Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2019.

á1 á-ja tudi á ája tudi á -- m, prva in druga oblika z -em (ȃ; ȃ; ȃ) |ime črke ali glasu|: od ~ do ž; z malim a-jem; nerazločni a-ji; učenec iz prvega ~ ‹1. a›; točka ~; ton ~; šahovsko polje ~1; prim. a-
á2 -- m, simb. (ȃ) ar
á3 -- ž (ȃ) druga ~; hoditi v prvo ~ ‹1. a›
á4 in à vpraš. člen. (á/ȃ; ȁ) Si razumel, ~?
á5 in à razpolož. medm. (á/ȃ; ȁ) ~, ti si
à1 mer. prisl. (ȁ) knj. pog. ~ bo gledal ali, to
à2 in á] predl. s tož. (ȁ; ȃ) trg. po: brisače ~ petsto tolarjev
a1 [poudarjeno à] vpraš. člen., knj. pog. ali, kaj: ~ misliš, da si doma; ~ bo mir ali ne
a2 [poudarjeno à] prir. vez.
1. pa, toda, vendar: To so besede, ~ ne dejanja; Tipal je po temni veži, ~ vrat ni našel; To lahko ugotovi zdravnik, ~ še ta težko
2. ampak: ~ vrnimo se k stvari
Á1 Á-ja tudi Á -- m, prva oblika z -em (ȃ; ȃ) |ime črke|: veliki ~; tiskani A-ji; kategorija ~; vitamin ~; format ~ 5; prim. A-
Á2 -- m, simb. (ȃ) amper
Å -- [á] m, simb. (ȃ) angstrem
á- prvi del podr. zlož. (ȃ) á-mól, á-osnôva; prim. á1
Á- prvi del podr. zlož. (ȃ) Á-dúr, Á-kategoríja, Á-vitamín; prim. A1
a. okrajš. anno |leta|
à.. predp. obr.; pred samoglasniki varianta àn.. (ȁ) |nè| àmorála; àmúzičen, àcíkličen, àhumán; ànaeróben
a..1 [poudarjeno á] predp.; pred samoglasniki in včasih pred h varianta an.. |ne.., brez..| apatíja, asépsa; analfabét; anhidríd
a..2 [poudarjeno á] varianta predp. ab.. pred samoglasniki in pred p |ne| aórta; apostát
a..3 [poudarjeno á] varianta predp. ad.. pred d, f, g, k, l, p, t |k| adícija, afíks, agregát, akumulácija, alokácija, aportácija, atrákcija
a..4 glag. predp. |pri.., na.., v..| aplicírati, asistírati
..á prisl. prip. obr. (ȃ) domá
..a1 m. prip. obr., člov. 'vršilec' vójvoda, slúga
..a2 ž. prip. obr.
1. člov. 'vršilka' príča, čvêka, čénča
2. 'dejanje' béra, péka, zmága
3. 'rezultat dejanja' péka, zaséda; ignoránca, reprezentánca
4. 'nosilnica lastnosti' brizgálna; dominánta, konstánta; diagonála
5. 'lastnost' arogánca, dekadénca, elegánca
6. 'skupno ime' déca, gospôda; kerámika, klásika, periódika
7. 'prostor, mesto' filozófska, Štájerska
8. člov. 'ženski par moškemu' soséda; Andrêja, Fránca, Tóna
..a3 ž. oblikotvorno prip. obr. tèmna, tísta, délala, lépša
..a4 prisl. prip. obr. spočétka, zlépa, iznenáda, skrája, domála
..á.. glag. prip. (á) oráti, končáti
..a..1 glag. prip. délati
..a..2 medp. zlož. bogabojèč, bojažêljen, trudapôln
AA -- [aá] m (ȃ) Adria Airways
a. a. okrajš. ad acta |k spisom, aktom; v arhiv|
Aachen -chna [áhən] m, zem. i. (á) |nemško mesto|: v ~u
aachenski -a -o [hə] (á)
Aachenčan -a [hə] m, preb. i. (á)
Aachenčanka -e [hə] ž, preb. i. (á)
Aalst -a [álst] m, zem. i. (ȃ) |belgijsko mesto|: v ~u
aalstski -a -o (ȃ)
Aalstčan -a m, preb. i. (ȃ)
Aalstčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Aarau -a [árav-] m, zem. i. (ȃ) |švicarsko mesto|: v Aarauu
aaravski -a -o (ȃ)
Aaraučan -a m, preb. i. (ȃ)
Aaraučanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Aargau -a [árgav-] m, zem. i. (ȃ) |švicarski kanton|: v Aargauu
aargavski -a -o (ȃ)
Aargaučan -a m, preb. i. (ȃ)
Aargaučanka -e ž, preb. i. (ȃ)
àb.. predp. obr. (ȁ) |nè| àbnormálen
ab.. [poudarjeno áb] predp.; pred p in pred samoglasniki varianta a..; pred c, t varianta abs.. |od.., z../s..| abortírati, absolvírati; apostát, aórta; abscés, abstrahírati, abstinénca
Abadán -a m, zem. i. (ȃ) |iransko mesto|: v ~u
abadánski -a -o (ȃ)
Abadánčan -a m, preb. i. (ȃ)
Abadánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Ábadon -a m, oseb. i. (ȃ) |angel smrti|
ábak -a m (ȃ) |starorimsko, starogrško računalo|
ábaka -e ž, snov. (ȃ) |tekstilna surovina|
ábakus -a m (ȃ); gl. abak
abalienácija -e [ije] ž, pojm. (á) redk. ~ posameznika od družbe odtujevanje, odtujitev
à bas [a bá] povdk. (ȃ) izobr. ~ ~ z izdajalcem dol, proč
abažúr -ja m z -em (ȗ) neobč. senčnik (pri svetilki)
Abbádo -a [aba] m, oseb. i. (ȃ) |italijanski dirigent|
abbé -ja [abé -êja] m z -em člov. (ẹ̑ ȇ); gl. abe
abc abc-ja tudi abc -- [abəcə̀-ja in abecé -êja tudi abəcə̀] m, prva oblika z -em pojm. (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏) poud. |osnovno znanje|: ~ sadjarstva
Abdêra -e ž, zem. i. (ȇ) |antično grško mesto|
abdêrski -a -o (ȇ)
Abdêrčan -a m, preb. i. (ȇ)
Abdêrčanka -e ž, preb. i. (ȇ)
abderít -a m, člov. (ȋ) izobr. |omejen, ozkosrčen človek|
abderítka -e ž, člov. (ȋ) izobr.
abderítski -a -o (ȋ) izobr. omejen, ozkosrčen: ~i spori
abderítskost -i ž, pojm. (ȋ) izobr. omejenost, ozkosrčnost
abdicírati -am dvovid., nedov. -ajóč; abdicíranje (ȋ) odpovedati se (prestolu), odstopiti
abdikácija -e ž, pojm. (á) odpoved (prestolu), odstop
abdómen -mna m (ọ́; ọ̑) trebuh: bolečine v ~u; metuljev ~ zadek
abdominálen -lna -o (ȃ) trebušen
abdominálni -a -o (ȃ) ~ tifus
abdúkcija -e ž, pojm. (ú) zdrav. ~ roke |odmik|
abé -êja m z -em člov. (ẹ̑ ȇ) |duhovnik v francoskem okolju|
abêjev -a -o (ȇ)
abecéda -e ž, pojm. (ẹ̑) urediti po ~i; poud. ~ medicine |osnovno znanje|
abecédar -ja m z -em člov. (ẹ̑) poud. |učenec|; slabš. |slovničar|
abecédarica -e ž, člov. (ẹ̑) poud. |učenka|
abecédarjev -a -o (ẹ̑)
abecédaričin -a -o (ẹ̑) poud.
