eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017
, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bivák
biváka
tudi
bívak
bívaka
samostalnik moškega spola
[
bivák
]
tudi
[
bívak
]
1.
manjše zasilno zavetišče na prostem, zlasti v visokogorju
1.1.
prenočevanje v takem zavetišču
;
SINONIMI:
bivakiranje
2.
kot pridevnik
ki je v zvezi z
bivakom 1.
,
1.1.
STALNE ZVEZE:
bivak vreča
ETIMOLOGIJA:
prevzeto prek
nem.
Biwak
in
frc.
bivouac
iz
spnem.
bīwake
‛straža na prostem’
, iz
bī
‛pri’
+
wake
‛straža’
-
več ...
1.
manjše zasilno zavetišče na prostem, zlasti v visokogorju
1.
manjše zasilno zavetišče na prostem, zlasti v visokogorju
1.1.
prenočevanje v takem zavetišču
bivakíranje
bivakíranja
samostalnik srednjega spola
[
bivakíranje
]
1.
prenočevanje, čakanje na izboljšanje razmer v manjšem zasilnem zavetišču na prostem, zlasti v visokogorju
;
SINONIMI:
bivak
1.1.
prenočevanje na prostem
2.
ekspresivno
začasna navzočnost, prisotnost koga kje, navadno v slabših razmerah, daljši čas
ETIMOLOGIJA:
↑
bivakirati
bivakírati
bivakíram
nedovršni in dovršni glagol
[
bivakírati
]
1.
prenočevati, čakati na izboljšanje razmer v manjšem zasilnem zavetišču na prostem, zlasti v visokogorju
1.1.
prenočevati na prostem
2.
ekspresivno
začasno se nahajati, biti kje, navadno v slabših razmerah, daljši čas
ETIMOLOGIJA:
↑
bivak
Število zadetkov: 3