praviti, bajati [zapisano dvakrat]; fabulosus, -a, -um, polhen baiſmi

basnica ž, fabella, â fabula, ena baiſniza

bat m, F7, fistuca, -ae, en bat, ali kÿ, s'katerim ſe koli, ali per flaiſtranîu kameni ṡabyajo; malleator, -ris, kateri s'batom, ali s'kladivam, ali s'kyam ṡabija; malleatus, -a, -um, s'kladivam, ali s'batom ſtolzhen, kován; malleus, -ÿ, bat, kladivu, ky; pavicula, -ae, en kÿ, ali bat, s'katerim ſe en isterleh tolzhe kadar ſe enu gubnu nareja: en ſhiroki bat ṡa porovnanîe flaiṡhtra; ropalum, -li, sgunou bat ali ṡhvenkil

bata ž, multitia, -orum, ena batta ṡa ribji lou

batec m, malleolus, kladivze, batez

batica ž, F5, clava, ſheſtoperniza, batiza, balta, buṡdihán; clavus, zhaul, ẛhibel, zvek, batiza; scutarius, -rÿ, eden kateri ṡhzite, ali tarzhe déla, ali batize; scutulatus, -a, -um, okrogil kakòr ena batiza; scutum, -ti, tudi ena batiza

batičica ž, F2, scutula, -ae, ena batizhiza; thypha aquatica, terſovine, ali od bizhja batizhize

bati se nedov., F20, abhorreſcere, ſe ſylnu bati; afformidare, ſe vſtraſhiti, preſtraſhiti, velik ſtráh iméti, ſe bati; formidare, ſe ſtraſhiti, ſe bati, zagou biti; hydrophoebus, kateri ſe te vodè bojy; metuere, ſe ſtraſhiti, ſe bati; ne metuas, nikár ſe ti ne bui; pavendus, -a, -um, kateriga ſe moremo bati; pavere, ſe vſtraſhiti, ſe bati, zagovati; pertimere, pertimescere, ṡlú ſe bati, ali ſtraſhiti; praeformidare, ſe ſylnu preſtraſhiti, mozhnú ṡkarbéti, ſylnu ſe bati; praemetuere, ſe poprei bati; praetimere, ſe ſylnu, inu ṡlu bati; reformidare, ſe ſylnu bati, en velik ſtráh iméti; subtimere, enu malu ſe bati, ali ſtraſhiti; subvereri, cilú malo ſe bati; timendus, -a, -um, kateriga ſe je potréba bati; timere, ſe bati, ſe straſhiti; verendus, -a, -um, kateriga ſe je bati, ſtraſhán; vereri, ſe bati, ſe vpirati; zelotes, -tis, en aifrar, kateri ſe boji, de tú kar on lubi, je tudi enimu drugimu gmain

bavkanje s, gannitus, -us, gannitio, bavkanîe

bavkati nedov., F2, bavbare, lajati, bavkati kakòr liſſiza; gannire, bavkati, ali lajati kakòr liſſiza

bazg gl. bezg

bazilisk m, basiliſcus, ena kazha, Basilysk imenovana

bebast prid., bliteus, bebaſt, ſheſtovilaſt, ſpoderzhen

beber m, castor, -ris, Piber, ena ſorta vidre prebiva per vodah, Beber; prim. piber

beč m, ſiclus, -li, en judovṡki danár, kateri je per nyh 20. bèzhou, naſhih ſadanyh danarjou, bi mogil velati 15 beilih groſhou, ſikel imenován, ima pul lota ſrebrá

bedro s, femor, bedru, ſtegnu

beg m, F5, conferre ſe in fugam, ſe vbég podati, ali ſpuſtiti; dorsum dare, v'bég ſe ſpuſtiti; fuga, -ae, beig, tèk, béṡhanîe; fugare, v'beig ṡapoditi; fugitare, hitru béṡhati, ſe v'bég podati

beka ž, F3, amerina, beka, ali verba; vimen, -nis, vitre, ſhibize, ali veṡy, vſe ṡhlaht veṡy od bèke, verbe, breiṡe, ſrabotje; vtilis [vitilis],le, tú shilovatu ſhibovje, kakòr bèka, etc:

beketati nedov., balare, beketati, bléjati

bekov prid., F2, ſalignus, -a, -um, ſaligneus, bèkou, kar je od bèkoviga driveſſa

beksel m, collybus, ẛgubizhek per menovaniu na danarjah, bexil

bel prid., F76, alabaster, en leip beil kamen; albeo, albere, bélu biti, béliti ſe; albescere, beil perhajati; albicalculi, beili maihini kaminzi; albidus, nekoliku beil; albus, -a, -um, beil; althea, -ae, tá beili ſliṡ; anilitas, beila, ali ſiva ſtaroſt; arsenicum, béla miſhniza; blataria, enu bélu ẛeliszhe, pluzhniku enaku; botulus, et botellús, béla klobaſſa; candidus, -a, -um, beil, prebeil, ſvitál, laskazhejózhi; ceresa duracina, te beile zhréſhnîe; holor, vel olor, -ris, ena tyza, labúd, beila inu velika; incanere, beil, ali ſiv biti. 1.Reg:12; lacteolus, Lacteolae puellae, diklizhi beili kakòr kry inu mléku

belejši , hippolapathum, tá velika kiſſiliza: letá je vekſha, beléſha, inu goſtéſha kakor ta vertna

Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: bel prid., nymphaea wel pluzhnek Scopoli [315: Nymphaea, Carniol. beu blusthkick,a Pluzhe; pod Nomina Carniolica pa: Beu-Blutschnik]

belezor (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, gryphs, weleſôr, krizhek, qvajs [Tu malu besedishe (Tmb) 1781, Rr 3b: Welſôr,a,m. yshi Qvajs]

beli sam., F11, albatus, -a, -um, v'bélo oblizhen; albugo, tú bélu v'ozhéh; alburnum, tá drugi lúb per drevji, tú je ta beili; candidatus, v'beilu oblizhen, k'eni ſluṡhbi naménîen, Bermar; galbamatus, takú v'beilu oblizhen;interalbicare, nabélu vleizhi; lienteria, -ae, takaſna griṡha, ali tá beila, dertje, drift, kadar ta nepozerana ṡhpiṡha zeila od zhlovéka grè; oculi albugo, albumen, tú beilu v'ozhéh; ſecundarius panis, tá krúh is ṡmeiſe, ta bliṡhniſhi krúh ṡa tem beilim, ſorṡhizhni krúh, ta drugi krúh; subalbicare, beilkaſt biti, na beilu vleizhi; ſubcandidus, -a, -um, beilkaſt, v'meis s'beilim ṡmeiſhan

belica ž, alburni, te male ribize bilize

beličica ž, leuciſci, bilizhize, ribize

beliti1 nedov., F10, abare, beiliti; albarium, bélenîe, karkuli béli, ali ṡzhim ſe béli; albicare, beiliti; candefacere, beiliti, beilu ſturiti; candificare, beiliti; dealbare, pobéliti, béliti, plaihati; fullo, -nis, kateri gvant farba, ali zhiſti, ſuknu vala, platnu beili, ali plaiha; gypsare, s'tako ṡemló narejanîe, inu béliti, ali délati; tector, -oris, eden kateri en ṡyd fraiha, ali beili

beliti2 nedov., decorticare, drevje lupiti, béliti, ẛhkorjo doli dréti, olupiti

beliti se nedov., F4, albeo, albere, bélu biti, béliti ſe; candere, ſe beiliti; gramina candent, ṡeliṡzha inu trave ſe beilè od ſlane, je velika ſlana padla; latescere, mleiku ratati, ali ſe beiliti kakòr mléku

beljak m, albumen, bélak

beljenje s, albarium, bélenîe, karkuli béli, ali ṡzhim ſe béli

belkast prid., F4, subalbicare, beilkaſt biti, na beilu vleizhi; ſubalbidus, -a, -um, beilkaſt, enu malu beil; ſubcandidus, -a, -um, beilkaſt, v'meis s'beilim ṡmeiſhan; vitiligo, -nis, neṡhtaltni bleki, ali madeṡhi, po zhlovéṡkim ṡhivoti, zhernkaſti, ali beilkaſti, mnogitere farbe

belolas prid., canus, canens, ſiu, bélolaſſi

belolasat prid., canus, -a, -um, beilolaſſat

belolisten prid., alabantica, béloliſtna roẛha

belost ž, F5, albedo, albor, beilúſt; candicantia, beilúſt; candicare, beil biti, reṡbélen perhajati, beilúſt iméti; candor, beilúſt; canidies, canitudo, ſivoſt, ſtaroſt, beilúſt

belušast prid., percandidus, -a, -um, cilú do konza beil, ſylnu beiluſhaſt

bendima ž, F2, racematio, tega groṡdja terganîe, paperkovanîe, bendima; vindemia, bendima, vinṡku branîe, groṡdja terganîe

beneški sam., venetus, -a, -um, Beneṡhki, benezhán

berač1 m, collector, berázh

berač2 m, lector, -ris, bravez, berázh

berač3 m, F2, cadiscus, ſhparovez ẛa berazhe; peregrinator, vandrar v'ptuje deṡhele, berázh, rumar

bergla ž, motacilla, vodna bergla, pastarizhizha, ena tiza, wasserstelz

berič m, F2, lictor, berizh, trinoh; ſtator, -oris, berizh, méſtni hlapiz; prim. birič

berkles gl. brglez

bermar m, candidatus, v'beilu oblizhen, k'eni ſluṡhbi naménîen, Bermar

bermati nedov., F3, ambire militem, bermati ẛholnerje; candidare, bermati, ẛberati ludy k'eni, ali k'drugi reizhei; congregare militem, ẛholnerje bermati

bernja ž, collectura, bernîa, pober

berst, berstov ipd. gl. brest brestov ipd.