abecedár -ja m z -em (á) zastar. abecednik
abecédarski -a -o (ẹ̑) slabš. ~e črke |okorne|
abecéden -dna -o (ẹ̑) poud. ~e resnice |začetne, temeljne|
abecédni -a -o (ẹ̑) ~ red; slovstv. ~a vojska
abecédnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
abecedírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abecedíranje (ȋ) |urejati po abecedi|: kaj ~ kartotečne listke
abecédnik -a m (ẹ̑) pešaj. prvo berilo
abecédniški -a -o (ẹ̑) pešaj. ~o poglavje berila
abecédniškost -i ž, pojm. (ẹ̑) pešaj.
abecédno nač. prisl. (ẹ̑) ~ urejen seznam
Ábel -a m, oseb. i. (á; ȃ) |svetopisemska oseba|
Abélard -a [abelár -ja] m z -em/-om [em] oseb. i. (ȃ) |francoski filozof in teolog|
Abelárdev -a -o in Abelárdov -a -o [-ev-] (ȃ; ȃ)
ábelstvo -a s, pojm. (á; ȃ) poud. ~ žrtev |nedolžnost|
aberácija -e ž, pojm. (á) fiz. napaka, odklon: ~ leče
Aberdeen -a [aberdín] m, zem. i. (ȋ) |škotsko mesto|: v ~u
aberdeenski -a -o (ȋ)
Aberdeenčan -a m, preb. i. (ȋ)
Aberdeenčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Abesínija -e ž, zem. i. (í) Etiopija
abesínski -a -o (ȋ)
Abesínec -nca m z -em preb. i. (ȋ)
Abesínka -e ž, preb. i. (ȋ)
Abesínčev -a -o (ȋ)
Abidján -a [džan] m, zem. i. (ȃ); gl. Abidžan
Abidžán -a m, zem. i. (ȃ) |mesto v državi Slonokoščena obala|: v ~u
abidžánski -a -o (ȃ)
Abidžánec -nca m z -em preb. i. (ȃ)
Abidžánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Abidžánčev -a -o (ȃ)
..abílen -lna -o prip. obr. (ȋ) adaptabílen, komunikabílen, stabílen
àbiogenéza -e [ijo] ž, pojm. (ȁẹ̑) biol. teorija ~e
àbiótičen -čna -o [ijo] (ȁọ́) biol. abiotski
àbiótični -a -o [ijo] (ȁọ́) ~o okolje
àbiótski -a -o [ijo] (ȁọ̑) biol. ~o dogajanje
abisálen -lna -o (ȃ) globinski, globokomorski
abisálni -a -o (ȃ) ~e usedline
abisálnost -i ž, pojm. (ȃ)
abit. okrajš. abiturient, abiturientka
abituriènt -ênta [ije] m, člov. (ȅ é) ~i klasične gimnazije
abituriêntka -e [ije] ž, člov. (ȇ)
abituriêntski -a -o [ije] (é; ȇ) ~ izlet
ABK- [abeká] prvi del podr. zlož. (ȃ) |atomsko-biološko-kemičen| ABK-oróžje, ABK-zaščíta
ABK-zaščíta -e [abeká] ž, pojm. (ȃ-ȋ) voj. |atomsko-biološko-kemična zaščita|
ablácija -e ž, pojm. (á) geol. (odplakovanje, odnašanje)
ablaktácija -e ž, pojm. (á) kmet. cepiti z ~o; ~ mladičev odstavitev, prenehanje dojenja
áblativ -a m (ȃ) jezikosl. ločilnik
àbnormálen -lna -o; bolj ~ (ȁȃ) ~ razvoj nenormalen, nepravilen; biti ~ |duševno neuravnovešen; telesno, duševno nerazvit|
àbnormálnost -i ž, pojm. (ȁȃ)
àbnormálno1 nač. prisl. (ȁȃ) imeti ~ veliko glavo nenormalno
àbnormálno2 povdk. (ȁȃ) nenormalno: ~ je, da se tako izogiba ljudi
abnórmen -mna -o; bolj ~ (ọ̑) ~a rast nepravilna, nenavadna; poud. ~e težave |zelo velike|
abnórmnost -i ž, pojm. (ọ̑)
abnormitéta -e ž, pojm. (ẹ̑) nepravilnost, nenavadnost: ~ rasti
abolícija -e ž, pojm. (í) ~ kazenskega ukrepa razveljavitev, odprava
abolicioníst -a [ijo] m, člov. (ȋ) delovanje ~ov
abolicionístka -e [ijo] ž, člov. (ȋ)
abolicionístičen -čna -o [ijo] (ȋ)
abolicionístični -a -o [ijo] (ȋ) ~o gibanje
abolicionízem -zma [ijo] m, pojm. (í) zgod. ameriški ~
abolírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abolíranje (ȋ) razveljaviti, odpraviti: kaj ~ ukrep, zakon
abonènt -ênta m, člov. (ȅ é) predplačnik, naročnik
abonêntka -e ž, člov. (ȇ) predplačnica, naročnica
abonêntski -a -o (é; ȇ) ~ koncert abonmajski koncert; ~o občinstvo
aboníran -a -o (ȋ) biti ~ v gledališču; aboniran na kaj ~ ~ časopis naročen
aboníranost -i ž, pojm. (ȋ)
abonírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; -an -ana; aboníranje (ȋ) ~ ~ v gledališču; abonirati se na kaj ~ ~ ~ časopis naročiti se
abonmá -ja m z -em (ȃ) predplačilo, naročilo: imeti ~; razpisati ~; predstava izven ~a; premierski ~
abonmájski -a -o (ȃ) ~ koncert
àborálen -lna -o (ȁȃ) |oddaljen od ust|
àborálni -a -o (ȁȃ) ~ del prebavil
aborígin -a m, člov. (ȋ) izobr. domorodec, prvotni prebivalec
aboríginka -e ž, člov. (ȋ) izobr. domorodka, prvotna prebivalka
aboríginski -a -o (ȋ) izobr. ~i prebivalci
abortírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abortíranje (ȋ) splaviti
abortív -a m, snov. (ȋ) splavilo
abortíven -vna -o (ȋ)
abortívni -a -o (ȋ) ~o sredstvo
abórtus -a m (ọ̑) splav
ábota -e ž, pojm. (á) star. nespamet, neumnost
áboten -tna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (á; á) star. nespameten, neumen
ab ôvo nač. prisl. zv. (ȏ) lat. cit. prav od začetka, na dolgo in široko
abradírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abradíranje (ȋ) kaj Valovi ~ajo obalo izpodjedajo, rušijo; ~ tkivo ostrgati, izpraskati; Površine stroja zaradi drgnjenja ~ajo se obrabijo
ábraham -a m, člov. (ȃ) šalj.: |petdesetleten moški|; srečati ~a |dočakati petdeset let|
ábrahamka -e ž, člov. (ȃ) šalj.
