stŕn1 -a m (r̄)
nar. (bela) žita: šel je mimo polja s strnom in gledal, kako raste
● nar. z dlanjo je podrgnil po strnu na bradi po kocinah; ekspr. iti čez drn in strn ne po poti, naravnost čez kakršenkoli svet
♦ šport. tek čez drn in strn tek v naravi po ne posebej pripravljeni stezi; kros

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

stŕn2 -í ž (ȓ) nar.
1. (bela) žita: strn že rumeni, zori; posejati strn
2. strnišče: veter piha čez golo strn; žanjice so zlagale snope po strni
● ekspr. iti čez drn in strn ne po poti, naravnost čez kakršenkoli svet
♦ šport. tek čez drn in strn tek v naravi po ne posebej pripravljeni stezi; kros

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

stŕn3 -a -o prid. (r̄ ŕ)
nar., navadno v zvezi strno žito (bela) žita: žetev strnih žit; uničevanje plevela v ozimnih in jarih strnih žitih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.