beržiti (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) gl. brziti

beseda ž, F85, catechumenus, eden s'beſſédo podvuzhen, dokler ſhe nei kerṡzhen; cavillum, ena fershmaihtna, ẛramotna beſſéda; dictio, ena beſſéda, ali rezhenîe; elapsa verba, nepremiſhlene beſſéde; excipere verbis, s'beſſédo pokregati; gloſsema, -tis, ena teshka beſséda k'jslaganîu tega piſma; inania verba, marṡikake praṡne beſſéde; inconstanter loqui, neobſtojezhnu govoriti, per eni beſſédi neobſtati; ineptia, -ae, nevrédnoſt, malu vrednoſt, neurnoſt, nevmétalnoſt, markaku kauklanîe, s'beſſédo ali s'djanîam; insistere, nejenîati, ne nehati, ſe mozhnu ene rizhy an vṡèti, ali darṡhati, terdú na enim meiſti oſtati, s'beſſédo mozhnu naprei gnati; interfari, v'meis govoriti, enimu v'beſſédo ṡkozhiti; loquela, govorjenîe, beſſéda; nové Dictionarié, ſeu Lexicon Vniuersale, nove beſsedne Buque, ali vſehſploh beſsedy buque; oblocutio, pregovor, tá ṡuparna beſſéda, ṡupargovorjenîe; ſeminiverbius, klaffar, beſſéd ſeiviz. Act:17.v.18; ſententia, -ae, modru rezhenîe, modra beſſéda, ali pergliha, ali pripuviſt; verbum, -bi, beſſéda; verbum caro factum est, tá beſſéda je meſſú poſtala; vocabulum, -li, ena beſſéda; vox, -cis, ṡhtima, glas, beſſéda

beseden prid., F6, lexica, beſſedna kunṡht; lexicon, beſsedne buque; Novum Dictionarium, Nove beſſedne Buque; nove Beſſedne Buque; nové Dictionarié, ſeu Lexicon Vniuersale, Beſsedne Buque, nove beſsedne Buque

besedljiv prid., verbosus, -a, -um, beſſedliu, jeṡizhin

besednik m, F5, advocatus, -ti, odvétnik, beſſédnik, govorzhyn; causidicus, en beſſédnik, ẛagovarjaviz; dicasticum, plazhilu eniga beſſédnika; orator, beſſednik, govorzhyn; procurator, preṡkarblenyk, valput, en beſſédnik, preṡkarbnik hiſhnik

bešter prid., diligens, beshtr [poznejši pripis neznane roke]

betež m, F7, cedoma, oteklúſt vodena, katera ne boly, pres beteṡha; dedolere, tá pervi beteṡh vezh ne pozhutiti; dolor, beteṡh, ṡhaloſt, bolezhina, ẛala bolezhina, ṡhalovanîe; epithema, kadar ſe kei v'prég vdari zhes en beteṡh, ali boléṡan, ali bolezhino; gemitu testari dolorem, s'jezhanîam beteṡh, ali boléṡan ſprizhati; ignavus dolor, en beteṡh, kateri ſtury eniga leiniga, ṡanikarniga; ſcirrhus, en terd otúk, kateri ſe neugane, kadar ſe partiṡka, terda otekla koṡha preṡ beteṡha

betežen prid., aeger, -ra, -rum, bolán, bolna, beteshin

betonika ž, F2, cestrum, vel caestrum, betonica; molochinus, -ni, ena ſorta farbe, katera na ṡhkarlatove farbe vleizhe, kakòr ſo te vertne velike betonike

bezeg m, ſambucus, vel ſambucum, -ci, beṡg, beṡeg

bezg m, F2, ſambucus, vel ſambucum, -ci, beṡg, beṡeg; umbella, tú ſhiroku zveitje na baṡgi, ali na janeṡhi, inu takeſh[n]im ṡeliṡzhu

bezgavka ž, F5, antrax, kuẛhna biẛgauka; bubo, huda bisgauka okuli ſrama na dimlah; glandium, -dÿ, volzhaizi, ali biṡgavke na ſvinîah, ena ſtran polna biṡgavk; panus, -ni, ena biṡgauka, ali bula

bezgov prid., ſambuceus, -a, -um, beṡgou

bezgovina ž, ſambucetum, -ti, beṡgovina, beṡgovje

bezgovje s, ſambucetum, -ti, beṡgovina, beṡgovje

bežajoč del., fugiens, béṡhajozhi

bežanje s, F5, effugium, -ÿ, odbeṡhanîe: ali enu meiſtu k'beṡhánîu; fuga, -ae, beig, tèk, béṡhanîe; labens acies, ena verſta voiṡkè, katera ſe h'beṡhanîu perpravla; maturare fugam, hitéti k'béṡhanîu; ornare fugam, ſe k'béṡhanîu perpravlati, rovnati

bežati nedov., F18, apage, apagesis, poberi ſe, béṡhi prózh, prózh; diffugere, ſe odmikati, ſem ter tam béṡhati; fugam ardet abire, vus gory kakú bi béṡhal; fugam capere, béṡhati, pobégniti; fugere, béṡhati; fugere conspectum alicuius, pred poglèdam ali ozhmy eniga béṡhati; fugiendus, pred katerim ſe ima béṡhati; fugitare, hitru béṡhati; fugitor, kateri béṡhy; fugiturus, kateri bó béṡhal; laborem fugere, nerad délati, pred dellam béṡhati; lucifugus, -a, -um, temnîak, kateri pred ſvitlobo beiṡhy, inu jo ſovraṡhi; lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk, beiṡhy pred ludmy; profugium, -ÿ, perbeṡhanîe, meiſtu kamer ſe more beiṡhati; provolare, odleteiti, prozh leteiti, beiṡhati, kakòr tyza; subterfugere, na ṡkrivnim prózh béṡhati; suffugere, na ṡkrivnim prózh beiṡhati; terga dare, harbat oberniti, inu beiṡhati

bežeč del., profugus, -a, -um, beiṡhèzh, pregnan, vbeiṡhán, perbeiṡhaviz

bežejoč del., F2, fugax, -cis, béjṡhejozhi, kar hitru preide; fugitivus, -a, -um, pobégliu, béṡhejozh: ut fugitiva gaudia, béṡheozhe veſſelje

bežeoč del., fugitivus, -a, -um, pobégliu, béṡhejozh: ut fugitiva gaudia, béṡheozhe veſſelje

bi člen., F44, attae, attarum, kateri pozhaſſi gredo, ali lesejo kakor de bi po terni shly; ausim, de bi ſmil; exercendus, kateri bi ſe imil ṡkuſhati; faxit deus, de bi Búg dal; forem, bi bil; fugam ardet abire, vus gory kakú bi béṡhal; in ictu oculi, kakòr de bi s'okam trenil; magis vellem, jeſt bi hotel doſti raiſhi; nutu, uno nutu, kar bi trenil; quamquam, De bi ravnu, aku ravnu; quamvis, naiſi, zhelyh, akulyh, de bi lyh; quasi, kaku debi, ṡkorai; subjactare, doſtikrat od ſebe vrézhi, ali metati, kakòr de bi ṡhitu veyal

bibrati (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) nedov., gingrire, bibrati

biček1 m, ratis scirpea, plau ṡa vuzhiti ſe plavati is bizhka

biček2 m, myxos, myxi, plavzhik v'gorezhi lampi, kir táht, ali bizhek notri tazhy inu gory

bičje s, F8, haliaetus, -ti, en morṡki odler ali poſtoina, v muṡgenih yṡerih v'bizhji prebiva; junceus, -a, -um, juncinus, -a, -um, s'bizhja; paludes, bizhje, bizhovje, muṡge; scirpeus, -a, -um, s'bizhja; scirpus, -pi, mezizhje, bizhje; sirpus, vel scirpus, mezizhje, bizhje; storea, -ae, ſléherna odeya s'bizhja ſturjena; thypha aquatica, terſovine, ali od bizhja batizhize

bičovast prid., juncidus, -a, -um, bizhovaſt, lozhkaſt

bičovati nedov., caedere flagris, bizhovati, tepſti

bičovje s, F9, juncetum, -ti, tú meiſtu na katerim bizhovje, ali lozhek raſte; juncosus, -a, -um, polhen bizhovja; juncus, -ci, lozhovje, bizhovje; juncux, -ci, lozhovje, bizhovje; paludes, bizhje, bizhovje, muṡge; scirpiculum, -li, ena verſha, ena zainiza s'bizhovja; surpiculus, -li, ena is bizhovja zainiza; sylva paludosa, hoſta mlakaſta polna bizhovja, mozverna hoſta; teges, -gis, ena ſorta odeye is bizhovja, ali mozizhja nariena

bijen del., F3, percuſsus, -a, -um, vdarjen, byen; vapulare, byen, ali tepen biti; verberatus, -a, -um, vdarjen, otepen, byen

bijenje s, percuſsio, percuſsus, -us, vdarez, vdarjenîe, byenîe

bik m, taurus, -ri, en juniz, ali bik

bika (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, arundo, wika. Scopoli, e cujus medula ellychna parantur [Scop.209: Arundo, Carniolis Wika dicitur, e cujus medulla Ellychnia parant Ruſtici. Tmb 1781, Rr 4a: Wika,e,ſh. Pinsenkraut. Phragmides, tj. trst. Prim. Plet.I., 25: 2.bic, 2.bica.]