Ábraham -a m, oseb. i. (ȃ) |svetopisemska oseba|: očak ~
Ábraham a Sáncta Clára -a ~ ~ ~ [kt kl] m, oseb. i. (ȃ ȃ ȃ) |dunajski pridigar|
ábrahamov in Ábrahamov -a -o (ȃ) šalj.: ~a leta |starost okoli petdeset let|; biti v ~em naročju |mrtev|
abrakadábra -e ž (ȃ) napis ~; pojm., poud. |nerazumljivo, čarovniško izražanje|
ábranek -nka m (ȃ) leskovi ~i mačice; ~ na pasji dlaki |iztrebek|
abrazíja -e ž, pojm. (ȋ) izpodjedanje, rušenje (obale); zdrav. ~ maternice izpraskanje, ostrganje
abrazíjski -a -o (ȋ) ~o delovanje valov
abrazív -a m, snov. (ȋ) metal. brusivo
abreviatúra -e [ija] ž (ȗ) neobč. okrajšava: zapisati ~o
abrogácija -e ž, pojm. (á) ~ odloka razveljavitev, odprava
Abrúci -ev m mn., zem. i. (ȗ) |italijansko gorovje|: v ~ih
abrúški -a -o (ȗ)
abrúpcija -e ž, pojm. (ú) zdrav. ~ kosti |odkrhnjenje, odlom|
Abrúzzi -ev [uci] m mn., zem. i. (ȗ); gl. Abruci
ABS- [abeès] prvi del podr. zlož. (ȅ) |antiblokirni sistem| ABS-zavóre
abs. okrajš. absolvent, absolventka
abs.. [poudarjeno áps] varianta predp. ab.. pred c, t |od..| abscés, abstrahírati, abstrákten
Ábsalom -a m, oseb. i. (ȃ) |svetopisemska oseba|
abscés -a m (ẹ̑) ognojek: ~ na kolenu
abscísa -e ž (ȋ) geom. |vodoravna črta koordinatnega sistema|
abscísen -sna -o (ȋ) geom.
abscísni -a -o (ȋ) ~a os
absénca -e ž (ẹ̑) neobč. manjkanje, izostanek, odsotnost: opravičiti ~o; pojm., zdrav. |omedlevica|
absénčen -čna -o (ẹ̑) zdrav. biti ~
absénčni -a -o (ẹ̑) ~o stanje
absénčnost -i ž, pojm. (ẹ̑) zdrav.
absentírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; absentíranje (ȋ) neobč. odtegniti se, manjkati, ne udeležiti se: Absentiralo se je dvajset odstotkov volivcev
absínt -a m, snov. (ȋ) |žgana pijača|
absolúcija -e ž, pojm. (ú) ver. dati ~o odvezo
absolút -a m, pojm. (ȗ) človek kot ~; filoz. |prvi vzrok|
absolúten -tna -o (ȗ) ~a disciplina brezpogojna; ~a premoč nesporna; ~a prepoved popolna, vsestranska
absolútni -a -o (ȗ) ~ vladar; ~a večina |več kot polovična|; ~a vrednost števila
absolútno -ega s, pojm. (ȗ) svet ~ega
absolútnost -i ž, pojm. (ȗ)
absolutíst -a m, člov. (ȋ) razsvetljeni ~; poud. biti ~ v družini |o vsem odločati|
absolutístka -e ž, člov. (ȋ) poud.
absolutístičen -čna -o (í) biti ~
absolutístični -a -o (í) ~ režim
absolutístičnost -i ž, pojm. (í)
absolutizácija -e ž, pojm. (á) ~ nauka |popolna, vsestranska veljavnost|
absolutízem -zma m, pojm. (í) zgod. Bachov ~
absolutizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; absolutizíranje (ȋ) kaj ~ ideje
absolútno1 mer. prisl. (ȗ) ~ veljavna sodba popolnoma, nesporno
absolútno2 soglaš. člen. (ȗ) poud. Njegov odgovor je bil: ~ ne |nikakor, sploh ne|
absolutórij -a m z -em pojm. (ọ́) dati odboru ~ razrešnico; |dokončanje študija|
absolútum -a m, pojm. (ȗ); gl. absolut
absolvènt -ênta m, člov. (ȅ é) ~ fakultete
absolvêntka -e ž, člov. (ȇ)
absolvêntski -a -o (é; ȇ) ~ večer
absolvírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; absolvíranje (ȋ) kaj ~ študij prava |dokončati|; šol. žarg. ~ snov za izpit predelati, preštudirati
absórbcija -e ž, pojm. (ọ́); gl. absorpcija
absorbcíjski -a -o tudi absórbcijski -a -o (ȋ; ọ́); gl. absorpcijski
absorbènt -ênta m, snov. (ȅ é) Les je dober ~ |dobro vpija vlago|
absorbíran -a -o (ȋ) vpit, vsrkan
absorbírani -a -o (ȋ) ~a snov
absorbíranost -i ž, pojm. (ȋ)
absorbírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; absorbíranje (ȋ) kaj ~ pline, vlago vpijati, vsrkavati; neobč. Delo ga je popolnoma absorbiralo prevzelo
absórpcija -e ž, pojm. (ọ́) ~ plinov vpijanje, vsrkavanje
absorpcíjski -a -o tudi absórpcijski -a -o (ȋ; ọ́) ~ hladilnik; ~a zmogljivost vpojna zmogljivost
absorpcíjskost -i tudi absórpcijskost -i ž, pojm. (ȋ; ọ́)
absorptíven -vna -o (ȋ) vpojen, vpijajoč
absorptívni -a -o (ȋ) ~a snov
absorptívnost -i ž, pojm. (ȋ) vpojnost
abstinénca -e ž, pojm. (ẹ̑) vzdržnost, zdržnost: ~ od alkoholnih pijač
abstinénčen -čna -o (ẹ̑) vzdržnosten
abstinénčni -a -o (ẹ̑) ~a kriza; ~o društvo abstinentsko društvo
abstinénčnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
abstinènt -ênta m, člov. (ȅ é) vzdržen človek
abstinêntka -e ž, člov. (ȇ)
abstinêntski -a -o (é; ȇ) ~o društvo
abstinêntskost -i ž, pojm. (é; ȇ)
abstinírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; abstiníranje (ȋ) ne sodelovati, ne udeležiti se, vzdržati se: ~ ~ ob glasovanju; abstinirati se od česa ~ ~ ~ volitev
abstinírati -am (ȋ) Že deset let ~a |se vzdržuje alkoholnih pijač, tobaka, mamil|
abstrahírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abstrahíranje (ȋ) (odmisliti, izvzeti): kaj ~ nebistvene lastnosti stvari, pojavov; abstrahirati kaj iz česa ~ motnje iz sporočila
abstrákcija -e ž, pojm. (á) (odmišljanje, pojmovno povzemanje): metoda ~e; števn. razstavljati ~e abstraktne slike
abstrákt -a m (ȃ) napisati ~ izvleček, povzetek
abstrákten -tna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) Govornikovo izražanje je preveč ~o nenazorno, nejasno
abstráktni -a -o (ȃ) jezikosl. ~i samostalniki pojmovni samostalniki; ~o mišljenje; ~o slikarstvo |slikarstvo, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje|
