Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

dŕn -a m ()
star. ruša: s požiganjem suhe trave se uničuje drn
 
zastar. bolezen ga je spravila pod drn umrl je; ekspr. iti čez drn in strn ne po poti, naravnost čez kakršenkoli svet
 
šport. tek čez drn in strn tek v naravi po ne posebej pripravljeni stezi; kros
Število zadetkov: 1