bikov prid., taureus, volovṡki, bikou

bil ž, culmus, klaṡ, bil, bilka, biliza, ſteblu

bil del., F36, ariopagitae, ſo bily v'tem méſti Athene ſodniki; communiter putabant, ſo bily gmain miſli; fatifer ensis, en mezh, s'katerim je bil eden vbyen; mansuetabatur, je bil kroták, vtolaṡhen. Sap:16; mecum indignabar, jeſt ſim bil ſam na ſe jeṡen; metu agitati, ſerzè ym je bilú vpadlu od ſtraha; sum, es, eſt, fui, eſse, jeſt ſim, ti ſi, on je, jeſt ſim bil, biti; verberones, kateri ſo bily ozhitnu tepeni

bilica ž, F2, culmus, klaṡ, bil, bilka, biliza, ſteblu; palea, -ae, pleiva, biliza ſlame, prajmik

bilice, biličice gl. belica beličica

bilina (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, lada, -ae, bylina

bilje s, F2, sicilimentum, -ti, bilje od pokoſhene trave, kateru na travniki oſtane; stipula, -ae, bilka ſlame, bilje, ṡtarniſhe, ali ſtarniṡzhe

bilka ž, F5, culmus, klaṡ, bil, bilka, biliza, ſteblu; fabae ſcapus, bobova bilka; stipula, -ae, bilka ſlame, bilje; unicalamus, -a, -um, ene bilke ṡhitu; urruncum, -ci, ſtoklaſſa v'ṡhiti: tú ſpudnîe ṡarnze v'klaſſi per bilki

binkošten, binkošti prim. finkušti, vinkušten, vinkušti

bintleht m, F2, fax, bakla, en bintleht; funale, -li, ena bakla, ali bintleht: zinṡhtrik

birič m, F2, apparitor, birizh; lictorius, -a, -um, birizhku, kar birizhu ſliſhi; prim. berič

birički prid., lictorius, -a, -um, birizhku, kar birizhu ſliſhi

birištvo s, apparitura, biriṡhtvu

bisaga ž, F2, mantica, -ae, biſſaga, torba, ṡhakel; manticularius, en tát, kateri moſhnè, torbe, biſſage krade

biser (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, margarita, vel margaritum, biser

biskot m, F4, copta, -ae, krúh biṡkot; nauticus panis, brodnarṡki kruh, dvakrat pezhen, biṡcot; panis biscoctus, biṡkot dvakrat pezhen; panis nauticus, mornarṡki kruh, biṡkot

bister prid., F10, acies oculorum, oſter, inu biſter pogled; clarificare, jaſnu, biſtru, zhiſtu, ozhitnu ſturiti; clarus, -a, -um, zhiſt, ſvitál, biſter, jaſni, ſlovezh; limpidus, -a, -um, zhiſt kakòr ſtudeniz, biſter; oculi acres, acisti, biſtre ozhy; perspicatia, -ae, perspicacitas, -tis, biſtru premiſhlenîe, ali reṡgledanîe, oſtri ṡaſtop; perspicax, -cis, biſtriga premiſhlanîa, oſtre modruſti, ṡaſtopnosti, pameti; perspicientia, -ae, zhiſtu inu popolnoma ſposnanîe, biſtra raṡumnoſt; perspicuitas, biſtru reṡgledanîe; subtilis ingenÿ, biſtre modruſti

bistro prisl., F5, clarè, biſtru; contueri, pogledati, poſhpegati, polukati, biſtru gledati; limpidè, biſtru, zhiſtu; oculatus, -a, -um, ozhitin, kateri je bil v'prizho, kateri biſtru gleda; perspicientia, -ae, zhiſtu inu popolnoma ſposnanîe, biſtra raṡumnoſt, kadar eden prou biſtru gleda

bistrost ž, limpitudo, biſtroſt, zhiſtoſt

biškotec m, buccelatum, en zukraſt bishkotez ẛa namakanîe v'malvashÿ

biti1 nedov., F849, adſum, tú ſim vprizho; aſsum, et adſum, tú ſim; coepi, ẛazhnem, ẛazhenîam, ſem ẛazhèl; communiter putabant, ſo bily gmain miſli; ejactamentum, kar je vunkai verṡhenu; emitti â Deo, od Boga biti poſlán; enitere, ſvitál biti; enitescere, imeniten biti; esſe, biti; esurire, lazhen biti; exoptabilis dies, en dán kakòr ſmo ga ṡheléli; falsus sum, ſim ogolufan; fauces arent, ſo ſuha uſta ali gerlu; fieri, ratati, biti; madere vino, vinen, ali pyan biti; malum est prae manibus, neſrèzha je pred rokami; narciſsimus, -a, -um, take farbe kakòr ſo narciſſi; omniparens terra, ṡemla je vſih rizhy ena mati; pollere, premoṡhin biti; prosum, ſim h'pridu; ſic, ja takú, takú je; sum, es, eſt, fui, eſse, jeſt ſim, ti ſi, on je, jeſt ſim bil, biti; ubinam gentium sumus? per katerih ludéh ſmó my; vaeneunt, ſo predani. Mat:10.v.29; prim. bi, bil, bo, bode, bodeoč, bodi, bom, nisem

biti2 nedov., F21, adverberare, biti, tepſti; aeneator, -oris, en paukar, kateri na kotle bye: tudi trobentar; arteria, ta ẛhyla, katera vſeṡkuṡi bye, ali ſe gible na roki; batuere, biti, ſe bojovati, ṡkuſhati; caedere, ſékati, byti; calcitrosus, kir s'nogami bye, ali berza; circumpavire, okuli ſebe biti, mlatiti, tepſti; cornupeta, -ae, kateri s'rogmi bye ali vdari; crusma, en ſtar nékadanî inſtrument, na kateri ſo bili, kadàr ſo pleſſale te ſtare babe; cymbaliscare, na takeſhnu reſhetu biti, sgoniti, peiti, ali ygrati; depunire, byti, tepſti; incursare aliquem pugnis, et calcibus, nad eniga tezhi s'peſtmi biti, inu s'nogami berzati, ali pehati; lamino, pleh biti; organici, ty kateri na orgle, ali na druge laute byejo, ali ygrajo; organista, -ae, eden, kateri orgle déla, ali na nîe bye; percutiens, percuſsor, -oris, pogubaviz, kateri bye, ali vdari; pulsator chitarae, kateri na Arfe bye; referire, ſe braniti, inu okuli ſebe raniti, inu biti, ṡupèt naṡai vdariti; reverberare, ṡupèt biti, ali tepſti, naṡai vdariti; tundere, tleizhi, biti, tepſti, tolzhi; verberare, tepſti, gaishlati, byti, vdariti, mlatiti; prim. bijen

biti se nedov., F9, agnitari, bojovati, ſe s'kúm byti, ali tepſti; andabate, kateri s'ẛapertimi ozhmy ſe byejo; compugnare, ſe v'kupai byti, voiṡkovati; conflictare, -ri, ſe fehtati, vſe v'eno maṡ ſe ſhtritati, ſe bojovati, byti; confligere, ſe ſhtritati, s'drugimi byti, bojovati, boi derṡhati; dimicare, ſe fehtati, ſe biti, ali bojovati; duellator, tá kir ſe bye v'mei dvéma; praeliari, bojovati, ſe biti, voiṡkovati; pugnans, tá kateri ſe bye, inu fehta

bitje1 s, F3, eſsentia, bitje; existentia, bitje; extantia, bitje, kar je kai viditi

bitje2 s, livor, proga, zhernavka, plavu od bitja; prim. bijenje

bivol m, bison, -tis, en voll, bivoll, ali piffil; prim. pivol

bizgauka gl. bezgavka

blago s, F52, bonum, -ni, blagú, iménîe; conflare aes alienum, ludṡku blagú ẛadjati; divitiae, -arum, bogatie, doſti blagá, bogaſtvu; facultates, iménîa, bogatie, blagú; gaza, -ae, ſhaz, blagú, bogaſtvu, bogatia; immobilia bona, obſtojezhe blagú, leṡhezhe blagú; inscriptum, -ti, enu piſmize, kateru dadó ty viſhi eniga méſta tem kupzom tú blagú prepelati; merx, -cis, kramarṡku blagú, kupzhia; ops, opis, opes, múzh, pomúzh, blagú; praeclara res, veliku blagú, inu bogatia; res, rei, reizh, ena reizh, blagú, kei kai

blagor m, beatus vir, blagur je timu moshú

blajhati prim. plajhati

blašče gl. blažce

blaten prid., F5, aqua limosa, ylnaſta, blatna voda; coenosus, blaten, vmàẛan; limosus, -a, -um, blaten, ylovaſt, ylov, glinaſt; lutescere, blaten, ali ylovaſt perhajati; lutosus, -a, -um, blaten, vblaten

blato s, F19, coenum, blatu [str. 35a ]; coenum, blatu [str. 46a ]; illimis, et le, pres gline, pres blata; illuvies, -ei, ena neſnaga, en kup per drugim zhlovéṡkiga blata; implicitus luto, poln blata, v'blati, ali v'ṡagrèṡi povalan, obtizhen; interlinire, s'blatam pomaṡati, ogarditi, pozmakati, omadeṡhiti, reṡmaṡati; intestinum rectum, danka, ṡkuṡi katero grè zhloveṡku blatu; lutamentum, -ti, s'blatom ṡydanîe, ali fraihanîe; lutarius, -a, -um, kar v'blati ṡhivy, ali prebiva; lutensis, -se, ut lutensis piscis, po blatu diſhezha riba; luteus, -a, -um, is blata ſturjen, ṡhout, bleid, gelbaſt; luto inficere, oſtrofotati, s'blatom ozmokati; lutum, -ti, blatu; oblimare, s'blatom, ali s'glino ṡamaṡati, ṡaſlipiti; oesipum, -pi, ovzhji lein, tú blatu, kateru ſe volne darṡhy; oletum, -ti, zhloveṡku blatu; squalere, polhin blata biti; volutatus in luto, v'blati povailan

blazina ž, F5, anaclinterium, ena ẛa te leine poſtila, kateri po dnèvi ſpè: blaẛina; culcitra, culcitrula, blaṡina, blaṡiniza, madrázh, en kulter na poſtilo, arovnik; culcitra, blasina, madrázh. Vnterbeth, Polster; plumarius, -rÿ, kateri pernate blaṡine, ali polṡhtre nareja, ali ſhtika; pulvinus, -ni, blaṡina

blazinica ž, F2, culcitra, culcitrula, blaṡina, blaṡiniza, madrázh, en kulter na poſtilo, arovnik; pulvillus, blaṡiniza

blazniti nedov., turbare, motiti, mamiti, pazhiti, ṡjirati, ṡmotiti, blaṡniti, ṡmamiti, kolnu ſturiti, braniti

blažce s, poſseſsiuncula, en maihin gruntiz, iménze, blaṡzhe

blažen prid., dives, bogat, bogatyn, ṡamoṡhen, blaṡhin

blečič m, synthesis, lodnaſti gvant: en reṡdilen od veliku farb inu blezhizhou poſtavlenih gvant