abstráktnost -i ž, pojm. (ȃ) prevelika ~ v članku nenazornost, nejasnost
abstraktíst -a m, člov. (ȋ) abstraktni slikar
abstraktístka -e ž, člov. (ȋ) abstraktna slikarka
abstráktno nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) ~ govoriti brez predmetne nazornosti; nenazorno, nejasno
abstráktum -a m, mn. izobr. abstrákta -ákt s (ȃ) pojmovno ime
abstrúzen -zna -o; bolj ~ (ȗ) izobr. težko razumljiv, nejasen: ~o izražanje
abstrúznost -i ž, pojm. (ȗ) izobr. težka razumljivost, nejasnost
absúrd -a m (ȗ) nesmisel: očiten ~
absúrden -dna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȗ; ȗ) ~ vzrok nesmiseln; Tak rezultat se zdi ~ neverjeten, nemogoč
absúrdnost -i ž, pojm. (ȗ)
absúrdno1 nač. prisl. -ej(š)e (ȗ; ȗ) ~ trmast nesmiselno; ~ grotesken ton drame nelogično
absúrdno2 povdk. (ȗ) ~ je, da še vedno vztraja pri svojem nesmiselno
ABS-zavóre -or [abeès] ž mn. (ȅ-ọ̑) |zavorni sistem|
Ábu Békr ~ -a [kər] m, oseb. i. (ȃ ẹ́; ȃ ẹ̑) |prvi islamski kalif|
Ábu Békrov ~ -a ~ -o (ȃ ẹ́; ȃ ẹ̑)
Abukír -ja m z -em zem. i. (ȋ) |egiptovsko mesto|: v ~u
abukírski -a -o (ȋ)
Abukírčan -a m, preb. i. (ȋ)
Abukírčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
abulíja -e ž, pojm. (ȋ) psiht. brezvoljnost
abundánca -e ž, pojm. (ȃ) neobč. obilje: ~ padavin
ab úrbe cóndita [kon] čas. prisl. zv. (ȗ ọ̑) lat. cit. |od ustanovitve Rima|
abúzus -a m, pojm. (ȗ) izobr.: ~ položaja zloraba; ~ alkohola čezmerno uživanje
Ac -- [acé] m, simb. (ẹ̑) kem. aktinij
a c. okrajš. a conto |na račun|
Academía operosórum -e ~ [akademija operozorum] ž, stvar. i. (ȋ ọ̑) ljubljanska ~ ~; prim. Akademija operozov, Akademija delavnih
a cappélla [kapela] nač. prisl. zv. (ẹ̑) glasb. brez instrumentalne spremljave
acc. okrajš. accelerando
accelerándo [ače] nač. prisl. (ȃ) glasb. pospešujoče
accessoire -rja [aksesoár] m z -em (ȃ); gl. akcesoar
Accétto -a [aceto] m, oseb. i. (ẹ̑) |slovenski zdravnik|
áccidens -a [akc] m (ȃ) redk. akcidenca
Áccra -e [akra] ž, zem. i. (ȃ); gl. Akra
acét.. prvi del podr. zlož. (ẹ̑) |ocetna kislina| acétaldehíd
acetál -a m, snov. (ȃ) razkrajanje ~a
acétaldehíd -a m, snov. (ẹ̑ȋ) ~ v tobačnem dimu
acetát -a m, snov. (ȃ) natrijev ~; topnost ~ov v vodi
acetíl -a m (ȋ) kem. reagiranje ~a
acetíl.. prvi del podr. zlož. (ȋ) |ocetna kislina| acetílsalicílen
acetílen -lna -o (ȋ) Snov je ~a
acetílni -a -o (ȋ) ~a celuloza
acetilén -a m, snov. (ẹ̑) |plin|: svetiti z ~om
acetilénka -e ž (ẹ̑) prakt.sp. acetilenska svetilka
acetilénski -a -o (ẹ̑) ~a svetilka
acetílsalicílen -lna -o (ȋȋ)
acetílsalicílni -a -o (ȋȋ) ~a kislina
acetisál -a m, snov. (ȃ) zdrav. ~ v tabletah
acéto.. prvi del podr. zlož. (ẹ̑) |ocetna kislina| acétoacetát
acétoacetát -a m, snov. (ẹ̑ȃ) kem.
acetón -a m, snov. (ọ̑) duh po ~u
aceton.. prvi del podr. zlož. acetonuríja
acetónski -a -o (ọ̑) ~a raztopina
acetonuríja -e ž, pojm. (ȋ) zdrav. ketonurija: bolnik z ~o
acíden -dna -o (ȋ) kisel: ~a snov
acídni -a -o (ȋ) ~a raztopina
acídnost -i ž, pojm. (ȋ) kislost
acido.. prvi del podr. zlož. |kisel| acidofílen
acidofílen -lna -o (ȋ) biti ~
acidofílni -a -o (ȋ) ~a rastlina
acidofílnost -i ž, pojm. (ȋ)
acidóza -e ž, pojm. (ọ̑) zdrav. |zastrupitev|: umreti za ~o
..ácija ž. prip. obr. (á)
1. 'dejanje' arondácija, deflorácija, evakuácija
2. 'rezultat dejanja' formulácija, fundácija
àcíkličen -čna -o (ȁí) ~ potek
àcíklični -a -o (ȁí) kem. ~e spojine
àcíkličnost -i ž, pojm. (ȁí)
Aconcágua -e [akonkagva] ž, zem. i. (ȃ) |gora v Andih|: na ~i
aconcágovski -a -o (ȃ)
a cónto [kon] nač. prisl. zv. (ọ̑); gl. a konto
acrylán -a [akrilan] m, snov. (ȃ); gl. akrilan
..áč m. prip. obr. (á)
1. člov. 'vršilec' baháč, nosáč
2. 'vršilnik' odbijáč, odpiráč, tolkáč
3. člov. 'nosilec lastnosti' beláč, bradáč, glaváč
4. člov. 'opravkar' brentáč, burkáč; živ. govnáč
..áča ž. prip. obr. (á)
1. člov. 'vršilka' lováča; nečlov. klopotáča
2. 'vršilnica' brisáča, igráča, kopáča
3. člov. 'nosilka lastnosti' prsáča; nečlov. krastáča
4. 'nosilnica lastnosti' rebráča
ačìh posnem. medm. (ȉ) ~, ~, je kihal
ad [poudarjeno àd] predl., lat. cit., urad. k, na: pripombe ~ 1
ad.. [poudarjeno ád] predp.; pred d, f, g, k, l, p, t varianta a..3; pred c varianta ak.. |k, proti, blizu| adsorbírati, adaptírati, adhezíja, adherénten, advènt, advokát, adnotácija, administrácija; adícija, afiksácija, agregát, akumulácija, alokácija, aportácija, atrákcija; akceptírati, akcidénca
A. D. okrajš. anno Domini |v letu Gospodovem; po Kristusu; po Kristusovem rojstvu; po našem štetju, našega štetja|
..ád ž. prip. obr. (ȃ) ʻskupno imeʼ otročád, perjád, divjád, gnilád
Áda -e ž, oseb. i. (ȃ)
..áda ž. prip. obr. (ȃ)
1. 'dejanje, rezultat dejanja' blokáda, rošáda
2. 'skupno ime' kolonáda, dekáda
3. 'snov' limonáda
ad absúrdum nač. prisl. zv. (ȗ) lat. cit. do nesmisla: gnati spor ~ ~
ad ácta1 [akta] smer. prostor. prisl. zv. (ȃ) lat. cit., pravn. k spisom, v arhiv: dati listino ~ ~
ad ácta2 [akta] povdk. zv. (ȃ) lat. cit. Stvar je ~ ~ |se ne obravnava več|
adágio1 -a [adadžo] m z -em (ȃ) |skladba|: ~ v a-molu
adágio2 [adadžo] nač. prisl. (ȃ) glasb. počasi
Ádam -a m, oseb. i. (ȃ)
Adámič -a m z -em oseb. i., psp (ȃ)
Adámička -e ž, oseb. i. (ȃ) ljud.
