méja, f. 1) die Grenze; na meji, an der Grenze; črez mejo uiti; — 2) meja ali živa meja, ein lebendiger Zaun, die Hecke; mejo klestiti; — 3) das Gebüsch, das Gehölz, niederer Wald, der Hain, BlKr.-M., Mik., Cirk.-Baud., Ip., Idrija-Erj. (Torb.), Polj.; v mejo iti, Tolm.; — 4) Klarina m., neka vinska trta, Ip.-Erj. (Torb.), Vrtov. (Vin.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
mèja tudi méha -é ž meja: ſteri mejou razmecse, vgriznega katsa KŠ 1754, 62; Mehô szi nyim polo'zo, stere nepresztôpijo TA 1848, 84; naj mi Szlovenye na poudnésnyoj Orszácskoj mejji bi prebivali KOJ 1833, VII; Ár ſzo oni ſzouſzidov mejé z-mejſzt gibali KM 1790, 70; Veliko jih je i na persiánszke mejé odislo KOJ 1848, 7; Nyive sze po meháj locsijo od edendrüge KAJ 1870, 119
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
meja [méja]
samostalnik ženskega spolameja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
meja samostalnik ženskega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
meja ž, F
4,
confinia, fines, pokraine,
meje;
limitare, mejé poſtavlati, meinyk ſtaviti, per meinikah ſtasè narejati;
spinetum, -ti, ternou garm, ternaſta
meja, ali garmje;
terminus, meja
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
meja -e ž grmovje:
moshno is zeſte saulezhe veno mejo tož. ed. (IV, 239)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
meja sam. ž ♦ P: 3 (KPo 1567, DB 1578, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.