bled prid., F11, caesius, -a, -um, bléda farba, nebeṡhka; expallere, bleid poſtati; impallere, vel impallescere, obleiditi, bleid ratati, bleid, ali pláh perhajati; luridus, -a, -um, oſtuden, negnuſſen, bléde farbe; luteus, -a, -um, is blata ſturjen, ṡhout, bleid, gelbaſt; pallere, bleid biti; palescere, bleid perhajati; pallidus, -a, -um, bleid, bleide farbe; subpalidus, -a, -um, bleid, bleidkaſt

bledeč del., pallens, bleidezh

bledenje s, error, ṡahajanîe, bledenîe, ṡmota, falenîe

bledkast prid., subpalidus, -a, -um, bleid, bleidkaſt

bledost ž, F2, luror, -oris, bleidúſt; pallor, -oris, bleidúſt

blejanje s, balatus, blejanîe teh ováz

blejati nedov., balare, beketati, bléjati

blek1 m, F3, aſsumentum, perſhitek, en perſhiti blek; cento, -nis, flika per fliki, ena is ṡhlaht blekou nariena dèka, ali odeja; vetarementum, -ti, ena flika, ſtari blek od ſhulinou

blek2 m, F4, lacinia, -orum, bleki na enim ſtarim gvantu; lentigo, -nis, plehi, ali bleki na ṡhivoti v'ṡhtalti ene lèzhe, madeṡhni bleki; vitiligo, -nis, neṡhtaltni bleki, ali madeṡhi, po zhlovéṡkim ṡhivoti, zhernkaſti, ali beilkaſti, mnogitere farbe

blekast prid., lentiginosus, -a, -um, vel lentigiosus, grintou, blekaſt, ali plehaſt na ṡhivotu

blesčiti se nedov., coruscare, bliṡkati, ſe laṡkatati, bleszhiti, bléṡzhiti

blesti nedov., blaterare, blacterare, ẛhlabudrati, klaffati, berbrati, bleſti, bloditi, boleſtrati, bobozhati

bleščanje s, F2, coruscatio, laṡkatanîe, bliṡkanîe, bléṡzhanîe; rictus, -us, divje ṡvirine gobez: golt, tú reṡhanîe, ali ṡhkartanîe s'ṡobmy, bleiszhanîe teh ṡoby, teh uſt, ali golta odpertje

bleščeč del., coruscus, -a, -um, bleṡzhèzh, bliṡkajózh

bleščenje s, allucinatio, bleiszhenîe

bleščeoč del., vibrans lingva, en bleiṡzheozhi jeṡik

bleščiti se nedov., coruscare, bliṡkati, ſe laṡkatati, bleszhiti, bléṡzhiti

blisk m, F3, fulgetrum, -tri, bliṡk; fulgur, -uris, bliṡk, treṡk; siderari, ṡkuṡi notar vlytje tega ṡveiṡdiṡzha, ali bliṡk, ali gruma oṡkrunîenu biti

bliskajoč del., coruscus, -a, -um, bleṡzhèzh, bliṡkajózh

bliskanje s, F5, coruscatio, laṡkatanîe, bliṡkanîe, bléṡzhanîe; fulguralis, -le, kar k'bliṡkanîu ſliſhi; fulgur corruscans, ṡabliṡknivu bliṡkanîe; fulguratio, bliṡkanîe; intempestas, ut intempestas coeli, garmeinîe, bliṡkanîe, hudu vreme

bliskati nedov., F4, coruscare, bliṡkati, ſe laṡkatati, bleszhiti, bléṡzhiti; effulgere, ſe laṡkatati, bliṡkati; fulgere pro fulgurare, bliṡkati; fulgurare, bliṡkati, hudu vremè biti

bliskati se nedov., F2, emicare, ſe bliſkati, inu kaṡati; fulgurat, ſe bliṡka

blitva (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, beta, blitva [Verant.13: Beta, Mang, Blitva]

blizi prisl., F12, adinere, blisi, ali notar poſtaviti; admotus, -a, -um, permaknîen, blisi poſtavlen; admovere, permakniti, pertakniti, blisi poſtaviti; adnatare, perplavati, blisi perplavati, doplavati; adsitus, -a, -um, perſajen, bliẛu perſajen, bliẛi poſajen; circa, circum, okuli, poleg, bliṡi; collimitari, eden per druṡim bliṡi meinyk iméti, mejáṡh biti; cominus, et emenus, od bliẛi inu od dalezh; penè, ṡkorai, bliṡi; penes, cilú bliṡi, poleg, s'raven, per; propinquè, cilú bliṡi; proximare, bliṡhati, cilú bliṡi biti

blizi predl., F3, apud me est, on je per meni, bliẛi mene; Cyprus, enu kraileſtvu bliṡi Jeruṡalema; phoenicopterus, -ri, ena ardezha neṡnana vodna tyza, ſe vidi v'ṡhpanṡki deṡheli per murju bliṡi Provenze

blizu prisl., F11, accolere, blisu prebivati; accumbere, pozhivati, doli lèzhi ter pozhivati, bliẛu ſtati, ali leshati; adjacere, poleg, ali bliẛu leṡhati, tik leṡhati, raven leshati; adsitus, -a, -um, perſajen, bliẛu perſajen, bliẛi poſajen; adstituere, bliẛu poſtaviti; adventare, bliẛu priti, ſe perbliṡhati; allabor, allabi, ſem paſti, ſem perderſéti, bliṡu pertezhi, perléſti; alluo, -ere, oblivati, bliṡu tezhi; cominus, et comminus, od bliṡu, is bliṡhnîga; ferè, fermè, ṡkorai, bliṡu; fermè, ferè, ṡkorai, bliṡu; prim. bliže

blizu predl., F5, ad, k', h', bliẛu, do; ad mare, bliẛu morja; juxta, poleg, per, bliṡu, ravn; lunula, luniza, maizina luna bliṡu mlaja; nox intempesta, poṡnu bliṡu pulnozhi

bližaj prisl., F2, citerior, doſti bliṡhai per nas, veliku bliṡhai, ta ẛadnîſhi

bližati nedov., proximare, bliṡhati, cilú bliṡi biti

bliže prisl., F2, approximare, ſe pomikati zhe daile blishe k'nam li bliṡhe

bližniši, narbližniši gl. bližnji

bližnje sam., F2, cominus, et comminus, od bliṡu, is bliṡhnîga; depropè, od bliṡhnîga. Jer:25

bližnji sam., F5, affinis, geschwägerte. tá blishnî, svák; affinis, tá blishnî, ſvák, Dever, ſvèſt; convicaneus, bliṡhnî, ſoſſid; pietas, pokorṡzhina pruti Bogú, ſvoim ſtariſhim, inu bliṡhnîm; proximus, -a, -um, bliṡhnî, raven ſoſſed, tá narbliṡhniſhi

najbližnjejši , proximus, -a, -um, bliṡhnî, raven ſoſſed, tá narbliṡhniſhi

bližnji prid., F13, accola, -ae, blishni mejásh, ali ſoſſed; agnata, blishnîa, od ozheta tetta; agnati, blishnîa ṡhlahta po ozhetu; cognata, tetta, ſvieſt, bliṡhnîa ṡhlahta; consangvineus, rodják, bliṡhnîa ṡhlahta; consanguinitas, ſvojáſt, bliṡhnîa ṡhlahta; genere ſum ei proximus, jeſt ſim nîemu bliṡhîa ṡhlahta; Germanus, Nemez: tudi brat, tovaruṡh, ṡhlahta bliṡhnîa; propinquus, -a, -um, bliṡhnî; proximitas, bliṡhnîa ṡhlahta; sangvine junctus, bliṡhnîa ṡhlahta; suus haeres, bliṡhnî erbizh, nîegou erbizh; vicinus, -a, -um, bliṡhnî ſoſſid

bližnjejši , F2, proprior, tá bliṡhniſhi; ſecundarius panis, tá krúh is ṡmeiſe, ta bliṡhniſhi krúh ṡa tem beilim, ſorṡhizhni krúh, ta drúgi krúh

najbližnjejši F2, citimus, -a, -um, tá narbliṡhnîſhi per naṡ; vicimiſsimus, narbliṡhniſhi ſoſſid

najbližnji , menix, koṡhiza nar bliṡhnîa moṡhjani

bližnost ž, propinquitas, bliṡhnúſt

bljušč prim. blušč

bljuvanje s, F3, excreatio, koṡlanîe, bluvanîe, gardú vun iṡ ſebe metanîe; vomitarium, -rÿ, arznîa ṡa bluvanîe, ali vun metanîe; vomitus, -tus, vel vomitio, bluvanîe, zhes dajanîe, koṡlanîe

bljuvati nedov., F5, acopus, -pi, enu neſnashnu ſmardezhe ṡeliszhe, kateru ima po try perza skupai, ſtury zhes dajati, ali bluvati; intervomere, v'meis bluvati, zhes dajati; vomere, bluvati, pluvati, zhes dajati, vun metati; vomitare, vſeṡkuṡi metati, ali bluvati, inu zhes dajati; vomitor, kateri pluvá, bluvá

blodica (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, meretricula, blodiza [po Verant.61: Meretrix, Hür, Kurba, bludicza]

bloditi nedov., blaterare, blacterare, ẛhlabudrati, klaffati, berbrati, bleſti, bloditi, boleſtrati, bobozhati

blušč m, cedrestis, -tis, korèn ẛa bodlaje, bluṡzh; prim. plušč, pluč

bo prih., F26, adagia ſunt: kakòr ſo ſjali, taku bodo ẛhèli; damnaturus, kateri bó obſojen; datarius, -a, -um, kar je k'dajanîu, ali kar bó danu; fare, bó, ſe bó ẛgodilu; fruiturus, -a, -um, kateri bo vṡhival; fugaturus, kateri bo ṡapoden, ali pregnán; geniturus, -a, -um, kateri bó rodyl; proxime, berṡh kakòr bó moglu biti; ſit ita, nai bó takú; prim. bode