Adámičev -a -o (ȃ)
adamít -a m, člov. (ȋ) |pripadnik krščanske ločine|: nazori ~ov
adamítka -e ž, člov. (ȋ)
ádamov in Ádamov -a -o (ȃ) ~o jabolko |grlna hrustančna izboklina|; šalj. biti v ~em kostumu |nag, gol|
ádamovec -vca tudi adámovec -vca m z -em (ȃ; ȃ) adamovo jabolko
ádamovski -a -o tudi adámovski -a -o (ȃ; ȃ) poud. ~i izgovori |izgovarjanje na drugega|
ádams-stókesov in Ádams-Stókesov -a -o [ksov-] (ȃ-ọ̑) zdrav. ~ sindrom
adaptabílen -lna -o; bolj ~ (ȋ) prilagodljiv: ~ organ
adaptabílnost -i ž, pojm. (ȋ) prilagodljivost
adaptácija -e ž, pojm. (á) ~ organizma prilagoditev, prilagajanje (okolju); ~ podstrešja preureditev, prenovitev; števn. ~e besedil priredbe, predelave
adápter -ja m z -em (á; ȃ) ~ za televizor prilagojevalo
adaptêr -ja m z -em člov. (ȇ) prilagojevalec
adaptêrka -e ž, člov. (ȇ) prilagojevalka
adaptêrjev -a -o (ȇ)
adaptíran -a -o (ȋ) ~i prostori preurejeni, prenovljeni
adaptírani -a -o (ȋ) barvno ~e živali prilagojene živali
adaptíranost -i ž, pojm. (ȋ)
adaptírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adaptíranje (ȋ) kaj ~ lokal preurediti, prenoviti, prilagoditi; ~ scenarij prirediti, predelati; adaptirati kaj na kaj ~ organe na spremenjeno okolje prilagoditi, prilagajati
adaptírati se -am se (ȋ) na kaj ~ ~ ~ novi delovni čas prilagoditi se, prilagajati se
adaptíven -vna -o (ȋ)
adaptívni -a -o (ȋ) ~ menjalnik
Addison -a [édi] m, oseb. i. (ẹ̑) |angleški zdravnik|
addisonov in Addisonov -a -o [édi] (ẹ̑) ~a bolezen
adekvát -a m (ȃ) ustreznik: prevajalski ~
adekváten -tna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ustrezen, enakovreden: najti ~ izraz
adekvátnost -i ž, pojm. (ȃ) ustreznost, enakovrednost
adekvátno nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) ustrezno, enakovredno: ~ se izraziti
Adeláide -- [ajd-] ž, zem. i. (ȃ); gl. Adelajda
Adelájda -e ž, zem. i. (ȃ) |avstralsko mesto|: v ~i
adelájdski -a -o (ȃ)
Adelájdčan -a m, preb. i. (ȃ)
Adelájdčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Ádenauer -ja [ave] m z -em oseb. i. (ȃ) |nemški kancler|
Ádenauerjev -a -o (ȃ)
adénda -énd s mn. (ẹ̑) izobr. |dostavki|
adenítis -a m, pojm. (ȋ) zdrav. |vnetje žrelnice|
adenóm -a m (ọ̑) zdrav. žlezna bula: ~ ščitnice
adépt -a m, člov. (ẹ̑) izobr.: mladi ~i modernistične šole izbrani učenci; ~i panslavizma privrženci
adéptka -e ž, člov. (ẹ̑) izobr.
adherénten -tna -o (ẹ̑) |sprijet, zraščen|
adheréntni -a -o (ẹ̑) zdrav. ~a pljučna mrena
adheréntnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
adhezíja -e ž, pojm. (ȋ) fiz. |sila|; zdrav. |zraslost, zraščenost|
adhezíjski -a -o (ȋ) fiz. ~a sila
adhezíjskost -i ž, pojm. (ȋ) fiz.
adhezíven -vna -o (ȋ)
adhezívni -a -o (ȋ) fiz. ~a snov |lepljiva|
adhezívnost -i ž, pojm. (ȋ) fiz. |lepljivost|
ad hóc1 ~ -- ~ -- [hok] (ọ̑) lat. cit. na hitro sestavljen, zasilen: ~ ~ gledališki oder
ad hóc2 [hok] namer. prisl. zv. (ọ̑) lat. cit. posebej za ta primer, v ta namen: ~ ~ imenovana komisija
adiabáta -e [ija] ž (ȃ) fiz. |krivulja|
adiabáten -tna -o [ija] (ȃ)
adiabátni -a -o [ija] (ȃ) fiz. ~ sistem
adícija -e ž, pojm. (í) seštevanje; ~ motivov |dodajanje|
adieu [adjé] pozdrav. medm. (ẹ̑) fr. cit., neobč. zbogom, na svidenje
adíjo1 -- m (ȋ) pozdraviti z glasnim ~; neknj. pog. reči komu ~ |prenehati imeti (ljubezensko) zvezo s kom|
adíjo2 pozdrav. medm. (ȋ) neknj. pog. zbogom, na svidenje: Zdaj pa grem, ~
ad infinítum čas. prisl. zv. (ȋ) lat. cit. brez konca in kraja, v neskončnost: odlašati ~ ~
ad informándum nač. prisl. zv. (ȃ) lat. cit. na znanje: dati podatke ~ ~
Á-diplómski -a -o (ȃ-ọ̑) ~ izpit
adírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adíranje (ȋ) seštevati: kaj ~ števila
Ádis Abéba ~ -e ž, zem. i. (ȃ ẹ̑) |glavno mesto Etiopije|: v ~ ~i
adisabébski -a -o (ẹ̑)
Adisabébčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Adisabébčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
aditív -a m, snov. (ȋ) |dodatek|: ~ v konzervi
Adíža -e ž, zem. i. (ȋ) |italijanska reka|
adíški -a -o (ȋ)
adj. okrajš. adjektiv |pridevnik|
ádjektiv -a m, mn. izobr. ádjektiva -iv s (ȃ) pridevnik
adjektíven -vna -o (ȋ) pridevniški
adjektívni -a -o (ȋ) ~a besedna zveza
adjektívnost -i ž, pojm. (ȋ) pridevniškost
adjúnkt -a m, člov. (ȗ) pristav: sodni ~
adjustírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adjustíranje (ȋ) neobč. opremiti, pripraviti: kaj ~ uradni spis
adjustírati se -am se (ȋ) neobč. ~ ~ za parado opremiti se, pripraviti se
adjutánt -a m, člov. (á) pribočnik: kraljevi ~
adjutantúra -e ž (ȗ) |urad|: prošnja na ~o
adjútor -ja m z -em člov. (ȗ) izobr. pomočnik
adjútorjev -a -o (ȗ) izobr.
adjútum -a m (ȗ) neobč. denarna pomoč
adjuvánt -a m, snov. (á; ȃ á) |sestavina zdravila|
adlátus -a m, člov. (ȃ) neobč. pomočnik, namestnik: ministrov ~
adlátusinja -e ž, člov. (ȃ) neobč. pomočnica, namestnica
Ádler -ja m z -em oseb. i. (ȃ á) |avstrijski psihiater|
Ádlerjev -a -o (ȃ)
Ádlešiči -ev m mn., zem. i. (ȃ) v ~ih
ádlešiški -a -o (ȃ)
Ádlešičan -a m, preb. i. (ȃ)
Ádlešičanka -e ž, preb. i. (ȃ)
ad líbitum nač. prisl. zv. (ȋ) glasb. po želji, poljubno
adligát -a m (ȃ) biblio. privezek
administrácija -e ž, pojm. (á) pisarniško delo; upravljanje, uprava; števn. funkcionarji ~e |upravnega organa|; zglasiti se v ~i v pisarni; ameriška ~ vlada
administracíjski -a -o (ȋ) ~o delo pisarniško
administratíva -e ž (ȋ) redk. funkcionarji ~e uprave; pojm., žarg. ~ in proizvodnja pisarniško poslovanje
administratívec -vca m z -em člov. (ȋ) žarg. upravni uslužbenec
administratívka -e ž, člov. (ȋ) žarg. upravna uslužbenka
administratívčev -a -o (ȋ) žarg.
administratíven -vna -o (ȋ) upraven
administratívni -a -o (ȋ) ~ organ; ~e zadeve; ~i opravki pisarniški opravki
administratívnost -i ž, pojm. (ȋ)
administratívno nač. prisl. (ȋ) ~ določene cene |z uradnim odlokom|
administrátor -ja m z -em člov. (ȃ) pisarniški uslužbenec; upravnik, upravitelj
administrátorka -e ž, člov. (ȃ)
administrátorjev -a -o (ȃ)
administratúra -e ž (ȗ) apostolska ~
administrírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; administríranje (ȋ) upravljati; uradovati; |opravljati pisarniška dela|
admirál1 -a m, člov. (ȃ)
admirálka -e ž, člov. (ȃ)
admirál2 -a m živ. (ȃ) |metulj|
admiralitéta -e ž (ẹ̑) stavba britanske ~e; skup. admiralski zbor, admirali
admirálski -a -o (ȃ) ~ čin
admisíja -e ž, pojm. (ȋ) strojn. |puščanje pare v parno turbino|
Ádmont -a m, zem. i. (ȃ) |avstrijsko mesto|: v ~u
ádmontski -a -o (ȃ)
Ádmontčan -a m, preb. i. (ȃ)
Ádmontčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
adnéks -a m (ẹ̑) zdrav. privesek, dodatek: kožni, maternični ~
adnotácija -e ž, pojm. (á) pravn. zaznamba
ad óculos [ok] nač. prisl. zv. (ọ̑) lat. cit. nazorno: ~ ~ prikazati
adolescénca -e ž, pojm. (ẹ̑) mladostna doba: preživljati ~o
adolescénčen -čna -o (ẹ̑) mladosten, mladostniški
adolescénčni -a -o (ẹ̑) ~ izbruh
adolescénčnost -i ž, pojm. (ẹ̑) mladostnost, mladostniškost
adolescènt -ênta m, člov. (ȅ é) mladostnik
adolescêntka -e ž, člov. (ȇ) mladostnica
adolescêntski -a -o (ȇ) mladostniški
Ádolf -a m, oseb. i. (ȃ)
Adonáj -a m z -em oseb. i. (ȃ) |naziv za Boga|
Adonájev -a -o (ȃ)
adópcija -e ž, pojm. (ọ́) posvojitev: ~ otroka
adoptánt -a m, člov. (á; ȃ á) posvojitelj
adoptántka -e ž, člov. (ȃ) posvojiteljica
adoptíran -a -o (ȋ) posvojen
adoptírani -a -o (ȋ) ~ otrok posvojenec
adoptíranost -i ž, pojm. (ȋ) posvojenost
adoptíranec -nca m z -em člov. (ȋ) posvojenec
adoptíranka -e ž, člov. (ȋ) posvojenka
adoptírančev -a -o (ȋ)
adoptírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adoptíranje (ȋ) posvojiti: koga ~ otroka
adoptíven -vna -o (ȋ)
adoptívni -a -o (ȋ) ~ oče posvojitelj; ~ sin posvojenec
adoptívnost -i ž, pojm. (ȋ)
adorácija -e ž, pojm. (á) izobr. čaščenje
adorátor -ja m z -em člov. (ȃ) izobr. častilec, oboževalec
adorátorka -e ž, člov. (ȃ) izobr. častilka, oboževalka
adorátorjev -a -o (ȃ) izobr.
adráš -a m z -em (á) rastl. črnika
adrenálen -lna -o (ȃ) nadledvičen
adrenálni -a -o (ȃ) anat. ~ sestav
adrenalín -a m, snov. (ȋ) |hormon|: ~ v krvi
adrésa -e ž (ẹ̑) neobč. naslov
adresánt -a m, člov. (á; ȃ á) odpošiljatelj
adresántka -e ž, člov. (ȃ) odpošiljateljica
adresár -ja m z -em (á) seznam naslovov, imenik
adresát -a m, člov. (ȃ) naslovljenec, naslovnik
adresátka -e ž, člov. (ȃ) naslovljenka, naslovnica
adréselj -slja m z -em (ẹ́) pokr. dresen
adrésen -sna -o (ẹ̑) neobč. nasloven
adrésni -a -o (ẹ̑) rač. ~o polje
adresírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adresíranje (ȋ) neobč. naslavljati, nasloviti: kaj ~ pismo
Ádria -e [ija] ž (ȃ) prakt.sp. Adria Airways
Ádrijin -a -o (ȃ) prakt.sp. ~a letala letala Adrie Airways
Adria Airways ~e -- [ádrija êrvejs] ž, stvar. i. (ȃ ȇ) |slovenska letalska družba|: delati pri ~i ~
Adriján -a m, oseb. i. (ȃ)
Adrijána -e ž, oseb. i. (ȃ)
adrijánski -a -o (ȃ) zastar. jadranski
adsorbènt -ênta m, snov. (ȅ é) učinkovit ~
adsorbírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adsorbíranje (ȋ) fiz. |vezati; zgoščevati|: kaj Oglje dobro ~a vlago
adsórpcija -e ž, pojm. (ọ́) fiz. |vezanje; zgoščevanje|: pospešiti ~o
adsorptíven -vna -o (ȋ)
adsorptívni -a -o (ȋ) fiz. ~e snovi
adsorptívnost -i ž, pojm. (ȋ) fiz.
adstrát -a m (ȃ) jezikosl. romanski ~ v slovenskem jeziku
adstríngens -a m, snov. (ȋ) |zdravilo|: ~ zmanjšuje krvavitev
adstringènt -ênta m, snov. (ȅ é) adstringens
adúkcija -e ž, pojm. (ú) zdrav. ~ noge |primik|
adulár -ja m z -em snov. (ȃ) |rudnina|
adúlt -a m, člov. (ȗ) odrasli: izobraževanje ~ov
adúltinja -e ž, člov. (ȗ) odrasla
adultêrij -a m z -em pojm. (é) prešuštvo
adumbrán -a m, snov. (ȃ) |zdravilo|: dati bolniku ~
Á-dúr -a m, pojm. (ȃ-ȗ) glasb.
adút -a m, tudi živ. (ȗ) vzeti karte z ~om; poud. biti glavni ~ moštva |biti najboljši igralec|
adv. okrajš. adverb |prislov|
advènt -ênta m, mest. ed. tudi advéntu pojm. (ȅ é) zadnja nedelja v ~u
advênten -tna -o tudi advénten -tna -o (é; ȇ; ẹ̑)
advêntni -a -o tudi advéntni -a -o (é; ȇ; ẹ̑) ~ čas
adventíst -a m, člov. (ȋ) ver. srečanje ~ov
adventístka -e ž, člov. (ȋ) ver.
adventístičen -čna -o (í) ver.