bob m, F16, acrochordon, ſo bradovize, kakor en bob debele; colocasia, -ae, vodeni bob raſte v'Egyptu; conchis faveta, is boba jeid; faba, -ae, bob; fabacia, -ae, faveta, en mozhnik s'boba; fabae hilum, tá zherna pika na bobu; fabaginus, -a, -um, bobovṡki, od boba; fabalis, et le, kar k'bobu ſliſhi; fabarius ager, nyva ṡa bob, kir bob rad raſte; hilum, -li, tá zherna pika na bobi; hyoscyamus, -mi, zhervivez, ṡobnyk, ſvinṡki bob; midas, -ae, ṡhuṡhik, ali mol v'bobu; smilax hortensis, laṡhki grah, ali bob; utriculi, idem ac folliculi, valvuli pisorum, fabarum, lentis etc: luṡkin[e] graha, od boba; valvuli, ſtrokiki per bobi, ali drugim ſozhivji

boben m, F2, timpanum, -ni, buben; tympanum, -ni, en buben

bober prim. beber, piber

bobnar m, F2, timpaniſta, -ae, bubnar; tympanista, -ae, en bubnar

bobnarica ž, timpanistria, -ae, bubnarza

bobnati nedov., F3, canere claſsicum, k'boju trobentati, ali bubnati; timpanizare, timpana resonare, bubnati; tympanirare, bubnati

bobnenje (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) s, bombus, bubanje, bobnenje

bobočati nedov., blaterare, blacterare, ẛhlabudrati, klaffati, berbrati, bleſti, bloditi, boleſtrati, bobozhati

bobolnik m, lepidium, ena ſorta divjiga bobolnika, devja retku, popra ṡeliṡzhe, radu v'verteh raſte; prim. bobovnik

bobotati nedov., cubare, cucubare, bobotati, inu ſhrajati kakòr ſova

bobov prid., F5, fabae scapus, bobova bilka; fabale, et lis, enu ſtablu bobovu; fabalia, et fabago, bobovi obzhinki; lomentum, -ti, lobova [bobova] kaſha, po Laṡhku faveta, bobova moka

bobovnik m, F3, bunium, -ÿ, kresh, ẛelenu ẛheliṡzhe per ſtudenzhinah, bobounik; cardamum, -ni, kreẛh, bobovnik, kateri per ſtudenzih ráſte, ſtudenzhni bobounik; prim. bobolnik

bobovski prid., fabaginus, -a, -um, bobovṡki, od boba

bode prih., F2, numquid, kai ne, bode li; prolusio, naprei shtritanîe, ali ṡkuſhanîe, aku tá ygra bode prou, ali nikár

bodeč del., F16, aculeatus, -a, -um, bodèzh, ẛhpizhaſt, s'ẛhelom; anchuſa, -ae, enu bodezhe ẛeliszhe, s'erdezho korenino; carex, caricis, ena dolga bodèzha trava per vodah; coniza, -ae, ſuhi korèn, poſuſhen korèn, bodèzh, ali ternaſti korèn; cynogloſsos, vel cynogloſsa, bodezhi paſji jeṡik, ṡeliṡzhe; cyrogriullus, ena derèzha ſtrupovita, inu bodèzha ṡvyr, manſha kakòr jèṡh; imperigo, -ginis, liſhai, mlade, hude, bodezhe grinte, ali hraſte; lanaria, -ae, enu neṡnanu bodezhe ṡeliṡzhe, s'katerim ſo volno ſpirali; leucacantha, -ae, ene neṡnane koprive, ali bodèzhe ṡeliṡzhe; punctorius, -a, -um, bodèzh; pungens, bodèzhi; rhamnus, -ni, je tudi tú ṡeliṡzhe, kateru v'ṡazhetku je lipú, inu potler rata ternaſtu, inu bodezhe; ruscus, -ci, vel ruscum, -ci, miſhji tern, enu ternaſtu bodèzhe ṡeliṡzhe s'ardezhimi jagodami; scaber, -ra, -rum, oṡter, bodèzh ṡa perjemati; sentus, -a, -um, senticosus, -a, -um, ternou, oſter, bodèzh; smilax aspra, en bodèzhi ſlak ali ternaſt

bodenje s, F3, mordacitas, vjeidoſt, tu bodenîe, ali ſmodenîe tega ṡeliṡzha; punctio, bodenîe, pikanîe; punctus, -us, bodenîe

bodeoč del., existens, bodeozh

bodež (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, pugio, -onis, wódéſh. Verant. [84: Pugio, Tolch, Bodex]

bodi vel., F13, aequo animo sis, imi poterplenîe, bodi dobre vole; ave, Búg te primi, ẛdrou bodi, bodi zheszhen, zheṡzhena; da te mihi, bodi pokoren; esto, bodi ſi takú, jeſt puſtym taku biti, bodi; fiat, ṡgodiſe, bodi; Letú vſe bodi popiſſanu; salve, ṡdrav bodi, zheṡzhen bodi; salvete, ṡdravi, ali zheṡzheni bodite: bodite poṡdravleni; sobrÿ estote, bodite tréṡni, ſtréṡni, tréṡvi; valete, odhudnîa, ṡdrau bodite

bodi vez., F19, esto, bodi ſi takú,jeſt puſtym taku biti, bodi; evectus, -us, ena voṡhnîa bodi ſi po ſuhim, ali po mokrim; facinus, -oris, enu djanîe, bodi ſi kakerſhnu hozhe; farraginaria, -orum, farrago, -nis, kerma ṡa ṡhivino, ena ṡmeiṡ bodi ſi kakerſhne rizhy hozhe; immolitus, -a, -um, ṡydan, bodi ſi kakòr kuli hozhe ṡzimpran; panis comunis, ſléherna ſorta kruha, kakerſhen li koli krúh bodi; pannicularia, tú maihinu blagú kateru en jetnyk ſabo v'jezho parneſſe, ſi bodi gvant, ali danarji; perpaululum, bodi kakòr malu hozhe, k'narmanſhimu; qualiscunque, kakerſhenkuli bodi; qualitercumque, v'kakerſhno kuli bodi visho; quantuluscunque, bodi ſi maihin kakòr kuli hozhe; quantumcunque, kolikar kuli bodi; quocunque, kamer kuli bodi; quoquomodo, kakorkuli bodi; stupa, -ae, predivu, ſi bodi lanenu, ali konopnu; ubicunque, kirkuli bodi; undelibet, is katerigakuli meiſta bodi, od kateriga kuli kraja bodi; usurpatio, polaſtnenîe: tudi v'navadi iméti eno reizh doſtikrat nuzati, ali imenovati, ſi bodi s'beſſedo, ali s'djanîam

bodičovje (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) s, F2, cardus, carduus, wodizhuvje Scopoli [355: Carduus, Carniol. Botizhuie; pod Nomina Carniolica pa: Bodizhuie]; eryngium wodizhuje per poti. Scopoli [338: Eryngium, diciturque Bodizhuie perpode; pod Nom. Carn.: Bodizhuie perpode]

bodisi vez., sive, bodiſi, ali; prim. si

bodljaj m, F4, ampelosleuce, -es, koren ẛa bodlaje, ẛa bolezhino; cedrestis, -is, korèn ẛa bodlaje, bluṡzh; pleuriticus, -a, -um, kateri ima bodlaje; pleuritis, -dis, bodlaji, kadar eniga na ſtrani bode

bog m, F49, Bacchus, pyanski ali vinski Búg; consus, Búg tega ſveitovanîa; Deus, Búg; Deus ita decrevit, Búg je takú odlozhil; divinitus, od Bugá, is Buga; Emanuel, nobiscum Deus, Búg ṡnami; impiè, pregréſhnu, ṡupar Boga, inu te ſtariſhe; lamuel, vel Jamuel, Bogú lub. Prov:31; lares penates, domazhi duhovi, ali boguvi; nolite errare, deus non irredetur, ne motite ſe, Bug ſe nepuſty ṡhpotati; ò si, Búg hotel; Sabaoth, deus ſabaoth, Búg te mozhy

bogaboječ prid., F5, pius, -a, -um, brumen, Bogabojezh; religiosus, -a, -um, Bogabojezhi, duhovni, brumin, verin, dobre véſti; theosebes, Bogarodni, duhovni, dobre veiſti, Bogabojezhi; timoratus, Bogabojezh; timoratus, -a, -um, Bogabojezhi, brumin

bogaboječe prisl., F2, piè, brumnu, Bogabojezhe, andohtlivu, Bogabojezhnu; religiosè, po duhovnu, Bogabojezhe, vernu, s'veliko andohtjo

bogaboječno prisl., piè, brumnu, Bogabojezhe, andohtlivu, Bogabojezhnu

bogajoč del., parens, â pareo, pokoren, bugajozhi, ſluſhajozhi

bogajoči sam., parentes, ty ſtariſhi: tudi ty bugajozhi, pokorny

boganeroden prid., F2, impius, Boganeroden, pregréſhen, pregréſhnik; irreligiosus, -a, -um, neduhovni, Boganerodni, pres Boṡhyga ſtrahú

boganerodnost ž, impietas, Boganerodnoſt, pregréſhnoſt

boganje s, consectatio, eniga buganîe

bogaroden prid., F2, longanimis, Bogaroden, dolgu ṡanaſhliu, poterpliu, poterpeṡhliu; theosebes, Bogarodni, duhouni, dobre veiſti, Bogabojezhi

bogarodnost ž, F3, longanimitas, Bogarodnoſt, odlaſhanîe, dolgu ṡanaſhanîe; pietas, brumnoſt, ſtráh Boṡhji, andoht, pokorṡzhina pruti Bogú, ſvoim ſtariſhim, viſhiſhim, inu bliṡhnîm: Bogarodnoſt; theosebia, -ae, Boshya ſluṡhba, Bogarodnoſt

bogastvo1 s, F5, adagia sunt: kir nei bogaſtva, tam nei lakomnoſti; divitiae, -arum, bogatie, doſti blagá, bogaſtvu; gaza, -ae, ſhaz, blagú, bogaſtvu, bogatia; opulentia, -ae, premoṡhnoſt velika, bogaſtvu; peculium, perṡhparani, inu s'déllom dobiti danarji, bogaſtvu s'gotovimi danarji, inu s'doſti imenîam