adventístični -a -o (í) ~a cerkev
adventíven -vna -o (ȋ) nadomesten
adventívni -a -o (ȋ) ~e korenine
adventívnost -i ž, pojm. (ȋ) nadomestnost
advêrb -a m (ȇ) prislov
adverzatíven -vna -o (ȋ) nasproten, nasprotujoč
adverzatívni -a -o (ȋ) jezikosl. ~ veznik protivni veznik
advokát -a m, člov. (ȃ) izročiti zadevo ~u odvetniku; poud. Ne bom tvoj ~ |zagovornik|
advokátka -e ž, člov. (ȃ) odvetnica
advokátski -a -o (ȃ) odvetniški: ~a pisarna
advokatúra -e ž, pojm. (ȗ) odvetništvo: posvetiti se ~i; števn. ~ v prvem nadstropju
AEG AEG-ja tudi AEG -- [aegé -êja tudi aegé] m, prva oblika z -em (ẹ̑ ȇ; ẹ̑) |nemško podjetje|
aeríran -a -o (ȋ) grad. ozračen
aerírani -a -o (ȋ) ~ beton
aeríranost -i ž, pojm. (ȋ) grad. ozračenost
aerírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aeríranje (ȋ) grad. dodati, dodajati zrak, ozračiti: kaj ~ beton
Aêro -a m, stvar. i. (ȇ) |tovarna|
aêro.. prvi del podr. zlož. (ȇ) |zrak; letalski| aêrofotografíja, aêroklúb
aero.. prvi del podr. zlož. |zrak; letalski| aerobióza, aerolít, aerosól; aerodróm, aeronávt, aeroplán
aeróben -bna -o (ọ̑) biol.
aeróbni -a -o (ọ̑) ~e bakterije
aeróbnost -i ž, pojm. (ọ̑) biol.
aeróbika -e ž, pojm. (ọ́; ọ̑) |telovadba|: ukvarjati se z ~o
aerobús -a m (ȗ) |letalo|
aêrodinámičen -čna -o (ȇȃ)
aêrodinámični -a -o (ȇȃ) ~a oblika letala
aêrodinámično nač. prisl. (ȇá) ~ oblikovano vozilo
aerodróm -a m (ọ̑) letališče
aerofagíja -e ž, pojm. (ȋ) |bolezensko požiranje zraka|
Aeroflót -a m, stvar. i. (ọ̑) |ruska letalska družba|
Aeroflótov -a -o (ọ̑) ~a letala
aêrofotografíja -e ž, pojm. (ȇȋ) ukvarjati se z ~o; števn. narediti ~o
aêrofotogrametríja -e ž, pojm. (ȇȋ) ~ gozdov
aêrohidroplán -a m (ȇȃ) |letalo|
aêroklúb -a m (ȇȗ) letalski klub
aerolít -a m (ȋ) |kamniti meteorit|: padec ~a
aerométer -tra m (ẹ́) poskus z ~om
aêromíting -a m (ȇȋ) letalski miting
aeronávt -a m, člov. (ȃ) letalec; zrakoplovec
aeronávtka -e ž, člov. (ȃ) letalka; zrakoplovka
aeronávtika -e ž, pojm. (á) letalstvo; zrakoplovstvo
aeroplán -a m (ȃ) letalo
aeropórt -a m (ọ̑) letališče
aêroposnétek -tka m (ȇẹ̑) ~ glavnega mesta
aerorally -ja [aêroréli] m z -em (ȇẹ̑); gl. aeroreli
aêroréli -ja m z -em (ȇẹ̑) |tekmovanje|: udeležiti se ~a
aerosól -a m, snov. (ọ̑) vdihavati ~
aerostát -a m (ȃ) balon, zrakoplov
aêrotáksi -ja m z -em (ȇȃ) |letalo|
aêroterapíja -e ž, pojm. (ȇȋ) ~ v hribih
aêrotranspórt -a m, pojm. (ȇọ̑) letalski prevoz
aêrovlék -a m, pojm. (ȇẹ̑) dvokrilec za ~
Aétij -a m z -em im. tudi Aétius [iju] oseb. i. (ẹ́) |rimski vojskovodja|
Aétijev -a -o (ẹ́)
afazíja -e ž, pojm. (ȋ) zdrav. |izguba govora|
àfebrílen -lna -o (ȁȋ) brezvročinski
àfebrílni -a -o (ȁȋ) ~o stanje
àfebrílnost -i ž, pojm. (ȁȋ)
afékcija -e ž, pojm. (ẹ́) neobč. vznemirjenost, razvnetost; zdrav. kožna ~ kožno obolenje
afékt -a m, pojm. (ẹ̑) reči kaj v ~u v razburjenju; biti človek ~ov
afektácija -e ž, pojm. (á) nenaravnost, izumetničenost: igralčeva ~
afektíran -a -o; bolj ~ (ȋ) nenaraven, izumetničen: ~ glas; ~a deklamacija
afektíranost -i ž, pojm. (ȋ) nenaravnost, izumetničenost
afektírano nač. prisl. (ȋ) ~ govoriti nenaravno, izumetničeno
afektíven -vna -o (ȋ) |zelo čustven|
afektívni -a -o (ȋ) ~o stanje
afektívnost -i ž, pojm. (ȋ)
afélij -a m z -em (ẹ́) zvezdosl. odsončje
afêra -e ž (ȇ) politična ~; poud. Iz te malenkosti je nastala cela ~ |neprijeten dogodek|
aferáštvo -a s, pojm. (ȃ) publ. ~ v politiki
aferéza -e ž (ẹ̑) jezikosl. |opuščanje začetnega glasu, zloga|
afežêjevka -e ž, člov. (ȇ) polit. žarg. članica AFŽ-ja
Afgánistan -a m, zem. i. (ȃ) |azijska država|: v ~u
afgánistanski -a -o (ȃ)
Afgánistanec -nca m z -em preb. i. (ȃ)
Afgánistanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Afgánistančev -a -o (ȃ)
aficírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aficíranje (ȋ) neobč. škodljivo vplivati, prizadeti: koga/kaj Njihovo kulturo so aficirali tuji vplivi
àfigurálen -lna -o (ȁȃ) Slika je čisto ~a
àfigurálni -a -o (ȁȃ) ~o slikarstvo
afíks -a m (ȋ) jezikosl. pona: besedotvorni ~
afiliírati -am [iji] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; afiliíranje (ȋ) pridružiti, pripojiti: kaj k/h čemu ~ banko k drugi banki
afín -a -o (ȋ) geom. ~a povezava geometrijskih tvorb
afínost -i ž, pojm. (ȋ) geom.