bogastvo2 s, F2, deitas, Bogaſtvu; divinitas, -tis, Boṡhyaſt, Bogaſtvu

bogat prid., F27, abundans, kir ima vſiga obilnu, inu ẛadoſti, bogat; copiosus, -a, -um, obilni, bogat; dis, ditis, bogat; ditescere, obogatiti, bogat perhajati; ditiſsimus, ſylnu bogat; dives opus, enu bogatu inu lipú déllu; locuples, -tis, bogat, obiln; locupletare, bogatiga ſturiti; numatus, -a, -um, bogat s'danarmi

bogatejši , ditior, bogatiſhi

bogati sam., F2, visceratio, dilenîe ſroviga meſſá, nékadai ſo ſrovu meſſú dilili, kadar je kei en bogat vmerl, takú je bilú navadnu per eniga bogatiga pogrèbu

bogati nedov., F4, consectator, kateri ẛa enim hodi, inu ga buga; obedire, ſluſhati, pokoren biti, bugati; obsecundare, bugati, volnu tú ṡavkaṡanu ſturiti, pokoren, inu podloṡhen biti; parére, bugati, pokoren biti, ſluſhati; prim. bogajoč

bogatija ž, F5, divitiae, -arum, bogatie, doſti blagá, bogaſtvu; facultates, imenîa, bogatie, blagú; gaza, -ae, ſhaz, blagú, bogaſtvu, bogatia; laxae opes, velika bogatia; praeclara res, veliku blagú, inu bogatia
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: bogatija ž, opulentia, -ae, wogatia

bogatin m, dives, bogat, bogatyn, ṡamoṡhen, blaṡhin

bogatiši gl. bogat

bogato prisl., F5, affatim, obilnu, bogatu, ẛadoſti, ſhe prevezh; ampliter, bogatu, preſtranu; opimè, ſylnu fliſſih, bogatu, popolnoma; opiparè, bogatu, s'dobro perpravo; opiparus, -a, -um, ſylnu bogatu, inu dobru perpravlen

bogaučeni sam., theologus, -gi, Bogavuzhen, Bogaṡaſtopin

bogazastopni sam., theologus, -gi, Bogavuzhen, Bogaṡaſtopin

boginja ž, F6, Dea, Boginîa; haruspica, zuperniza, ali ena tokova boginîa; minerva, -ae, ena boginîa per Aidjih s'imenom Pallas; Nanea, Boginîa Diana. 2.Mach:11; Svada, -ae, boginîa te ṡgovornoſti; Venus, -ris, ena Boginîa te lubeṡni, ali nezhiſtoſti

bogoroden, bogorodnost prim. bogaroden, bogarodnost

bogovanje s, divinatio, -onis, bogovanîe, vganka, domiſhlenîe prihodniga dolgovanîa

bogovec m, F11, areoli, bogovzi; ariolus, bogoviz; arrepticius, -a, -um, ena reizh ozuprana ṡkuṡi bogovze; augur, -ris, Bogoviz, kateri na tyze mèrka; divinus, -ni, divinator, bogoviz; extipex, -cis, en bogoviz, kateri oſſerzhje ogleduje; hariolus, -li, en zupernik ali bogoviz; haruspex, -cis, en Bogoviz, kateri je mèrkel na oſſerzhje ṡhivinsku per nékadanîh offrih; inaugurató, od bogouzou poveidanu, ali na ṡnanie danu; laena, -ae, nékadanî na voiski plászh, kateriga ſo ty bogovzi noſſili, en ṡgurni gvant, en ziganṡki plaṡzh, en Harvaṡhki manten; python, -onis, bogoviz

bogovstvo s, F2, Divinitas, Bogouſtvo; Chriſtus in S. S: Altaris Sacramento cum divinitate et humanitate, [?]ſtu u'S. Sacramentu tego Oltarja is Bogouſtvam inu Zhloveſtvam [poznejši pripis neznane roke]

bogulja ž, pythoniſsa, bogula

boh m, succidia, ſvinṡka ſlanina ſuha: tudi bóh

bohač (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, avenaria Chryſomela. Poppovitsch bohač die S...

boj m, F32, agon, boy, vmiranîe; agonisma, boy; certamen, ſhtritanîe, ſhtrit, prepiranîe, boy, boyovanîe; claſsicum, boi, larma; conflictus, conflictio, boi, poboi; decertatio, ṡkuſhanîe, boi, ṡhtritanîe; dimicatio, fehtanîe, boi; duellum, -li, boi v'mei dvéma ſamima; indipisci pugnam, boi dobiti; inire certamen, boi ṡazheti; praelium, -lÿ, en boi, voiṡka; pugna, -ae, boi, raṡboi; verberatio, tepenîe, gaiṡhlanîe, boi, tepeṡh

bojavec m, F2, agon, agona, agonista, en fehtar, bojaviz; pugnator, -oris, bojavezh, voiṡzhák

boječ del., F3, metuens, ſtraſhliu, bojezh; scrupulosus, -a, -um, preſtraſhene veiſti, ſtraſhlive veiſti, gréha bojezhi, ſtraſhán; timens, bojezhi, ſtraſhán

bojle medm., age, agedum, nu, dai, ſhe, boilè, ſerzhnu, hitru, dai li

bojle gl. bolje

bojovanje s, F7, certamen, ſhtritanîe, ſhtrit, prepiranîe, boy, boyovanîe; procinctus, -a, -um, dobru perpravlen k'bojovanîu; propugnatio, branenîe: tudi bojovanîe; pugnacitas, bojovanîe; pugnaciter, s'bojovanîam; stratagema, -tis, ena kúnṡht tega bojovanîa, ali voiṡkovanîa; velitatio, s'lahkim oroṡhjem bojovanîe

bojovati nedov., F4, agnitari, bojovati, ſe s'kúm byti, ali tepſti; depugnare, bojovati; praeliari, bojovati, ſe biti, voiṡkovati; pugnare, bojovati, voiṡkovati, ṡhtritati, ſhvirkati

bojovati se nedov., F10, agonitari, ſe bojovati; batuere, biti, ſe bojovati, ṡkuſhati, prepirati; certare, ſe ſhtritati, vadlati, metati, bojovati, ṡkuſhati, prepirati; conflictare, -ri, ſe fehtati, vſe v'eno maṡ ſe ſhtritati, ſe bojovati, byti; confligere, ſe ſhtritati, s'drugimi byti, bojovati, boi derṡhati; conserere, tudi ẛmeſhati, ſi rokè dati, ali v'roke ſezhi, ſe bojovati; decertare, ſe ſhtritati, ṡkuſhati, boyovati; dimicare, ſe fehtati, ſe biti, ali bojovati; pugnax, -cis, kateri ſe rad bojuje; velitari, ſe s'enim bojovati, ali fehtati, ſharmizerati

bojuječ del., impugnans, bojujezhi

bokal m, amphora, verzh, krugla, bokál, flaiſha

bolan prid., F21, aeger, -ra, -rum, bolán, bolna, beteshin; aegrescere, oboléti, ſláb ratati, bolán perhajati; aegrotans, bolán leẛhati; aegrotare, bolán biti; condolere, condolescere, enimu ẛhal biti, ſlú bolán biti, ṡhalovati; decumbere, doli lezhi, bolán leṡhati; elangvere, v'veniti, bolán inu ſlab biti; hepaticus, na jetrah bolán; infirmus, -a, -um, ſlab, kumern, bolán; invalidus, -a, -um, ſláb, bolán, pres mozhy; jacere graviter, mozhnu bolán leṡhati; laborans, ut laborans mulier, bolna, ali tarpeozha ṡhena; laborare, déllati, ſe mujati, bolán biti, tarpéti, potrébo iméti; lienicus, -a, -um, lienterius, -a, -um, kateri je na ſliṡeni bolán; morbidus, neṡdrou, bolán; nephriticus, -a, -um, tá kateri je na obyſtih bolán; perinfirmus, -a, -um, ſylnu bolán; peripneumonicus, -a, -um, na pluzhah bolán; pulmonarius, -a, -um, na pluzhah bolán; rejiculae oves, te odverṡhene, ali ṡaverṡhene ovzhè, kakòr te ſtare, ali bolne, vun isverṡhene; spleneticus, -a, -um, bolán na ſliṡeni

bole gl. bolje

boleč del., gemursa, -ae, ena prehuda bolezha bradoviza v'mei tem narmanſim perſtom na nogi

bolečina ž, F38, anodina, arznie ẛa bolezhino vtarpneti; arthritis, ſléherna bolezhina na vudih; dolor, beteṡh, ṡhaloſt, bolezhina, ẛala bolezhina, ṡhalovanîe; fistula, ena bolezhina na ṡhivotu, ali rana vſeṡkuṡi tekozha; gonagra, v'koleini putogrom, bolezhina s'notarnîa v'gleṡhnîah; ischias, -dis, bolezhina v'kriṡhzih, v'ledovjih, v'ſtegnih, ali v'ṡklepih; langvor, -oris, bolezhina, ſlabúſt, boléṡin, trudnoſt, ſhvohúſt; parasynanche, s'vunanîa bolezhina, ali tur na garli; paronychia, -ae, ena ṡanuhtniza, velika bolézhina ṡa nohtmy; sciatica, bolezhina teh ṡklèpou; stomaticus, -a, -um, kateri ima v garli eno bolezhino; ulcus, -ris, túr, moṡel, ena ozhitna bolezhina, ṡhleṡa

bolehav prid., F2, morbosus, -a, -um, boléhou, polhen bolésni; valetudinarius, -a, -um, boleihou, hudú ṡdrou

bolehost ž, invaletudo, invalentia, ſlabúſt, boléhoſt, nemozhnuſt

boleihou gl. bolehav

boler m, F2, mustella grandior, en boler, riba; boler, mustella grandior

bolestrati nedov., F2, blaterare, blacterare, ẛhlabudrati, klaffati, berbrati, bleſti, bloditi, boleſtrati, bobozhati; inquietare, boleſtrati, boleſtrovati, myrú ne dati, ṡabavlati