afinitéta -e ž, pojm. (ẹ̑) knj. pog. imeti ~o do česa nagnjenje, naklonjenost; kem. ~ kovin do kisika
afinitéten -tna -o (ẹ̑) podoben, soroden: ne biti ~
afinitétni -a -o (ẹ̑) kem. ~a sila
afinitétnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
afirmácija -e ž, pojm. (á) ~ igralca uveljavitev; gospodarska ~ podjetja utrditev, uveljavitev
afirmatíven -vna -o (ȋ) Odgovor je ~ pritrdilen
afirmatívni -a -o (ȋ) jezikosl. ~ stavek trdilni stavek
afirmatívnost -i ž, pojm. (ȋ)
afirmíran -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ igralec uveljavljen
afirmíranost -i ž, pojm. (ȋ) uveljavljenost
afirmírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; afirmíranje (ȋ) koga/kaj ~ svoj položaj utrditi, uveljaviti
afirmírati se -am se (ȋ) ~ ~ kot igralec uveljaviti se; afirmirati se pred kom/čim ~ ~ ~ svetom izkazati se, doseči priznanje
afišírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; afišíranje (ȋ) neobč. pritrditi, izobesiti (lepak): kaj ~ razglas po vseh postajah
áfna -e ž (á) neknj. pog.: opica; |kdor se nenaravno, izumetničeno vede|; rač. žarg. |znak ‹@›|
afnaríja -e ž, pojm. (ȋ) neknj. pog. spakovanje, nenaravno, izumetničeno vedenje
afnáti se -ám se nedov. -àj se -ájte se, -ajóč se, -áje se; -àl se -ála se, -àt se; afnánje; (-àt se) (á ȃ) neknj. pog. spakovati se, nenaravno, izumetničeno se vesti: Nehaj se afnati
afoníja -e ž, pojm. (ȋ) zdrav. brezglasnost
aforíst -a m, člov. (ȋ)
aforístka -e ž, člov. (ȋ)
aforístičen -čna -o (í) Njegov stil je ~ |zgoščeno duhovit|
aforístični -a -o (í) ~ stil
aforístičnost -i ž, pojm. (í)
aforístično nač. prisl. (í) ~ zasnovani dialogi |zgoščeno duhovito|
aforístika -e ž, pojm. (í)
aforízem -zma m (í) ~i o prijateljstvu |duhoviti reki, domisleki|
afrík -a m, snov. (ȋ) morska trava: z ~om polnjene žimnice
Áfrika -e ž, zem. i. (ȃ) |celina|: v ~i
áfriški -a -o (ȃ)
Afričàn -ána in Afričán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Afričánka -e ž, preb. i. (ȃ)
afrikanístika -e ž, pojm. (í) |veda|
afrikanizácija -e ž, pojm. (á) ~ gospodarstva
afrikanízem -zma m, pojm. (í) razmah ~a
afrikánščina -e ž, pojm. (ȃ) |jezik Burov|
afrikáta -e ž (ȃ) jezikosl. zliti glas, zlitnik
áfro.. prvi del podr. zlož. (ȃ) |afriški| áfroamêriški, áfroázijski
áfroamêriški -a -o (ȃȇ) ~a glasba
Afrodíta -e ž, oseb. i. (ȋ) |grška boginja ljubezni|
afrodizíak -a [ija] m, snov. (ȋ) zdrav. spolno dražilo
afrónt -a m (ọ̑) napad, nasprotovanje
áfta -e ž (ȃ) ~e na jeziku |izpuščaji|
AFŽ AFŽ-ja tudi AFŽ -- [afežé -êja in afəžə̀ tudi afežé in afəžə̀] m, prva oblika z -em (ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑; ə̏) Antifašistična fronta žena
Ag -- [agé] m, simb. (ẹ̑) kem. srebro
AG AG-ja tudi AG -- [agé -êja in agə̀ tudi agé in agə̀] m, prva oblika z -em (ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑; ə̏) Akademija za glasbo
ága -e tudi ága -a m, člov. (ȃ; ȃ) bojevit ~; Hasan ~
ágov -a -o (ȃ), ágin -a -o (ȃ)
ágakán -a m, člov. (ȃȃ) |muslimanski verski poglavar|
àgalakcíja -e ž, pojm. (ȁȋ) zdrav. brezmlečnost
àgalaktíja -e ž, pojm. (ȁȋ); gl. agalakcija
Agamémnon -a m, oseb. i. (ẹ̑) |grški bajeslovni kralj|
agamogamíja -e ž, pojm. (ȋ) |nespolno razmnoževanje|
agapánt -a m (á; ȃ) cvetovi ~a
agápe -- ž (ȃ) |obred prvih kristjanov|; pojm. |ljubezen do bližnjega|
ágar -ja m z -em snov. (ȃ) biol., kem. bakterijsko gojišče iz ~a
ágarágar -ja m z -em snov. (ȃȃ) agar
Ágata -e ž, oseb. i. (á)
agáva -e ž (ȃ) |tropska rastlina|
agéncija -e in agencíja -e ž (ẹ́; ȋ) časopisna, turistična, vladna ~
agencíjski -a -o (ȋ) ~e novice
agénda -e ž (ẹ̑) protestantska ~ |obrednik|; vpisati sestanek v ~o v rokovnik; seznaniti se z državnimi ~ami s poslovanjem, z zadevami
ágens -a m (ȃ) ~ razvoja gibalo, gonilo; duševni ~ bolezni dejavnik; jezikosl. ~ v stavku vršilec
agènt -ênta m, člov. (ȅ é) zavarovalni ~; borzni ~ posrednik; provokatorski, policijski ~
agêntka -e ž, člov. (ȇ)
agentúra -e ž (ȗ) ~ in špedicija agencija; pojm. dobro služiti z ~o; slabš. onemogočati tujo ~o |skrivno poizvedovanje, vohunstvo|
agerát -a m (ȃ) |rastlina|
ágfa -e ž (ȃ) fotografirati z ~o |s filmom|
Ágfa -e ž, stvar. i. (ȃ) |nemška družba|
agílen -lna -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) delaven, prizadeven: biti premalo ~
agílnost -i ž, pojm. (ȋ) delavnost, prizadevnost
agílno nač. prisl. -ej(š)e (ȋ; ȋ) ~ delovati prizadevno
ágio -a [ažijo] m z -em pojm. (ȃ) fin. ažio
agírati -am dvovid., nedov. -ajóč; agíranje (ȋ) neobč.: ~ v določenem okolju delovati, živeti; Igralci so agirali drug mimo drugega igrali; agirati proti komu/čemu ~ ~ nasprotniku delovati
agitácija -e ž, pojm. (á) volilna ~; ~ za prostovoljne prispevke
agitátor -ja m z -em člov. (ȃ) volilni ~
agitátorka -e ž, člov. (ȃ)
agitátorjev -a -o (ȃ)
agitírati -am nedov. -ajóč; agitíranje (ȋ) |pridobivati koga za kaj|: ~ na, pri volitvah; agitirati za koga/kaj ~ ~ kandidata, stranko
agítka -e ž (ȋ) |propagandna igra|: uprizoriti ~o
agítpróp -a m (ȋọ̑) |propagandni oddelek|
agítprópovski -a -o (ȋọ̑) ~a igralska skupina
aglomerácija -e ž, pojm. (á) ~ industrije (strnitev, združevanje); števn. mestne ~e naselja
aglomerát -a m, snov. (á) sprimek, breča: razbijati ~; poud. ~ narodov |velika skupina|
aglutinácija -e ž, pojm. (á) zdrav. ~ celic sprijemanje, zlepljanje; jezikosl. |tvorba besed|
aglutinát -a m, snov. (ȃ) zdrav. zlepek, sprimek
aglutinín -a m, snov. (ȋ) zdrav. medcelični ~
aglutinírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aglutiníranje (ȋ) zdrav. sprijeti (se), zlepiti (se): kaj Serum ~a eritrocite; Celice ~ajo
agnát -a m, člov. (ȃ) |krvni sorodnik|
agnátinja -e ž, člov. (ȃ)
agnoscírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; agnoscíranje (ȋ) neobč. prepoznati: koga/kaj ~ glas, osumljenca; agnoscirati koga/kaj po čem ~ osumljenega po glasu
agnosticízem -zma m, pojm. (í) |filozofski nauk|
agnóstičen -čna -o (ọ́) biti ~
agnóstični -a -o (ọ́) ~ nauk
agnóstičnost -i ž, pojm. (ọ́)
agnóstik -a m, člov. (ọ́) |privrženec agnosticizma|
agnóstikinja -e ž, člov. (ọ́)
agnozíja -e ž, pojm. (ȋ) psiht. |nezmožnost prepoznavanja|: slušna ~
agógičen -čna -o (ọ́)
agógični -a -o (ọ́) glasb. ~i kontrasti
agógičnost -i ž, pojm. (ọ́) glasb.
agógika -e ž, pojm. (ọ́) glasb. |spreminjanje hitrosti|
agón -a m (ọ̑) |tekmovanje pri starih Grkih|
agonálen1 -lna -o (ȃ) agonijski
agonálni -a -o (ȃ) ~ stadij bolezni
agonálnost -i ž, pojm. (ȃ)
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 92617 zadetkov.