bolestrovati nedov., inquietare, boleſtrati, boleſtrovati, myrú ne dati, ṡabavlati

boleti nedov., F16, capite laborare, glava boly; cardiacus, kateriga per ſerzi vjeda, griẛe, ali boly; crapulatus, pyan, oſhumlán, rauſhaſt, de glava inu ẛhelodiz boly; diarrhaea, -ae, dertjy, driſt, kadar eniga trébuh boly, de ne more ṡaderṡhati; dolere, tudi boléti, terpéti, ṡhalovati, ſe ṡgrévati; dolet, boly, ſe ṡgréva; dolet â ſole caput, od ſonza glava boly; hemicranicus, -ni, kateriga glava li na eni ſtrani boly; lienosus, -a, -um, kateriga ſliṡena boly; neuricus, -a, -um, kateriga glidi bolè, prity, ali potogram ima; obgannire, oblajati, s'ṡhlabudranîam uſheſſa napolniti, mozhnu godernîati, de eniga uſheſſa bolè; odontalgia, -ae, ṡoby boléṡan, kadar eniga sobè bolè; oedoma, oteklúſt vodena, katera ne boly, pres beteṡha; ogganio, vel obgannio, -re, s'ṡhlabudranîam uſheſſa napolniti, mozhnu godernîati, de eniga uſheſſa bolè; profluvium, -ÿ, en fluṡ is ṡhivota, kadar eniga trébuh boly; vinum doloriferum, vinu glavobolnu, od kateriga glava boly

bolezen ž, F94, aegrimonia, -ae, boléẛen, ſlabúſt, ṡhaloſt; aegritudo, boléẛan; affectus morbo, s'bolésno obdán, s'nadlugo, révo; angina, jesizhik v'vſtih, kuſherji, gerla otúk, ali boléṡen; arrosthema, boléṡen; carcinoma, boléṡen, rak; cephalaea, -ae, cephalalgia, velika glave boléṡin, kir dolgu zhaſſa terpy; comitialis morbus, padezha boléṡen; epilepsia, -ae, tagota, Boṡhya obláſt, padezha boléṡan; insanitas, neṡdravje, boléṡan, neumnoſt; langvor, oris, bolezhina, ſlabúſt, boléṡin, trudnoſt, ſhvohúſt; morbus, boléṡan; paraxismus, marṡlize, ali boleṡni ṡazhetik; praeservativum, [arznia] katera boléṡni brani, inu ohrani pred boléṡnjo; pusulosus, -a, -um, kateri je s'takeſhno boléṡanjo obdán; vermina, gliſte, od gliſt boléṡan, trébuha boléṡan

bolha ž, F5, conyza, -ae, ſive pullicaria, paſje okú, letega ṡeliṡzha ſo ſhtiri ſorte, bolhè, inu ſtinize mory; psyllion, ṡeliṡzhe, bouh ſéme, aliàs Pulicularia; pulex, -cis, bolha; bolhè, pulices; pulicosus, -a, -um, polhin bolh, bolhou

bolhav prid., pulicosus, -a, -um, polhin bolh, bolhou

bolhin prid., molybdena, -ae, tudi bouhina ṡiel

bolhov prid., sicellion, vel pyllium, bouhovu ſéme

bolje prisl., F10, adagia sunt: Aku ſe eden vezh potlazhuje, bojlè ſe povsdiguje; eo melius, tim bulie; habitior, et hoc habitius, tolṡtéſhi, inu bolè per ṡhivotu; melior, et melius, -oris, bulſhe, bulie; melius, bulie; meliuscule, enu malu bulie; mitè, mitius, mitiſsimè, krotku, bulie krotku, cilú krotku; multo melius, veliku, ali doſti bulie; praestat, bojle je, bulſhi je; satis superque: prevezh, ṡadoſti: satius, bulie, ſlobodniſhe

najbolje (naj bolje) F3, myropola, -ae, kateri to nar ṡhlahtniſho inu narbulie diſſezho ṡhalbo predaja; optimè, narbulè, cilú dobru; ridibundus, -a, -um, ſmeyozhi kar nar bulè more

boljše prisl., F4, melior, et melius, -oris, bulſhe, bulie; praestat, bojle je, bulſhe je; supero, -are, premozhi, bulſhe biti, vezh velati; tantò melius, tolikain bulſhe

boljši prid., F3, antecellere, bulſhi biti, vezh kakòr drugi velati, premozhi; meliusculus, -a, -um, enu malu bulſhi; potior es mihi, ti ſe meni bulſhi ṡdyṡh

najboljši (naj boljši) F5, aurum obrizum, tú nar bulſhe ṡlatú, zhiſtu ṡlatu; optimus, -a, -um, tá narbulſhi; pervigere, v'ti narbulſhi mozhi oſtati; potiſsimus, -a, -um, tá nar bulſhi, tá nar imenitniſhi; praecipua remedia, te narbulſhe arznie

bolnik m, F5, amuletum, arznia ṡuper ſtrupa, ſe bolnikom na garlu perveṡhe; lasanum, -ni, ene kahla, ali druga poſſoda ṡa potrébo teh bolnikou; natatoria ſylöe, en Ribnik v'katerim ſo ẛicer tó shivino ſpirali, ali omivali: tudi te bolnike notar ob ſuſebnim zhaſſi ſtavili, do ſo ṡdravi poſtali. Joan:5; valetudinarium, -rÿ, hiſha teh bolnikou, hiſha ṡa bolnike

bom prih., F5, dicam, porezhem, bóm djal, ali povédal; effectus, -a, -um, haec effecta dabo, jeſt bóm lete rizhy opravil; meminero, bóm ſpumnim[!]; post modicum tempus veniam, zhes nekolku zhaſsa bom perſhou [poznejši pripis neznane roke]; unde reddam, s'zhim bóm plazhal?

bombak m, bombacion, bombák

bonaca ž, malacia, -ae, tihu na murju, po Laṡhku bonaza

bor (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, larix, bor

boriti (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) nedov., luctari, boriti

borjenje (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) s, lucta, -ae, borenie

borovnica ž, F4, mirthetum, tú meiſtu, kir laṡhke borovnize raſtejo; myrteus, -a, -um, myrtinus, -a, -um, kar je od léſſa teh laṡhkih borovnyz; myrtidanus, -a, -um, vinum myrtidanum, vinu v'katerim je tá leiṡ teh laṡhkih borovnyz; myrtus, -ti, laṡhke borovnize, je enu gmain drivú. Isa:55
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: borovnica ž, vaccinium barovnize Scopoli [273: Vaccinium. Carniol. Baraunitze fructus; pod Nom. Carn. ni tega imena]

boršt m, F21, castanetum, koſtanîou bórſht; collucare, poſſékati, en bórſht, ali eno loṡó; dumetum, en ternîa bórſht; echo, odbianîe [glasu] v'eni dolini, ali borſhtu; glandaria sylva, ṡhelodni borſht; ilicetum, -ti, zerou borſht; incaeduus, -a, -um, nepoſékan, ena prepovédana hoſta, ali bórſht, v'katerim ſe ne ſmei nyzh vſékati; lauretum, -ti, lorberṡki bórſht; lucus, -ci, en luṡhten vert, ali bórṡht, v'katerim oben ne smei ſékati; myrtetum, -ti, borṡht, ali vert takeſhnih drivès; nemorosus, -a, -um, locus nemorosus, meiſtu v'borṡhti, kir je goṡzhava; nemus, en luṡhten ṡelen borṡht; olivetum, -ti, vert, ali borṡht, ali hrib, ali gorra s'olikami naſajena; pinetum, -ti, enu meiſtu, ali borṡht ſmrékou, ali jelou; quercetum, -ti, hraſtou bórṡht, hraſtovina; saltus, -ti, en góſd, ali en velik bórṡht, s'veliko goṡzhavo; strages nemorum, doſti poſſékaniga borṡhta; sylva, -ae, ena hoſta, ali borṡht; sylva glandifera, bórṡht ṡa ṡhelod; sylvicula, -ae, en divji móṡh, kateri v'borṡhtih prebiva; sylvifragus, -a, -um, kateri drevjè podera, ali borṡhte poſekuje

borštar m, sylvarum custos, borṡhtar

borštek m, sylvula, -ae, en borṡhtik

boršten prid., F6, nemoralis, -le, goṡdni, borṡhtni; saltuosus, -a, -um, goṡdni, borṡhni, borṡhtni; sylvaticus, -a, -um, borṡhtni, hoſtni; sylvosus, -a, -um, hoſtni, borṡhtin, borṡhtni

borštnar m, saltuarius, -rÿ, en borṡhtnar, en goṡdár; prim. borštar

bos prid., F2, planipes, -dis, bús peiſhiz, kateri k'nogam bús hodi, boſſonog

bosonog prid., planipes, -dis, bús peiſhiz, kateri k'nogam bús hodi, boſſonog

bosti nedov., F7, caestrum, -tri, enu ſhpizhaſtu ṡheleiṡu ṡa ſlonove koſty booſti; conopaeum, feronk, ali tebih, okuli poſtele, de muhe, inu Comarji ne bodó; fodicare, nabadati, boſti; fuscina, -ae, ene vile s'trémi rogly: tudi oſty ṡa ribe boſti; lancinare, boſti; pleuritis, -dis, bodlaji, kadar eniga na ſtrani bode; pungere, boſti, vboſti

bosti se nedov., exoriri, iṡhajati, vun poiti, vun ſe boſti inu raſti

boter m, F2, compater, boter; patrinus, -ni, boter

botra ž, F2, commater, botra; patrina, vel matrina, botra

botrinja ž, compatrinatus, botrinîa

bouhin, bouhou gl. bolhin bolhov

božati nedov., pauperare, buṡhati

božec m, mendicus, -a, -um, en petler, vbushiz, buṡhez, vbogi

božič m, F2, adventus, -us, prihod, prihudnîa, advent pred Boshizhom; festum Nativitatis Christi, Boṡhizh, Roiſtvu Chriſtuſovu

božičen prid., F2, feriae Natalitiae, Boṡhizhni dnèvi; parthenium, -ÿ, boṡhizhne drobnize, ṡeliṡzhe

božičnik m, libum, -bi, popertnîak, kolázh, boṡhizhnik, potiza

božjast ž, divinitas, -tis, Boṡhyaſt, Bogaſtvu

božje sam., divinè, po Boṡhym

božji prid., F52, apoplexia, Boshji shlák; cultus dei, ſluṡhba boṡhya; Dei Genitrix, Boṡhya porodniza; Dei timor, Boṡhji ſtráh; divinus, -a, -um, Boṡhye; divus locus, Boṡhye meiſtu; divus, -a, -um, ſvèt, Boṡhji; indigentes, -tum, ty potrébni, ṡa boṡhjo volo gori vṡèti; inflatus divinus, Boṡhye nadihnenîe; paralysis, -sis, Boṡhji ṡhlàk; peregrinari, vandrati, po Boṡhyh pootih hoditi; theophana, Boṡhye perkaṡanîe; upupa, -ae, en dap, ali boṡhji peteliniz
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: božji prid., oraculum, -li, boſhje odgovor Hyp.423

brada ž, F13, aerobarbus, kufraſte brade, ardezhobrad; aruncus, kosja brada; athisca, tá ſrebern taler, kateri ſe goſpodi pod brado ſtavi, kadar pyejo; barba, brada; barba impena, ne pozheſſana brada; lanugo, -nis, pavoliza, perne dláke na bradi; mentum, -ti, zhelúſt, brada, podbradik; multibardus, s'ſylnu veliko, ino goſto bradó; promiſsa barba, dolga brada; propena ad pectora barba, ena po dovgim ṡkamplana brada, katera do perſih doſeṡhe; pubescere, ṡazheti dlake raſti na bradi; verticeps, katerimu ṡazhne brada raſti; vir imberbis, móṡh pres bradè
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: brada ž, spiraea koſja brada Scopoli [ÿ52: Spiraea. Carniol. Koſia brada; pod Nom. Carn. ni tega imena]

bradač m, barbiger, bradázh

bradat prid., pubes, pubis, mladúſt, enu kardelu mladenizhou, perva pavoliza, ali dlake na ſramu, vṡhè bradat

bradavica ž, F10, aerochordon, ſo bradovize, kakor en bob debele, katere ſo ẛlaſti otrokom nadleshne, na dni ſo cilú voske, de ſe vidi kakòr de bi viſſeile; callere: bradovize iméti; callosus, -a, -um, polhen bradavÿz; callus, et callum, bradoviza; erugare, tudi bradovize ṡdreiti; ficus, -ci, figa: tudi tur, ali bradoviza eni figi podobna; gemursa, -ae, ena prehuda bolezha bradoviza v'mei tem narmanſim perſtom na nogi; papilla, -ae, bradoviza na ſeṡzi; verruca, -ae, bradoviza; verucosus, -a, -um, polhin bradovyz
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: bradavica ž, verruca, -ae, bradaviza

bradavičast prid., verucosos, -a, -um, bradovizhaſt, bradovizhin

bradavičen prid., verucosos, -a, -um, bradovizhaſt, bradovizhin

bradavičica ž, verrucula, -ae, bradovizhiza

bradavičnik m, vermicularis, bradovizhnik

bradica ž, barbula, bradiza

bradovica, bradovičast ipd. gl. bradavica bradavičast ipd.

brageše ž mn., caligae, hlazhe, brageſhe

brainenyk gl. branjenik

brajda ž, vitis compluviata, ena braida

bramba ž, F32, arx, grad, bramba; clientela, takeſhna bramba, ali ſhermanîe, ẛaveitnoſt; clypeus, en ẛzit, tarzha, bramba na rokah; commendare ſe, ſebe perporozhiti, v'brambo podati; defensio, bramba; immunitus, pres brambe; munimen, muniminis, munimentum, munitio, bramba, terdroba, taber, terdina; patrocinium, -ÿ, bramba, perporoṡhtvu, na ſtrani ſtanîe; praesidium, -dÿ, bramba, enu kardelu, ali mnoṡhiza voiṡzhakou v'eno brambo ali méſtu poſtavlenih; propugnaculum, bramba, ṡydovi sa brambo; tutamen, bramba; tutela, -ae, bramba, ṡaveitnoſt; vindiciae, -arum, brambe v'pravdah; prim. branba

brambor (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, cyclaminos, vel cyclaminus, vel cyclaminum, brambôr, svinske kruh Scop. [Imena brambôr Scopoli nima; Pohlin ga je poznal iz kakšnega češkega ustnega ali tiskanega vira.]

bran1 del., lectus, -a, -um, brán, iṡbrán, iṡvolen

bran2 del., vinum praeliganeum, vinu s'narpoprei braniga groṡdja ṡa druṡhino

brana ž, F7, cratire, s'brano vlazhiti; deoccare, rád vlazhiti, s'brano vlazhiti; occa, -ae, brana; occare, s'brano vlazhiti; occatio, s'brano vlaka; occator, kateri s'brano vlazhi; serra, -ae, brana

branba ž, resistere, ṡupar ſtati, ſe vpirati, ſe v'branbo poſtaviti, ſe nevaditi, ſe braniti, pruti ſtati; prim. bramba

brangarica gl. branjarica

branik m, clavium dentes, branki

braniti nedov., F23, abarcere, prepovédati, brániti, odbraniti; coërcere, naṡai vleizhi, perderṡhati, uſtrahovati, ẛadérṡhati, braniti; cohibere, braniti, v'kupai derṡhati, prepoveidati; defendere, braniti, ṡagovoriti; impedire, braniti, ṡaderṡhati, ṡaſlanîati, motiti, pazhiti, na pootu biti, ṡaprèzhi, naprei ne puſtiti, vſtanoviti, kratiti, ne dopuſtiti, ṡabavlati; inhibere, prepovedati, braniti, ṡabraniti; obsistere, ṡuparſtati, braniti, ṡadarṡhovati; prohibere, prepoveidati, braniti, ṡabraniti; propugnare, braniti ob zhaſſu te voiṡkè; stipare, obſtopiti, inu braniti; tueri, braniti, ṡaſlanîati, varovati; tutari, braniti

braniti se nedov., F7, â frigore ſe defendit, on ſe ẛupar mraẛa brani; cavere, ſe varovati, merkati, braniti, ſe ṡderṡhati; contutari, ſe ohraniti, ſe braniti; referire, ſe braniti, inu okuli ſebe raniti, inu biti, ṡupèt naṡai vdariti; reniti, ſe braniti, ṡuparſtati, ſe vpirati; resistere, ṡupar ſtati, ſe vpirati, ſe v'branbo poſtaviti, ſe nevaditi, ſe braniti; tergiversator, kateri ſe brani ali krati, k'eni ali drugi rizhei

branjarica ž, interpolatrix, brangariza, katera ſtare rizhy po méſti predaja

branje1 s, F6, lectio, -onis, branîe, isbranîe, iṡvolenîe; legibilis, -le, lagák h'branîu; praelectio, naprei branîe; privata lectio, ſuſebnu branîe, na ſamim branîe, de oben ne vidi; profeſsio, tá ozhitni vúk inu branîe

branje2 s, F2, oleitas, -tis, olik targanîe, ali branîe; vindemia, bendima, vinṡku branîe, groṡdja terganîe

branjen del., F3, parmatus, -a, -um, eden s'enim takeſhnim ṡzytam branên; protectus, -a, -um, ṡakriven, branîen, ṡaſhirman; vetitus, -a, -um, prepovédan, branîen

branjenik m, F2, defensor, ohranîenyk, odvétnik, branîenyk; hyperospites, ṡavétnik, brainenyk

branjenje s, F5, impedimentum, impeditio, ṡmota, ṡabava, ṡaprega, branenîe, ṡaderṡhanîe, ṡapreṡhenîe na voiṡki bagaṡhe; praepedimentum, -ti, ṡmota, branenîe, ṡabava, ṡapreshenîe; propugnatio, branenîe: tudi bojovanîe: ṡagovorjanîe; renixus, -us, ṡuparſtanîe, branenîe, vpiranîe; tuitio, -nis, branenîe, ṡaſlanenîe, varovanîe

brat m, F35, abpatruus, -trui, didetou brát; adelphus, -phi, brat; amitimi, od brata, ali ſestre otrozi; avunculus. 1. vujiz, materin brát; eja fratres juvate, Nu bratje pomagaite; frater, brát; patrueles, ſtrizi, dveih bratou otroci; sellariolus, -a, -um, sellariola pupina, ena oṡhtaria, kir ty pyani bratje poſſédajo, inu pyanzhujejo; uterinus, -a, -um, od ene matere, po poli brat, ali ſeſtra; prim. cehebrat

bratec m, fraterculus, bratiz

brati1 nedov., F13, anagnostes, en pob, kateri bere; grammatica, kúnſt ali navuk, dobru brati, piſſati, vun ṡrezhi; lectitare, vſeṡkuṡi brati; legere, brati; magistra, -ae, katera vuzhy brati, piſſati, ſhivati, klekati; praelector, kateri naprei bere; praelegere, naprei brati, ali iṡlagati; profiteri, tudi ozhitnu vuzhiti inu brati; recitare, glaſnu brati, ali govoriti, inu kar ſe je navuzhil s'vunai govoriti; recitator, -oris, kateri glaſnu govory, ali bere; relegere, prebrati, vezhkrat brati; sublegere, ṡpodai brati, podbrati, v'zhaſſi ter v'zhaſſi brati; prim. bran1

brati2 nedov., F4, legulus, -li, eden, kateri v'vinogradi groṡdie bere, ali terga; mellificare, mèd brati, délati, ṡnaſhati; olivare, olike targati ali brati; vindemiare, groṡdje tergati, ali brati; prim. bran2

bratič (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, patrueles, bratizhi Verant. [74: Patruelis, Vetter, Bratichi]

bratov prid., F2, fratria, bratova ṡhena; fratria, des bruders weib, schwägerin, geschey. bratova shena

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar