polítika -e ž (í) - 1. urejanje družbenih razmer, odločanje o njih s pomočjo države in njenih organov: vplivati na politiko; zanimati se za politiko; pridobiti si vpliven položaj v politiki; ukvarjati se s politiko; napredna politika / podružbljanje politike prenašanje državnih funkcij na samoupravne organizacije in institucije
// notranja politika
// s prilastkom tako urejanje in odločanje glede na nosilca: politika izvršnega sveta; politika Zveze komunistov Jugoslavije / državna, občinska politika - 2. v državah z večstrankarskim sistemom dejavnost političnih strank in njihov medsebojni odnos v boju za oblast: boj med laburistično in konservativno stranko v angleški politiki; opozicijska politika
- 3. s prilastkom urejanje in vzdrževanje odnosov ene države z drugimi državami: mednarodna politika; analiza svetovne politike; načela zunanje politike Jugoslavije
// način urejanja odnosov ene države z drugo: osvajalna politika imperialističnih držav / raznarodovalna politika Hitlerjeve Nemčije / blokovska politika; politika neuvrščenih držav / publ.: politika rasne diskriminacije; politika sile - 4. s prilastkom urejanje razmer in odločanje o njih na določenem družbenem področju: gospodarska, kulturna, prosvetna politika / razvojna politika; določiti poslovno politiko podjetja; repertoarna politika gledališča; dolgoročna politika kreditiranja; publ. kadrovska politika
// publ. določbe, načela za tako urejanje in odločanje: izvajanje začrtane politike - 5. ekspr. ravnanje posameznika z ljudmi, ustrezno okoliščinam: spregledal je njegovo politiko; voditi zahrbtno politiko
● pog. zganjati politiko ukvarjati se s politiko; vnašati politiko v kako dejavnost; ekspr. spet sta zašla v politiko začela govoriti, razpravljati o politiki; publ. stopiti v svet politike začeti se ukvarjati s politiko
♦ ekon. denarna politika; zgod. nova ekonomska politika ekonomska politika v Sovjetski zvezi po letu 1921
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
odpréti -prèm dov., odpŕl (ẹ́ ȅ) - 1. dati kaj v tak položaj
- a) da je mogoč prehod, vstop ali izstop: odpreti okno, vrata; odpreti zapornice; odpreti za ped; hrupno, tiho odpreti; odpreti nastežaj; vrata so se nenadoma sama odprla
- b) da postane notranjost dostopna: odpreti omaro, sobo / odprla je klavir in začela igrati; odpreti predal
// navadno z dajalnikom z odprtjem vrat omogočiti komu vstop ali izstop: odprl jim je sam gospodar; kdo nam pride odpret; dolgo ji ni nihče odprl / odpreti ovcam stajo / odpreti kokoši izpustiti jih iz kurnika
// kot nagovor ljudje, odprite
- 2. z odstranitvijo določenega dela na čem narediti dostopno notranjost, vsebino: odpreti kozarec, škatlo; odpreti steklenico / odpreti pismo; oporoko so odprli na sodišču
// s prerezom narediti notranjost dostopno: odpreti pacientu glavo, prsni koš / odpreti gnojno bulo, veno na vratu / odpreti divjad odstraniti ji drobovje
// pog. bolnico so samo odprli in takoj zašili - 3. narediti, da prilegajoči se deli česa niso več drug ob drugem: odpreti školjko; na široko je odprl veke; zrel strok se je odprl / odpreti oči, usta / roža odpre cvet / pri potresu se je zemlja odprla je nastala razpoka, jama v njej
// narediti, da kaj ni sklenjeno: odpreti člen na verigi; odpreti obroček / odpreti krog pri plesu
// narediti, da kaj pride v položaj, značilen pri uporabljanju: odpreti dežnik, pahljačo; padalo se ni hotelo odpreti / odpreti knjigo; odprla je note, kakor da bi igrala / odpreti žepni nož izvleči rezilo - 4. dati del priprave v tak položaj, da ima kaj prosto pot: odpreti pipo, ventil / pog.: odpreti radio, televizor vključiti; sedel je k radiu in odprl Ljubljano poiskal zvezo z radijsko oddajno postajo Ljubljana
// na tak način omogočiti izhod česa: odpreti paro, plin / odpreti vodo v kopalnici - 5. začeti delati, poslovati: lokal, trgovino odprejo ob sedmih; blagajna se odpre čez pol ure
- 6. narediti, da se kje začne kaka (poklicna) dejavnost: odpreti nov obrat; banka je odprla dve podružnici; odpreti veleposlaništvo v kaki državi / odpreti novo linijo v avtobusnem prometu / pog. odprl je obrt postal je samostojen obrtnik
// pog. sovražnik je odprl novo bojišče začel napad drugje, na drugem ozemlju
// odpreti novo delovno mesto - 7. izročiti, dati v javno, splošno uporabo, navadno slovesno, po predpisih: odpreti dom, most; cesto bodo odprli za republiški praznik / odprli so novo smučarsko središče uredili, zgradili
// dati v uporabo: predor so po dolgotrajnem popravljanju le odprli / odpreti prekop za mednarodno plovbo / miličnik je odprl cesto, križišče
// narediti kaj dostopno za javnost, obiskovalce: odpreti grad, park / odpreti kaj za javnost / odpreti dom številnim obiskovalcem / odpreti revijo mlajšim sodelavcem - 8. narediti, da kaj začne potekati, navadno slovesno, po predpisih: kongres je odprl predsednik mednarodnega združenja; odpreti prireditev / odpreti sejo, zasedanje
// začeti kaj sploh: s tem delom so odprli letošnjo gledališko sezono / odpreti debato; publ. odpreti polemiko / publ. odpreti problem, vprašanje začeti govoriti, razpravljati o njem - 9. v zvezi odpreti pot, vrata omogočiti komu, da lahko kam gre, pride: ta poraz je odprl sovražniku pot v zaledje; s prekopom se je ladjam odprla direktna pot na morje / nova iznajdba mu je odprla pot, vrata v svet
// publ. omogočiti nastop, uveljavljanje česa: odpreti vrata tržnemu gospodarjenju; odpreti vrata novim težnjam v umetnosti / odpreti vrata mirovni konferenci; gledališče je že v prvi sezoni odprlo pot, vrata klasiki je začelo uprizarjati klasična dela - 10. voj., v zvezi z ogenj začeti močno obstreljevati določen cilj: četa je odprla strojnični, topovski ogenj; odpreti ogenj iz pušk; odpreti ogenj na sovražno postojanko
● ekspr. starši so bili pripravljeni odpreti denarnico dati denar za kaj; ekspr. odpreti komu svojo dušo, svoje srce izpovedati mu svoja čustva, misli; dijak sploh ni odprl knjige se ni učil, bral; ekspr. svojim učencem je odprl lepote domačih pesnikov pokazal, razkril; odpreti mejo dovoliti prihod, uvoz v državo, na ozemlje ali odhod, izvoz iz države, z ozemlja; publ. odpreti možnosti za kaj dati; ekspr. odpreti komu oči omogočiti mu, da zagleda, spozna stvar, kakršna dejansko je; ekspr. odprla je vse svoje registre zelo glasno je govorila, pela; odpreti usta od začudenja zelo se začuditi; ekspr. ne odpre ust nič ne (spre)govori, reče; ekspr. dobro odpri ušesa poslušaj, prisluhni; ekspr. hoteli so si odpreti vrata za morebitno vrnitev zagotoviti si možnost vrnitve; ekspr. odpreti je moral veliko vrat, da je preskrbel potrebna potrdila moral je iti v veliko uradov; ekspr. zaradi graje se učenčku glava ni odprla ni postal bolj bister, razumen; ekspr. vsak dan se odpre nov grob kdo umre; ekspr. nad vasjo se je odprlo nebo se je močno zabliskalo; ekspr. ob njej se mu je odprlo nebo zelo ga je osrečila; ekspr. prepozno so se jim odprle oči so spoznali stvari, kakršne dejansko so; preg. zlat ključ vsaka vrata odpre z denarjem se vse doseže
♦ fin. odpreti akreditiv prevzeti obveznost plačati akreditiv; odpreti konto narediti prvo vknjižbo; odpreti tekoči račun; grad. odpreti gradbišče začeti z gradnjo
odpréti se - 1. pojaviti se razprostrt v širino: na koncu doline se svet odpre / na desno se odpre Bistriška dolina / ekspr. nebo se je odprlo zjasnilo
// z vrha se odpre lep razgled je; pren. pred njim se je odprla najlepša slika prihodnosti - 2. publ. nastopiti, nastati: pri tako visoki temperaturi se odpro novi problemi / odprlo se je vprašanje tiskarne
- 3. ekspr. postati zaupljiv, zgovoren: ob kozarcu vina so se ogreli in odprli / odprl se je pred prijateljem izpovedal mu je svoja čustva, misli
// srce se srcu odpre
// knjiž. začeti se zanimati za kaj, sprejemati kaj: odprl se je estetskim idejam romantike; odpreti se modernim tokovom / knjižni jezik se je odprl tujim, zlasti slovanskim besedam začel jih je sprejemati
● pog. poleti so se posli spet odprli začeli dobro uspevati; jih je bilo veliko; pog. ni se mu odprlo, v čem bi bila tu nesreča ni dojel, spoznal
odpŕt -a -o - 1. deležnik od odpreti: ptiči so stegovali odprte kljune proti njemu; v roki je držal odprt nož; sejem je bil odprt v začetku meseca; dežnik je imela odprt, čeprav ni deževalo; odprte zapornice; cesta je odprta za ves promet; trgovina je odprta do sedmih zvečer; spati pri odprtem oknu; pusti vrata odprta; odprto imajo samo dopoldne
- 2. ki je od več ali vseh strani razmeroma lahko dostopen: na odprtih mestih je zelo pihalo / prostor za naselje so si izbrali na odprti terasi
// sorazmerno raven, neporasel: prehodili so odprt svet ob progi / spopad vojsk na odprtem polju
// ki je brez ograje, nezavarovan: odprt sejemski prostor; odprto odlagališče smeti / odprti ogenj - 3. ki je brez strehe: vozi se v odprtem avtomobilu; odprt tovorni voz; odprto kopališče
// ki ima razmeroma velik izrez, odprtino: ti čevlji so preveč odprti / za te knjige so police dovolj odprte razmaknjene
// odprta obleka; odprta posoda - 4. publ. nerešen, nedognan: odprti problemi; lotiti se reševanja odprtih zadev; vprašanje je ostalo odprto / odgovori so tu še odprti / konec novele je odprt dopušča različno razumevanje
- 5. ki mu lahko prisostvujejo, se ga lahko udeležijo tudi nečlani: odprt partijski sestanek / odprto prvenstvo v smučarskih skokih / lokal odprtega tipa
- 6. v povedni rabi ki ima do ljudi in pojavov razumevajoč, strpen odnos: je odprt in iskren človek; kot človek je odprt za vsakogar
// dovzeten, sprejemljiv: mladi ljudje so zelo odprti do sveta okrog sebe; odprt je za vse lepo, novo / organizacija mora biti odprta za nove pobude - 7. publ. iskren, odkritosrčen: z njim je imel več odprtih pogovorov; polemika med njimi je bila zelo odprta / odprta ljubezenska izpoved
// javen, očiten: odprt spopad med njima traja že dolgo / ta intervencija je dobila oblike odprte in namerne agresije / poslati komu odprto pismo; postaviti odprto vprašanje
● ekspr. ves svet ima odprt pred seboj lahko gre kamorkoli; pog. fant je odprte glave bister, nadarjen; ekspr. igrati z odprtimi kartami jasno, odkrito kazati svoje namene; knjiž. ta človek je odprta knjiga očitno kaže svoja čustva, namene; goste so sprejeli z odprtimi rokami gostoljubno, z veseljem; po svetu hoditi z odprtimi očmi dobro opažati, spoznavati stvari, pojave okrog sebe; sanjal je z odprtimi očmi bede; odprto pivo, vino pivo, vino, ki se prodaja sproti natočeno iz soda; ekspr. gledati, poslušati z odprtimi usti zelo pazljivo; zelo začudeno; ekspr. ni mogel verjeti, da je našel odprta ušesa da so ga poslušali, uslišali; pesn. odprta noč in dan so groba vrata človek lahko vsak trenutek umre; pustite mi odprto nezaklenjeno
♦ agr. odprti hlev hlev brez ene ali dveh sten; anat. odprti prelom kosti prelom, pri katerem kost predre kožo; avt. odprta cesta cesta, na kateri ni omejitve hitrosti; odprta karoserija karoserija s premično ali zložljivo streho; ekon. odprti trg trg, ki je dostopen vsem proizvajalcem; etn. odprto ognjišče od tal dvignjen prostor za kurjenje in pripravo hrane; geogr. odprto morje morje, ki je stran od obale, zalivov in otokov; gozd. odprti gozd gozd, katerega izkoriščanje je zaradi ustreznih prometnih povezav mogoče, ekonomično; jur. odprti oddelek kazenskega poboljševalnega zavoda oddelek zavoda brez posebnega nadzorstva in brez zavarovanja; politika odprtih vrat ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja politika velesil, temelječa na dogovoru o enakih pogojih gospodarskega udejstvovanja na Kitajskem in v nekaterih afriških deželah; kem. odprta veriga atomov razporeditev atomov v spojini v črti; kor. odprta plesna drža plesna drža, pri kateri se plesalca držita samo z eno roko; lov. lov na divjega petelina, srnjaka je odprt začel se je čas, ko je dovoljen lov na divjega petelina, srnjaka; mat. odprti interval interval, v katerem meji intervala nista vključeni; med. odprta telesna poškodba poškodba z rano; odprta rana rana, ki je v neposredni zvezi z zunanjim svetom; odprta tuberkuloza tuberkuloza, pri kateri so v izpljunku bacili; odprto zdravljenje opeklin, ran zdravljenje opeklin, ran brez povoja; navt. odprta luka luka, v katero je dostop mogoč ob vsakem času; soc. odprt družbeni sistem družbeni sistem, v katerem ni ovir za spreminjanje poklicnega, družbenega, razrednega položaja človeka; šport. odprta igra igra, pri kateri igrata obe moštvi predvsem napadalno; voj. odprto mesto mesto, ki ga vojskujoče se strani po sporazumu ne uničujejo, bombardirajo; prisl.: odprto gledati, opazovati; živeti odprto do vsega; sam.: zaveslal je daleč na odprto na odprto morje; na odprtem je hladno velo; hoditi po odprtem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
ekskluzíven -vna -o prid., ekskluzívnejši (ȋ) - 1. ki je za izbran, zaključen krog ljudi: ekskluzivni hoteli; ekskluziven klub; ekskluzivna revija, šola / najekskluzivnejša družba / časopis je objavil ekskluzivno novico novico, ki drugim časopisom ni bila dostopna
// ekskluzivna politika politika, ki vzdržuje homogenost v skupini tako, da onemogoča sprejem neprimernih ljudi
♦ obl. ekskluzivni model model, ki ga prodaja le ena trgovina, izdeluje le en salon v omejenem številu - 2. ki zavrača, kar ni izjemno, posebno: biti ekskluziven; ekskluzivno stališče pri izbiri repertoarja / ekskluzivni domisleki / ekskluziven človek ki odklanja vse, kar se ne sklada z njegovim mišljenjem
ekskluzívno prisl.: publ. ekskluzivno za ta časopis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
nòv nôva -o stil. -ó prid., novéjši (ȍ ó) - 1. nedavno nastal, narejen, ustvarjen, ant. star: nova cesta, hiša; zgraditi novo tovarno; odpreti novo trgovino / dobiti v oceno nove knjige / nastanek novih držav; ime novega podjetja / jedli so nov(i) krompirček; novo vino / zapadlo je meter novega snega / Novo mesto
// ki se bo ali se je pred kratkim začel: nov dan; nova sezona; novo šolsko leto / lokacija za nove gradnje / ekspr. odvedel jo je na svoj novi dom - 2. ki še ni bil ali je šele kratek čas v uporabi: ima nove čevlje; pero je še novo; tovarniško nov avtomobil; njegova obleka je kot nova / veljavnost novega zakona
- 3. do nedavnega neznan, neodkrit: novi pojavi; nov vir energije; odkrili so nov virus; nova zvezda / nova odkritja, spoznanja / navajati nove dokaze
// doslej komu neznan, nepoznan: spoznavati nove kraje, ljudi; vživeti se v novo okolje / videl je precej novih obrazov / išče vedno novih dogodivščin / vse mu je bilo novo neznano, nenavadno, tuje - 4. ki sledi prejšnjemu iste vrste: nov odstavek; razlagati novo lekcijo
// ki sledi prejšnjemu sploh: preprečevati nove nerede; dal mu je novo priložnost / novo povečanje cen ponovno
// ki je namesto prejšnjega: kandidati za novi odbor; izvoliti novega predsednika; ukrepi nove vlade / novi osnutek statuta - 5. nedavno, pred kratkim vključen v kako skupnost, organizacijo: v pevski zbor so sprejeli nove člane; novi učenci, vojaki
// ki še ni dolgo v sedanjem, navadno višjem družbenem položaju, stanju: novi direktor; novi meščani / novi doktorji znanosti - 6. ki se po lastnostih, značilnostih zelo razlikuje od prejšnjega: nov način izražanja; uveljavili so se novi odnosi; novi tokovi v umetnosti; nove metode dela / graditev nove, brezrazredne družbe / ekspr.: postal je nov človek; začeti novo življenje / novi dinar ob denominaciji dinarja leta 1965 v razmerju do starega 1 : 100; nova Jugoslavija Jugoslavija po letu 1945
- 7. zlasti v primerniku in presežniku ki je blizu sedanjosti, sedanjemu času: povest se godi v novejšem času; jezikovni elementi v novejšem jeziku; najnovejša slovenska literatura; obdobje novejše zgodovine / upoštevati najnovejša dognanja / knjiž. leta 479 nove ere pri štetju let našega štetja, po našem štetju
- 8. ekspr. tak kot pravi: on je novi Cankar
● ekspr. oznanjati nov evangelij popolnoma novo, nepričakovano idejo; knjiž. obrniti nov list, novo stran zgodovine začeti novo obdobje zgodovine; publ. novi svet Amerika; ekspr. nov veter je zapihal razmere so se spremenile; ekspr. biti nov od nog do glave, od glave do peta biti oblečen v nova oblačila; ekspr. zdaj ga vidi v novi luči spoznal je, da ni tak, kot je prej mislil; ekspr. šiba novo mašo poje s strogo vzgojo se veliko doseže; žarg., šol. nova matematika ob spremembi poučevanja tega predmeta v osnovni šoli leta 1971 matematika, obravnavana s stališča teorije množic; novo leto čakati novo leto bedeti v noči med 31. decembrom in 1. januarjem do polnoči; praznovati novo leto 1. januar; to se je zgodilo na novo leto, star. na novega leta dan 1. januarja; obiskati za novo leto za novoletne praznike; pog. gleda kakor bik v nova vrata zelo neumno ali začudeno; preg. nova metla dobro pometa delavec, uslužbenec, zlasti višji, si na novem delovnem mestu zelo prizadeva izboljšati delo, razmere
♦ film. novi val smer v filmski umetnosti po letu 1950, po izvoru iz Francije; geol. novi zemeljski vek vek v geološki zgodovini zemlje, ki sledi mezozoiku; lingv. nova beseda beseda, ki še ni splošno uveljavljena; lit. novi realizem realistična umetnostna smer med obema vojnama; nova romantika neoromantika; med. nova tvorba skupek izrojenih celic kakega tkiva; metal. novo srebro zlitina bakra, cinka in niklja; rel. nova maša prva maša, ki jo opravi duhovnik po mašniškem posvečenju; nova zaveza drugi del svetega pisma, ki obsega obdobje po Kristusovem nastopu; um. nova gotika umetnostna smer v drugi polovici 19. stoletja, ki obnavlja gotske oblike, zlasti v arhitekturi; zgod. novi vek obdobje kapitalizma in nastajajočega socializma; nova ekonomska politika ekonomska politika v Sovjetski zvezi po letu 1921
nôvi -a -o sam.: njihov novi je zelo strog novi šef; zapeli so tudi več novih; novo v značaju ljudske oblasti; nič novega jim ni povedal; boj med starim in novim; na nóvo izvoljeni odbor nanovo; po nóvem bo drugače / v nagovoru kaj bo novega; prim. nôvo...
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
razlikoválen -lna -o prid. (ȃ) - 1. s katerim se označuje, da je kaj različno, drugačno od drugega: razlikovalne črtice / razlikovalna znamenja
// po katerem je kaj različno, drugačno od drugega: razlikovalne lastnosti rastlin / spoznati kaj po razlikovalnih znakih - 2. lingv. ki izraža različnost, drugačnost: pomensko razlikovalna vloga jezikovnega sredstva
● knjiž. razlikovalna politika diskriminacijska politika; razlikovalna sposobnost sposobnost za ugotavljanje razlik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
vráta vrát s mn. (á) - 1. odprtina v zidu, steni, ki omogoča dostop v notranjost česa: vrata vodijo na ulico, v kuhinjo; zazidati vrata; steči skozi vrata; soba ima dvoje vrat; za to omaro, za voz so vrata preozka; vrata avtobusa, vagona / glavna, stranska vrata; hišna, kletna, sobna vrata; izstopna, vstopna vrata
// naprava z gibljivo pritrjeno ploščo za zapiranje take odprtine: izdelovati, prodajati vrata; kovana, lesena, steklena vrata; krilo, okvir vrat / balkonska, garažna, vhodna vrata; dvižna, nihalna, vrtljiva vrata / stati med vrati med podboji take naprave; vzidati vrata okvir take naprave
// gibljivo pritrjena plošča take naprave: natakniti, pritrditi vrata; odpreti, pripreti vrata; trkati na vrata; tolči po vratih; loputati z vrati; kovinska, železna vrata peči; vrata omare so povešena; vrata iz letev, palic / vtakniti ključ v vrata v ključavnico; zakleniti vrata - 2. šport. cilj napada pri nekaterih igrah, predvsem z žogo: braniti vrata; brcniti žogo v vrata / hokejist, nogometaš, vaterpolist strelja na vrata
// naprava, ki označuje cilj napada: postaviti vrata / žarg. biti že desetkrat v vratih reprezentance biti že desetkrat vratar reprezentance - 3. šport. prostor med dvema označenima palicama, skozi katerega mora peljati tekmovalec pri nekaterih smučarskih, veslaških disciplinah: izpustiti, zgrešiti vrata; kanuist, smučar vozi skozi zadnja vrata / pri smučanju na vodi izhodna, vhodna vrata; pri smuku kontrolna vrata
// palici, ki označujeta tak prostor: postavljati vrata za slalom - 4. področje, kraj, ki omogoča naraven prehod na kako drugo področje: ta dolina, ravnina so edina vrata na sever; ustje te reke so vrata v notranjost pokrajine / donavska vrata v Vlaško nižino; publ. vrata narodov naravni prehodi med gorovji, skozi katere so potovala ljudstva, zlasti iz Azije v Evropo
// Postojnska vrata
// z rodilnikom področje, mesto, skozi katero gre, prihaja, kar izraža določilo: ta morski preliv so pomembna vrata pomorskega prometa - 5. v zvezi z odpreti, pripreti, zapreti omogočiti, onemogočiti komu, da lahko kam gre, kaj naredi: odpreti, pripreti, zapreti vrata tujim vlaganjem; s tem dejanjem si je zaprl vrata za vrnitev / odpreti si vrata v višjo družbo
● ekspr. pokazati komu vrata narediti, povzročiti, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem, da kdo zapusti določen kraj, prostor; ekspr. vrata mu je pred nosom zaprla očitno je pokazala, da ga ne želi sprejeti; ekspr. ponujati izdelke od vrat do vrat od stanovanja, hiše do stanovanja, hiše; trkati na vrata ekspr. zima trka na vrata se začenja; ekspr. divja ljudstva so trkala na vrata države so ogrožala njene meje; publ. trkati na vrata pravice prizadevati si priti do pravice, zlasti s pomočjo sodišča; ekspr. postaviti koga pred vrata dati koga iz službe ali iz stanovanja; ekspr. zima je pred vrati bo kmalu nastopila; knjiž. pustiti vse upe pred vrati taborišča ob vstopu vanj prenehati upati na vrnitev; pog. gledati kakor bik, tele v nova vrata zelo neumno ali začudeno; ekspr. poiskati je treba prava vrata, pa se bo zadeva uredila pravi urad, pravega človeka; stanuje v drugem nadstropju, prva vrata levo v sobi, stanovanju za prvimi vrati levo; ekspr. priti k zdravniku skozi stranska vrata ne po redni, upravičeni, uradni poti; star. tuja vrata ga bijejo po petah nima svojega doma; publ. predlog je povsod naletel na zaprta vrata predloga niso nikjer hoteli sprejeti, podpreti; ekspr. ves dan, kar naprej stati na vratih opazovati, gledati skozi vrata, s praga; prihajati pred vrata in si prizadevati za vstop; publ. seja za zaprtimi vrati brez prisotnosti novinarjev, predstavnikov javnosti; ekspr. vrata našega doma so zate vedno odprta k nam vedno lahko prideš; ekspr. odpreti je moral veliko vrat, da je dobil potrebna potrdila moral je iti v veliko uradov; ekspr. vrata bank, trgovin se zapirajo banke, trgovine se zapirajo; pesn. odprta noč in dan so groba vrata človek lahko vsak trenutek umre; nar. koroško vrata (kozolca) del kozolca med dvema stebroma; okno; preg. zlat ključ vsaka vrata odpre z denarjem se vse doseže
♦ elektr. vrata preklopno vezje v računalniku, skozi katero v določenih okoliščinah prehaja informacija; grad. smučna vrata ki se premikajo levo ali desno po vodilu; jur. politika odprtih vrat ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja politika velesil, temelječa na dogovoru o enakih pogojih gospodarskega udejstvovanja na Kitajskem in v nekaterih afriških deželah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
vzhóden -dna -o prid., vzhódnejši (ọ̑) nanašajoč se na vzhod:- a) vzhodni del države, gorovja; cesta obide mesto po vzhodni strani / vzhodna Italija / vzhodna smer / veter piha z vzhodne strani z vzhoda; na vzhodno stran se razprostirajo gozdovi na vzhod, proti vzhodu
// vzhodni veter - b) vzhodni mistiki / vzhodni fatalizem vzhodnjaški
// vzhodni begunci; vzhodni blok blok vzhodnih držav; vzhodne države do 1990 evropske in azijske socialistične države vzhodno od Zvezne republike Nemčije in Avstrije pod vodstvom Sovjetske zveze; trgovina med vzhodno in zahodno Evropo / Vzhodni Berlin do 1990 del Berlina, ki je pripadal Nemški demokratični republiki; Vzhodna Nemčija do 1990 Nemška demokratična republika
● publ. vzhodna fronta fronta med nemško in rusko vojsko v prvi svetovni vojni; fronta med nemško in sovjetsko vojsko v drugi svetovni vojni; Vzhodna Indija nekdaj področje Indonezije, Indokine in Indije; publ. vzhodna politika politika zahodnih držav do vzhodnih in jugovzhodnih evropskih držav; publ. države na vzhodni polobli države v Evropi, Aziji, Afriki, Avstraliji
♦ astr. vzhodna točka točka vzhoda Sonca na obzornici ob enakonočju; fiz. vzhodna deklinacija; geogr. vzhodna zemljepisna dolžina zemljepisna dolžina vzhodno od začetnega poldnevnika; rel. vzhodni obred obred vzhodne cerkve; vzhodni razkol razcepitev krščanske cerkve na katoliško in pravoslavno leta 1054; vzhodna cerkev cerkev s središčem v vzhodnem rimskem cesarstvu ali od nje ustanovljena, odcepljena cerkev; zgod. vzhodno rimsko cesarstvo cesarstvo, ki je po delitvi rimskega cesarstva leta 395 obsegalo njegov vzhodni del s prestolnico v Carigradu
vzhódno prisl.: vzhodno od reke je ravnina; deset kilometrov vzhodneje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
kòeksisténca -e ž (ȍ-ẹ̑) zunanja politika, ki temelji na enakopravnem sodelovanju in nevmešavanju v notranje zadeve, mednarodno sožitje: zavzemati se za koeksistenco / publ. politika miroljubne koeksistence / aktivna koeksistenca politika vsestranskega trajnega sodelovanja in sporazumevanja; pren., ekspr. koeksistenca stvari, umetnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
cerkvén -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na cerkev: cerkveni stolp, zvon;
cerkvena vrata / cerkveni ključar; cerkveni pevci / cerkveni dostojanstveniki; cerkvena hierarhija; cerkvene zapovedi; cerkveno pravo, sodišče / cerkveni pogreb; cerkvena pesem, umetnost; reven kot cerkvena miš zelo
♦ lingv. cerkvena slovanščina obredni slovanski jezik od 12. stoletja dalje; rel. cerkveni očetje krščanski pisatelji iz prvih sedmih stoletij; cerkveni zbor zborovanje škofov in teologov, na katerem rešujejo vprašanja doktrinarnih in disciplinskih zadev cerkve; cerkvena politika politika cerkve; načela, po katerih ureja država odnose do cerkve; cerkveno leto leto, ki se začne z adventomcerkvéno prisl.: cerkveno se poročiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
držáven -vna -o prid. (á) - 1. nanašajoč se na državo:
- a) državni aparat, organ; državna administracija, oblast, uprava, ureditev / državni praznik, proračun, zakon; državna meja, politika, tajnost; državno gospodarstvo, ozemlje; pogreb na državne stroške; publ. organizirati kaj v državnem merilu / državni akt; državni monopol
- b) državni prvak; državna reprezentanca; državno šahovsko prvenstvo / državni pečat; državna zastava, himna in grb so simboli države; državne barve barve državne zastave
// državni davek, jezik; državna vera - c) po toliko stoletjih smo postali svoboden in državen narod s svojo državo; državni uradnik, uslužbenec; državna kontrola; državna služba; nastajanje novih državnih tvorb držav; državni udar nasilna sprememba vlade brez sodelovanja ljudskih množic
- 2. ki je last države: državni kapital; državni dolgovi; državna lastnina; državno podjetje, posestvo, premoženje / državna blagajna / državni sektor; to, kar vidiš tu, je vse državno; državna šola nekdaj šola, ki jo ustanovi, vzdržuje in nadzoruje država
♦ jur. državno pravo pravo, ki ga ustvarja država ali ki se ukvarja z organizacijo države; polit. državni centralizem sistem upravljanja, v katerem je reševanje vseh pomembnejših vprašanj v pristojnosti osrednjih državnih organov; državni kapitalizem razvojna stopnja kapitalizma, na kateri država posega v gospodarsko dogajanje; državni socializem socialistična družbena ureditev, v kateri država vodi in usmerja gospodarsko in drugo družbeno dogajanje; državni zbor osrednji parlament v nekaterih državah
držávno prisl.: takrat je bil še državno nastavljen; državno organiziran socializem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
gospodárski -a -o prid. (á) - 1. nanašajoč se na gospodarstvo:
- a) močen gospodarski center; gospodarski napredek; težaven gospodarski položaj; gospodarski pomen turizma; gospodarski razvoj države; gospodarski stiki; gospodarska velesila / gospodarski polom; dvig gospodarske aktivnosti; gospodarska blokada; nastopila je gospodarska kriza; gospodarske težave; gospodarska zaostalost / gospodarsko in kulturno sodelovanje / gospodarska dejavnost; gospodarska statistika
- b) gospodarski načrt, ukrep; gospodarski strokovnjak; gospodarska oblast / gospodarska politika, reforma, ureditev / gospodarski ciklus ciklus, ki obsega gospodarski razvoj in nazadovanje
♦ ekon. gospodarski potencial zmogljivost gospodarstva glede na razpoložljivi kapital, delovno silo in tehnično znanje; gospodarski sistem sistem, po katerem so gospodarske enote povezane v narodno gospodarstvo kot celoto; gospodarska avtarkija; gospodarska enota osnovna organizacijska tvorba v gospodarstvu; gospodarska organizacija samoupravna enota v gospodarstvu; gospodarska zbornica javnoupravni organ, ki zastopa interese gospodarskih dejavnosti; gospodarsko načelo načelo, da se z najmanjšimi sredstvi doseže določen uspeh ali z določenimi sredstvi najboljši uspeh - c) stanovanjska hiša z gospodarskimi poslopji
- 2. redko gospodaren, varčen: zelo skrben je in gospodarski
gospodársko prisl.: gospodarsko močni kraji; gospodarsko razvita dežela; gospodarsko neaktivno prebivalstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
industríjski -a -o prid. (ȋ) - 1. nanašajoč se na industrijo:
- a) industrijski izdelki / pospeševati industrijski razvoj; industrijska koncentracija; industrijska dejavnost, panoga, proizvodnja / industrijski kraji; industrijsko-agrarne države; veliko industrijsko mesto; industrijsko podjetje / industrijska kemija, tehnologija; industrijska politika; industrijska špijonaža
- b) industrijski delavci; industrijski proletariat / industrijske odplake odplake iz tovarn in drugih industrijskih obratov
// industrijski tir tir, ki povezuje industrijske objekte s tiri za splošni promet; industrijske norme za posamezno državo obvezni enotni predpisi za mere, kakovost izdelkov; standardi; nemške industrijske norme
// namenjen za predelovanje v industriji: industrijski les; gojiti industrijske rastline / industrijski krompir krompir, ki vsebuje veliko škroba
- 2. ki se izdeluje pretežno s stroji in v večjih količinah: ročne in industrijske pletenine / industrijska hrana; v šolah so uvedli industrijsko malico; industrijsko vino umetno vino
// industrijsko izdelovanje, predelovanje
♦ arhit. (industrijsko) oblikovanje dajanje oblike predmetu z upoštevanjem skladnosti med funkcionalnostjo, estetiko in tehnološkim procesom; ekon. industrijski kapital kapital, naložen v proizvodna sredstva, industrijo; (prva) industrijska revolucija hitra sprememba ročne proizvodnje v proizvodnjo z uporabo strojev; tretja industrijska revolucija hitra kvalitativna sprememba delovnih sredstev z avtomatizacijo proizvodnje, z uporabo jedrske energije, umetnih mas; gastr. industrijska juha juha iz mesnega koncentrata, posušene zelenjave, začimb; jur. industrijska lastnina izključna pravica koga do izdelovanja, prodajanja določenih izdelkov ali do uporabe določene varstvene znamke; ped. industrijska pedagogika pedagogika, ki se ukvarja s strokovnim izobraževanjem delavcev v industriji; psih. industrijska psihologija psihologija, ki proučuje psihološko problematiko v industriji; soc. industrijska rezervna armada brezposelni delavci; industrijska družba sodobna globalna družba z narodnim dohodkom od 600 do 1.500 dolarjev na prebivalca; šol. industrijska šola šola za usposabljanje kvalificiranih delavcev v industriji
industríjsko prisl.: industrijsko izdelovati; industrijsko močna država; industrijsko gašeno apno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
naspróti predl. (ọ̑) - I. z dajalnikom
- 1. za izražanje usmerjenosti pri gibanju h komu ali čemu: premakniti stol nasproti peči
// za izražanje položaja, ki je glede na izhodišče na drugem koncu vmesnega prostora: stavba stoji nasproti cerkvi; okno nasproti vratom / stanuje meni nasproti - 2. za izražanje nasprotovanja, sovražnosti: postavljati nasproti kritikom svojo razlago; znajti se nasproti dvojnemu sovražniku / zločin nasproti narodu proti
- 3. za izražanje primerjave z drugačnim; v primeri z: padanje cen nasproti decembru; ti si nasproti meni pritlikavec / razlika nasproti lani je očitna
// za izražanje razmerja, navadno čustvenega; do: budnost nasproti takim pojavom; politika Avstrije nasproti Slovencem / neustalj.: sočutje nasproti lačnim; nezaupljiv nasproti vsemu novemu
// za izražanje omejitve na navedeno osebo: nasproti meni se je tako izrazil
- II. raba peša, z rodilnikom za izražanje pomena kakor pod I, 1: postaviti pisalni stroj nasproti okna / stanovati nasproti gostilne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
umériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) - 1. določiti in označiti merilne enote na merilnih pripravah: umeriti termometer / umeriti temperaturno lestvico
// preveriti in uravnati točnost delovanja merilne priprave: umeriti barometer, tehtnico - 2. ugotoviti, določiti razsežnost delov telesa, predmeta za izdelavo česa: krojač mu je umeril hlače / umeriti les za ostrešje / dal sem si umeriti nov suknjič sešiti
// star. ugotoviti, ali oblačilo, obutev ustreza zlasti glede na velikost; pomeriti: umerila je več bluz, pa ji nobena ni bila prav - 3. zastar. odmeriti, določiti: umeriti zemljišče / umeriti davek / usoda jim je umerila veliko zla
- 4. star. narediti po čem, prilagoditi čemu: igro je umeril po znani veseloigri / umeril je svoj korak z njenim
// narediti, oblikovati: mizo je umeril za dvanajst ljudi / umeriti kaj po svojem okusu
● šalj. pes mu je umeril hlače mu je raztrgal hlače; šalj. umeriti komu hlače natepsti ga; star. umeriti pot proti domu oditi
umériti se zmotiti se v meri, pri merjenju: meri natančno, da se ne boš preveč umeril
umérjen -a -o - 1. deležnik od umeriti: umerjen višinomer; umerjena obleka; lestvica je umerjena v odstotkih relativne vlažnosti; natančno umerjen
- 2. knjiž. obvladan, zadržan: umerjen človek / umerjen nastop; ima umerjen značaj; umerjene kretnje
// zmeren: začel je padati umerjen dež / umerjeno podnebje / umerjena politika; prisl.: umerjeno hoditi; umerjeno zaigran
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
miroljúben -bna -o prid. (ú ū) - 1. ki ljubi mir, mirno življenje: miroljuben in prijazen človek je
// nav. ekspr. nenapadalen, nesovražen: miroljubna država / miroljubne živali / imeti miroljubne namene; miroljubna izjava / publ.: politika miroljubne koeksistence med narodi; reševati spore z miroljubnimi sredstvi - 2. publ. ki ni za vojaške namene; mirnodoben: miroljubno izkoriščanje atomske energije
miroljúbno prisl.: spor so rešili miroljubno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
móder2 -dra -o prid., modréjši tudi módrejši (ọ́) - 1. knjiž. sposoben prodorno misliti in ustrezno ravnati; preudaren, pameten: moder človek, svetovalec; moder mož; on je najmodrejši med njimi; modro dekle; iron. tega je krivo tvoje modro vodstvo; moder v govorjenju; modrejši si, kot sem mislil; moder kot Salomon zelo; modrejši si od mene; postal si modrejši in starejši / ekspr. modra pamet / redko dali so ga v šole, da bi postal moder izobražen
● ekspr. če ga ne poznaš, verjemi, da je modra glava, da ima modro glavo da je pameten človek; spet je za eno izkušnjo modrejši spet si je pridobil izkušnjo
// ki vsebuje, izraža prodorno mišljenje in ustrezno ravnanje: hvaležen mu je bil za modre nauke; njegov nasvet se mu je zdel moder; modra sodba; njegova beseda je vedno modra; modro mnenje / modra politika / modro kmetijstvo - 2. nar. resen, zadržan: zakaj si tako moder / moder obraz; modra drža / z modrimi voli je lahko oral sam mirnimi, poslušnimi
módro prisl.: modro se držati, govoriti, živeti; vse je modro premislil
módri -a -o sam.: modri se je hitro znašel; kamen modrih po verovanju alkimistov kamen, s katerim se dajo spremeniti nežlahtne kovine v zlato ali srebro; sedem modrih grški misleci in državniki v dobi pred Sokratom; moška in modra je ta; dokaj modrih je povedal modrih misli
♦ rel. trije modri trije možje, ki so prišli obdarovat novorojenega Kristusa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
nevtrálen -lna -o prid., nevtrálnejši (ȃ) - 1. ki ne pripada nobeni od navadno nasprotujočih si strani: med vojno je bil nevtralen / nevtralni bralci, opazovalci; časopis je ob dogodku nevtralen / ostati nevtralen pri razsojanju spora nepristranski
// zavzeti nevtralno stališče
// ki ne pripada nobeni strani, udeleženi v športnem tekmovanju: vodstvi obeh klubov sta zahtevali nevtralnega sodnika / tekma bo na nevtralnem igrišču - 2. ki se v mednarodnih odnosih ne vključuje v vojaške, politične, gospodarske zveze: nevtralna država; biti, postati nevtralen / pogajanja bodo na nevtralnem ozemlju
// ki se v mednarodnih sporih, vojnah ne odloči za nobeno stran: v napetem mednarodnem položaju, med vojno je država ostala nevtralna / nevtralna politika - 3. ki s svojim videzom, značilnostmi ne izstopa: blago z nevtralnim vzorcem / nevtralna barva
- 4. kem. ki ni bazičen niti kisel: nevtralna snov / nevtralna reakcija
● ekspr. ob njeni lepoti ni ostal nihče nevtralen ravnodušen; nevtralne barve črna, siva, bela barva
♦ agr. nevtralna tla tla, v katerih je ravnotežje vodikovih in hidroksilnih ionov; elektr. nevtralni vodnik vodnik, ki je v trifaznem sistemu priključen na nevtralno točko; nevtralna točka točka v simetričnem večfaznem sistemu, ki ima potencial nič; jur. nevtralni zračni prostor; nevtralne vode; lingv. stilno nevtralna beseda beseda, ki vzbuja samo stvarne predstave, ne pa tudi čustvenih, časovnih, stilno nezaznamovana beseda; teh. nevtralni plamen plamen, v katerem se kovine in njihove zlitine talijo brez kemičnih sprememb
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
nótranji tudi notránji -a -e prid. (ọ́; ȃ) - 1. ki je znotraj kake celote: notranji del sadeža; notranje plasti; usedlina na notranji strani soda / notranji premer cevi; notranji žep suknjiča / notranja oprema; notranje dvorišče / notranji dražljaji / Notranje Gorice
- 2. ki je bližje sredinski ravnini telesa: notranja stran lakta, stegna / notranja stran roke
- 3. ki je, poteka znotraj mej države, ozemlja: notranji poštni promet; notranji transport; zaradi slabega vremena ni na notranjih progah vzletelo nobeno letalo / notranja kolonizacija / izdelovati za notranje tržišče
// nanašajoč se na določeno organizirano skupnost: notranji položaj v državi; reševati notranje probleme; notranja razdelitev dela; notranja družbena nasprotja / notranja disciplina; notranja obvestila / notranji nasprotniki / notranja politika; tajništvo za notranje zadeve; publ. vmešavanje v notranje zadeve države / v nekaterih državah minister za notranje zadeve
// ki sodeluje v kaki skupnosti v rednem razmerju: notranji in zunanji sodelavci inštituta / notranja učenka učenka, ki stanuje v internatu svoje šole - 4. nanašajoč se na človekovo duševnost: doživljati notranje boje; notranji nemir; notranja izčrpanost, napetost; notranja rast glavnega junaka; notranje ravnovesje / njegovo notranje življenje / knjiž. očitajoč notranji glas; notranji svet otroka; človek brez notranjega žara; publ. notranja dimenzija človeka / notranja svoboda
- 5. ki je v zvezi z organi v prsni in trebušni votlini: opraviti notranji pregled / notranje bolezni
- 6. ki je v čem kot neločljiv, opredeljujoč del: notranji pomen pesmi; spoznati notranje lastnosti knjižnega jezika; notranja protislovja kapitalizma
♦ anat. notranji organi organi v prsni in trebušni votlini; žleza z notranjim izločanjem žleza, ki izloča neposredno v kri ali mezgo; notranje uho del ušesa s slušnimi in ravnotežnimi čutnicami; biol. notranji zajedavec zajedavec, ki živi v notranjosti gostitelja; notranje dihanje razgrajevanje glukoze v celici s prostim kisikom, pri čemer se sprošča energija; notranje izločanje izločanje neposredno v kri ali mezgo; ekon. notranja konkurenca konkurenti iz domače države, iz določenega ožjega območja; notranje rezerve neizkoriščene organizacijske, tehnične, ekonomske možnosti za zmanjšanje stroškov, povečanje prihodkov; fiz. notranja energija energija, ki jo ima telo zaradi svojega termodinamičnega stanja in ki se ne da v celoti spremeniti v delo; geom. notranji kot kot, ki ga v notranjosti geometrijskega lika oklepata dve sosednji stranici ali dve sosednji stranski ploskvi; jur. notranje morske vode del obalnega morja v pristaniščih, ozkih zalivih ter med obalo in sklenjenimi bližnjimi otočji; notranje morje zelo velik morski zaliv, ki je pod oblastjo države, kateri pripada obala; lingv. notranji predmet predmet, ki označuje z dejanjem nastajajočo stvar; lit. notranji monolog pripovedna tehnika, ki podaja misli in čustva osebe tako, kakor da jih ta govori; notranja rima rima, pri kateri se ujema zaključni del verza z besedo sredi verza; med. notranja krvavitev krvavitev notranjih organov; zdravilo za notranjo uporabo zdravilo, ki se zaužije; strojn. motor z notranjim zgorevanjem motor na toplotno energijo, ki nastaja v njem z zgorevanjem
nótranje tudi notránje prisl.: svoboda jih je notranje dvigala in oblikovala; notranje miren človek; notranje razgibana akcija drame; notranje zakonit proces; sam.: harmonija notranjega in zunanjega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
ravnáti -ám nedov. (á ȃ) - 1. delati ravno: ravnati žeblje, žico; upognjeni listi koruze so se začeli ravnati / zadaj za hišo so z buldožerjem ravnali zemljo; kar naprej si je ravnala gube na obleki / ravnala je perilo in ga dajala v omaro zlagala
// delati, da pride kaj v naraven, pravilen položaj: ravnati komu izpahnjeno nogo - 2. s prislovom kazati do česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih: ne ravnaj tako s knjigami; ljubeznivo, prijazno, surovo ravnati s kom; ekspr. ravnati s kom v rokavicah obzirno, previdno; ravnati s čim kot svinja z mehom grdo, malomarno
// vedel je, kako mora ravnati ob nesreči; na tvojem mestu bi ravnal drugače; ravnati po pameti, proti volji drugih; ravnal je pravilno, po svoje / ravna v skladu s predpisi / ravnati po pogodbi - 3. v zvezi z z delati s čim tako, da opravlja svojo vlogo, da se dosega določen namen: naučil ga je ravnati s kompasom, puško; ne zna ravnati s temi stroji / ne zna ravnati s konji; negospodarno ravnati z odpadki, surovinami / slabo ravna z denarjem; previdno ravnaj z ognjem, da ne bo požara
- 4. star. voditi, usmerjati: ravnati vole, voz / ravnati koga na pravo pot / pogovor so ravnale ženske
- 5. star. voditi, biti vodja: postavljanje mlaja je ravnal oče / to kmetijo ravna preudaren gospodar
● ekspr. ravnati komu s palico kosti tepsti ga; star. gospodinja je ravnala večerjo pripravljala
ravnáti se - 1. v zvezi s po imeti za vodilo pravilnosti svoje dejavnosti dejavnost osebe, stvari, ki jo izraža dopolnilo: zmeraj se je ravnal po drugih; ladje v konvoju naj se ravnajo po prvi ladji / njihova politika se ravna po uradni
- 2. v zvezi s po delati, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo: ravnati se po navodilih, ukazih; ravnati se po vremenu
- 3. star., v zvezi z z primerjati se, enačiti se: ona se ne more ravnati s teboj; njena obleka se po kroju ravna z najlepšimi na reviji / ded se je pri košnji ravnal z vnuki tekmoval z njimi
- 4. star., s prislovnim določilom pripravljati se na odhod, odpravljati se: že navsezgodaj se je ravnala od doma, k prijateljem / ravnal se je na boj, na vojsko
● zastar. ozka cesta se ravna v gozd pelje, vodi; zastar. živina se jim dobro ravna uspeva; zastar. ravna se oblastno vede se
♦ lingv. pridevniške besede se ravnajo po samostalniku imajo enak spol, sklon in število kot samostalnik, s katerim se vežejo; voj. na desno, na levo ravnaj se izraža povelje, naj se vojaki, osebe ob obratu glave na desno, na levo postavijo, poravnajo v čim bolj ravno vrsto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
voluntarístičen -čna -o prid. (í) - 1. ki temelji predvsem na volji: umetnikovo voluntaristično razmerje do sveta / voluntaristična filozofija, psihologija / voluntaristična odločitev
// nav. slabš. ki daje volji prednost pred razumom, dejstvi: voluntarističen človek / voluntaristična politika - 2. knjiž. hoten, voljen: emocionalne, intelektualne in voluntaristične funkcije duševnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
zanìč prid. neskl. (ȉ) - 1. nav. ekspr. zelo slab:
- a) zanič cesta; te cigarete so zanič; vino je zanič / gledati zanič film / zanič hrana brez okusa; zanič vreme deževno, mrzlo; ta zdravila so zanič zelo neučinkovita
- b) zanič obrtnik / imeti zanič oči biti zelo slaboviden
- c) taka politika je zanič
- č) zanič vidljivost na cesti / imeti zanič dohodke
- d) zanič novice
- e) bolnik je danes zanič; vsako leto je bolj zanič
- 2. ki je popolnoma neprimeren za (nadaljnjo) uporabo: pralni stroj je zanič; zavreči čevlje, ki so zanič; zanič stvari odpeljati na odpad; stopnice so že zdavnaj zanič / ekspr. za vojsko je zanič nesposoben
● ekspr. nima otrok, je zanič je neploden
zanìč prisl.: ne godi se mu zanič; zanič živeti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
brezglàv in brezgláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) - 1. ekspr. ki ravna brez presoje, premisleka: nepremišljen in brezglav človek; brezglava množica / brezglava politika; vse njihovo početje je bilo brezglavo in zaletavo
// ki izraža veliko zmedenost, zbeganost: brezglava naglica / obšla ga je brezglava groza; vsi so kot brezglavi begali sem ter tja - 2. redko ki je brez glave: brezglavo truplo
brezglávo prisl.: brezglavo bežati; brezglavo se je zaljubil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
čáršija -e ž (á) v balkanskem okolju - 1. ulica ali trg s trgovskimi in obrtnimi lokali: iti v čaršijo
- 2. nekdaj trgovsko-proizvajalni družbeni sloj: bogati sinovi čaršije
// slabš., v stari Jugoslaviji ta sloj kot predstavnik oblasti: velikosrbska čaršija; politika beograjske čaršije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
denáren -rna -o prid. (ā) - 1. nanašajoč se na denar: biti v denarni stiski, zadregi; nobenih denarnih skrbi nima / denarni kapital; denarni kredit; ukvarja se z raznimi denarnimi posli; zbirati denarne prispevke; visoke denarne dajatve; denarna kazen; denarna podpora; dobiti sporočilo o denarni pošiljki / denarni sistem; perspektivna denarna politika / denarni zavod zavod, ki se ukvarja s kreditnimi in plačilnimi posli; denarna nakaznica obrazec, s katerim se nakazuje denar po pošti ali banki
♦ ekon. denarna akumulacija; denarna enota enota, ki je izhodišče pri računanju zneskov; denarno gospodarstvo finance, denarništvo; gospodarstvo, ki uporablja denar kot menjalni pripomoček; denarna sredstva za določen namen potrebni znesek; blagovno-denarni odnosi - 2. ekspr. premožen, bogat: to je pa denaren človek; seveda, za denarne ljudi to ni drago / priženil se je k denarni hiši
denárno prisl.: tudi denarno ga je podpiral
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
hláden stil. hladán hládna -o tudi -ó prid., hladnéjši (á ȃ á) - 1. ki ima zmerno nizko temperaturo: hladen zrak; voda v reki je precej hladna / hladen dan; hladno podnebje, poletje, vreme / hladne roke
// ki vzbuja, povzroča občutek hlada: sprehajati se po hladnem gozdu; hladen veter; hladna senca; prijetno hladna soba / ekspr. hladen blesk zvezd; pesn.: hladni grob; širno hladno prostranstvo
// ki ima temperaturo okolice: vsak dan se umiva v hladni vodi; mleko pije kar hladno; obdelovati hladno železo / štedilnik je še hladen nezakurjen
// postreči s hladnimi jedmi z jedmi, ki se jedo nekuhane ali ohlajene; hladna večerja večerja iz hladnih jedi - 2. ki vsebuje, izraža nenaklonjenost, odklanjanje: hladen odnos do sodelavcev; hladen pogled, pozdrav, sprejem; bil je hladen do gostov; konferenca je potekala v hladnem vzdušju / po tem dogodku je postal do nje hladen
- 3. ki se ne da vplivati čustvom: hladen znanstvenik / hladen premislek; hladna presoja / vse je reševal s svojim hladnim razumom
// ki ne izraža čustev: hladna glasba, lepota; ima hladne oči / hladna barva neugodno delujoča
// hladna ženska; hladno občinstvo; čustveno hladen
● gledalci so ostali hladni se niso navdušili; se niso vznemirili, razburili; tuje trpljenje ga je pustilo hladnega ga ni ganilo, prizadelo; hladne barve modra, zelena, siva barva; ohraniti hladno kri obvladati se, ne razburiti se; vznes. že dolgo počiva v hladni zemlji je mrtev
♦ fiz. hladna svetloba svetloba, ki jo oddaja hladen vir svetlobe; friz. hladna trajna ondulacija, ki se napravi s kemičnimi sredstvi; geogr. hladni pas območje s stalno hladnim podnebjem, ki leži severno od severnega tečajnika in južno od južnega tečajnika; med. (spolno) hladna ženska ženska, ki pri spolnih odnosih ne čuti vzburjenja; meteor. hladni val je zajel naše kraje v naše kraje je prodrl hladen zrak; hladna fronta del atmosferske fronte, kjer prodira hladen zrak; polit. hladna vojna sovražna meddržavna politika brez oboroženih spopadov; rad. hladna vaja vaja v studiu brez priključenih aparatur; teh. hladno kovanje, valjanje kovanje, valjanje brez poprejšnjega segrevanja; hladno lepilo lepilo, ki lepi brez segrevanja; voj. hladno orožje orožje, ki rani z rezilom ali s konico
hládno tudi hladnó prisl.: hladno odgovoriti, pozdraviti; hladno premišljeno dejanje; hladno vljuden je bil z njim; ekspr. sprejeli so ga ledeno hladno / v povedni rabi: danes je hladno; v sobi je prijetno hladno; nekoliko hladno mi je
hládni -a -o sam.: rad bi popil kaj hladnega; ekspr. pijanca so postavili na hladno s silo so ga spravili ven; spraviti mleko na hladno v hladen prostor; pog., ekspr. pazi se, da te ne bodo spravili na hladno aretirali, zaprli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
izdajálski -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) - 1. nanašajoč se na izdajalce: izdajalsko dejanje, delovanje / izdajalski napad na državo / izdajalska politika, propaganda
- 2. ekspr. ki kaže, odkriva to, kar se ne želi kazati, odkriti: izdajalska rdečica na obrazu / izdajalski dim nad gozdom jih je privedel do njegovega skrivališča
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
jásen -sna -o prid., jásnejši in jasnéjši (á) - 1. ki je brez oblakov, megle: jasno nebo / jasen zimski dan; prevladovalo bo jasno vreme / jasni vrhovi gor / pesn. jasne daljave, višave; pren., ekspr. obetajo se jasnejša duhovna obzorja
// knjiž. čist, bister: jasen tolmun; jasna tekočina / jasno ozračje / jasne otroške oči
// knjiž. svetel, bleščeč: skozi umazano okno ne bi prodrl niti najjasnejši sončni žarek; soba je bila polna jasne mesečine / jasne barve / pesn. sredi polja jasen grad / kot kletvica strela jasna, vsaj molčal bi; pren. bil je jasen zgled domoljubja - 2. ki se dobro vidi ali sliši: premalo jasni znaki; glasovi so bili tako jasni, da je razumel vsako besedo; obrisi predmetov postajajo vedno jasnejši; slika na zaslonu ni dovolj jasna / jasna izgovarjava, pisava razločna
// nav. ekspr. ki ni hripav ali zamolkel; čist: jasen smeh, zven; njen glas je bil jasen, a oster / jasna pesem zvonov - 3. vsebinsko opredeljen, izdelan: imeti jasen cilj pred seboj; jasna idejna orientacija mladine; misel je počasi postajala jasnejša; nejasna slutnja mu je prešla v jasno spoznanje / njegov položaj še ni jasen; razmere v deželi bodo šele čez čas jasne / brez jasne zavesti, da moramo sodelovati, tega ne bomo dosegli
// podan tako, da se ne da dvomiti o tem, kaj izraža: dati jasen odgovor; vsaka jasnejša beseda bi pripeljala do sporov; jasno priznanje / publ. dati možnost za jasno soočenje dveh stališč odkrito
// navedite same jasne primere, zglede - 4. nav. ekspr. razumljiv, pojmljiv brez dodatnih podatkov: to je jasen dokaz, da smo imeli prav; gre za jasen primer zanemarjenosti; njihova prednost je jasna kot beli dan / stvar je jasna, tako ne gre več naprej / kot podkrepitev jasna stvar, da gre za pomoto
// v povedni rabi ki se lahko popolnoma pričakuje, predvideva: vsi ti pomisleki so v teh okoliščinah jasni; izdaja knjige je glede na ime avtorja že zdaj jasna - 5. ki je brez elementov, ki bi oteževali dostopnost, razumevanje: jasen spis; jasna glasba; preproste in jasne pesmi; jasno izražanje; jasno predavanje / precizen in jasen mislec
// v povedni rabi, navadno z dajalnikom ki se popolnoma razume, dojame, spozna: da bi jim bil poskus jasen, ga je še enkrat ponovil; njegova teorija (nam) še ni popolnoma jasna; vam je zdaj vsebina jasna / po teh dogodkih so mu nekatere stvari postale jasne - 6. priseben, razumen: jasno in zmedeno govorjenje / bolnik ima le redko jasne trenutke / knjiž. telo je bilo pijano, duh pa je ostal jasen
- 7. knjiž. ki ima pozitivne lastnosti v etičnem, zlasti pa v moralnem pogledu; čist: jasen značaj / jasna sreča; jasno veselje / hoditi jasna pota
// veder, iskren: jasni obrazi mladine; jasen pogled, smeh / jasna pomladna lepota
// srečen, vesel: spomini na jasno mladost; imel je malo jasnih ur - 8. star. spoštovan, cenjen, plemenit: bil je v službi jasnega kralja / v vljudnostnem nagovoru poslušajte me, jasni knez
- 9. nar. dolenjsko bled, shujšan: po bolezni je bila nekam jasna
● o tej stvari nima jasnih pojmov stvari ne razume pravilno, ne pozna je dobro; ko se je nehal opravičevati, mi je bil položaj precej jasen sem vedel, kaj pravzaprav hoče; vreči jasno luč na kaj popolnoma razkriti kaj; videti kaj v jasni luči čisto tako, kot je v resnici; imeti jasno podobo, sliko o čem pravilno, dobro kaj poznati; sčasoma bo postala stvar bolj jasna se bo ugotovilo, kakšna je v resnici, kakšna je njena prava vsebina
jásno - 1. prislov od jasen: jasno določiti cilj; njene oči so jasno in živo gledale v svet; jasno se izražati; zaradi razburjenja ni mogel jasno misliti; na površini so se jasno razločevale bele in črne pike; jasno sliši vsako besedo; jasno se zaveda svojih dolžnosti popolnoma
// piše se narazen ali skupaj: jasno modre ali jasnomodre oči; jasno zeleni gozdovi svetlo
// v povedni rabi: včeraj je bilo jasno in toplo; bilo je popolnoma jasno, da so vse že prej pripravili; jasno je kot enkrat ena, da se ji je zmešalo / kot podkrepitev kri ni voda, to je jasno - 2. v povedni rabi, navadno z dajalnikom izraža stanje razumevanja, dojemanja, spoznanja: vsem poklicanim mora biti jasno, da taka politika ne vodi k uspehu; počasi (jim) bo jasno, da je delovanje v takih razmerah res težko / ni mi jasno, kako si to dosegel
- 3. v povedi rabi izraža popolno sprejemanje brez presenečenja, pomislekov: jasno je, da mu je to moralo vzeti veselje; jasno je, da ne bo šel, saj mu tudi ni potrebno; to je popolnoma jasno, da ga ne more ubogati / elipt.: jasno, da ne ve, saj mu ni nihče povedal; iz vas ne bo nič, jasno, saj drugega tudi nisem pričakoval; jasno, tajnica je kriva, vsega ne more biti kriv šef
// v medmetni rabi izraža soglasje, pritrditev brez pridržka: hočeš požirek vina? Jasno, kar natoči mi ga; ga poznaš? Jasno, se je zlagal; naredili boste dobro kupčijo. Pa jasno
● ta slika mi je še vedno jasno pred očmi dobro se je spominjam; jasno mi je pred očmi, kako sem jim storil krivico popolnoma se zavedam, spoznavam; ekspr. sčasoma bo še vse jasno se bo še vse razkrilo, ugotovilo; ekspr. to je treba povedati jasno in glasno brez olepšavanja in prikrivanja, odločno
jásni -a -o sam.: menjavalo se je jasno in oblačno; novica je prišla kot (strela) z jasnega popolnoma nepričakovano; glede njega, z njim je hotel priti na jasno izvedeti, spoznati, kakšen je v resnici, kaj namerava; hotel si je priti na jasno, kaj namerava z njim ugotoviti, izvedeti; glede njega, o njem, z njim si še zmeraj ni na jasnem ne ve, kakšen je; glede tega, o tem, s tem si nisem na jasnem tega ne razumem popolnoma; ni si na jasnem, kako naj se stvari loti ne ve; bil si je na jasnem, da bo moral oditi spoznal je, ugotovil je; ni si bil na jasnem sam s seboj ni vedel, kakšen je, kaj v resnici hoče; zastar. ni jih pričakoval, pa se ti na jasnem prikažejo na lepem; od doma sem šel v jasnem; kos jasnega med oblaki; v tej zmedi je kaj malo jasnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
mednároden -dna -o prid. (á) - 1. ki je, obstaja med narodi, državami: dobri mednarodni odnosi, stiki; pomiriti mednarodno napetost; mednarodne pogodbe; mednarodno kulturno sodelovanje / kakšen je mednarodni položaj / odpreti nov mednarodni prehod
// ki je, poteka med narodi, državami: mednarodni promet, turizem; mednarodna politika, trgovina / mednarodno gospodarstvo; uveljaviti se na mednarodnem tržišču - 2. pri katerem so udeleženi pripadniki več narodov, držav: mednarodni filmski festival; mednarodni kongres, sejem; mednarodni šahovski turnir; mednarodno tekmovanje / mednarodni proletariat; mednarodna javnost; razvoj mednarodnega delavskega gibanja / mednarodna komisija, organizacija / publ. mednarodna kulturna arena
- 3. namenjen, skupen več narodom, državam: veliko mednarodno pristanišče / mednarodni delavski praznik / mednarodni jezik jezik, ki ga za medsebojno sporazumevanje uporablja več narodov
// ki velja v več državah: mednarodni predpisi; mednarodni prometni znaki; mednarodne kratice - 4. ki povezuje več držav: mednarodni vlaki; mednarodne ceste, magistrale; mednarodne vodne poti
♦ ekon. mednarodna delitev dela; fin. Mednarodna banka za obnovo in razvoj banka, ki daje državam dolgoročna posojila za gradnjo mednarodno pomembnih gospodarskih objektov; mednarodno financiranje prehajanje dela kapitala enega narodnega gospodarstva v druga narodna gospodarstva; mednarodno posojilo posojilo, dano v drugo državo ali dobljeno v drugi državi; fiz. mednarodni sistem enot sistem enot za fizikalne količine, ki temeljijo na enotah za dolžino, maso, čas, električni tok, temperaturo, določenih z mednarodnim dogovorom; jur. mednarodno pravo pravo, ki ureja pravna razmerja med državami in odnose v mednarodni skupnosti; lingv. mednarodni izraz beseda, zlasti grško-latinskega, angleškega izvora, ki se uporablja v mnogih drugih jezikih; navt. mednarodni signalni kodeks; ptt mednarodni kupon za odgovor kupon, ki se prilaga pismu v drugo državo, za odgovor; šah. mednarodni mojster naslov igralca, za stopnjo nižji od velemojstra; tur. mednarodno vozniško dovoljenje dovoljenje, ki velja za vožnjo v vseh državah razen v matični
mednárodno prisl.: mednarodno pomembne ceste; mednarodno priznan umetnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
mír -ú in -a m (ȋ) - 1. stanje brez vojne, spopadov: delati, prizadevati si za mir; obvarovanje miru na svetu; vojna in mir / publ.: na meji je bil mir zelo negotov; politika miru in sodelovanja med narodi / pohod miru v nekaterih deželah manifestacija za mir; Nobelova nagrada za mir za delo, prizadevanje za mir
- 2. dogovor o končanju vojne, spopadov: kršiti mir / skleniti častni, sramotni mir; separatni ali posebni mir ki ga sklene vojskujoča se država ne glede na zaveznike
// podpisati mir
♦ zgod. vestfalski mir sklenjen leta 1648 ob koncu tridesetletne vojne - 3. stanje brez prepirov, sporov med ljudmi: s prihodom te ženske se je končal mir v vasi / rad bi živel v miru in prijateljstvu z vsemi
// stanje brez velikih družbenih, političnih nasprotij: zdaj je v državi mir; doseči red in mir v deželi
// stanje brez hrupa, nereda: skrbeti za mir med manifestacijami / vzdrževati javni red in mir / demonstracija je potekala v miru - 4. stanje brez hrupa, ropota: v sobi je bil mir; na tej cesti ni miru / ekspr.: okoli nas je bil blažen mir; v dvorani je vladal gluh mir / ekspr. ali bo že mir ali ne / kot vzklik otroci, mir
// stanje brez hrupa, vznemirjenj: potreben mu je mir in počitek; želeti si miru / knjiž. mir je legel na pokrajino; nedeljski mir / kazen za kalivce nočnega miru / prijeten mir gozda - 5. stanje notranje ubranosti, urejenosti: izgubiti, najti mir; v sebi je začutil velik mir / občudovati mir na njenem obrazu / duševni, srčni mir / pri njej najde mir in tolažbo / v medmetni rabi, v krščanstvu: mir z vami; ob spominu na umrle: Bog mu daj večni mir; naj počiva v miru
// stanje brez notranje napetosti, vznemirjenja: miru in pozabljenja je iskal v pijači; brez miru tava okrog / ekspr. to ji je povedal z ledenim, suhim mirom - 6. v medmetni rabi, v zvezi daj(te) (no) mir izraža začudenje, zavrnitev: daj no mir, to so le čenče; dajte no mir, še tega je treba / oženil da se je, daj no mir
● ekspr. daj mu že, kar hoče, da bo mir (pri hiši) da te ne bo več prosil, nadlegoval; ekspr. z otroki je bil potem mir niso več razgrajali, nagajali; med njimi še vedno ni miru še se prepirajo, si nasprotujejo; ekspr. jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel ni se mogel premagati; ekspr. misel, vest mu ni dala miru ga je vznemirjala; ekspr. ni si dal miru, dokler ni vsega opravil ni odnehal, počival; ekspr. ženske nimajo miru pred njim pogosto, neprestano jih nadleguje, se jim vsiljuje; ekspr. daj mi mir ne moti me, ne nadleguj me; delati mir miriti; pri miru biti pri miru ne gibati se, ne premikati se; pustiti koga na miru, pri miru ne motiti, ne nadlegovati, ne vznemirjati ga; ne vtikati se v njegove zadeve; sedeti, stati pri miru brez gibanja, premikanja; božji mir v srednjem veku od cerkvene oblasti zaukazana prepoved bojevanja ob določenem času, na določenem ozemlju, proti določenim osebam ali nasploh; ekspr. zaradi ljubega miru sem mu dovolil, da gre da me ne bi več nadlegoval, prosil; ekspr. naredi to zaradi ljubega miru da ne bo prepira, nezadovoljstva; knjiž., ekspr. golob miru podoba goloba kot simbol miru; pipa miru pri severnoameriških Indijancih okrašena pipa z dolgim, ravnim ustnikom, ki se uporablja zlasti ob sklepanju miru; ekspr. mir besedi! nočem, ne dovolim, da bi še govorili o stvari; pog., ekspr. še pes ima rad pri jedi mir med jedjo se ljudje ne smejo motiti, nadlegovati s kakimi opravki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
môčen in močán môčna -o in -ó prid., močnéjši (ó ȃ ó) - 1. sposoben opravljati naporno fizično delo: močen človek; močnejši je od njega; močen je za tri; močen kot bik, medved; močen kot hrast / razvil se je v močnega fanta krepkega
// ima močne roke / močni konji / močen žerjav; pog.: močen avto z motorjem z veliko močjo; vgraditi močen motor motor z veliko močjo
// sposoben prenašati duševne napore: kljub trpljenju je ostal močen; to je močna ženska; iz ofenzive je prišel moralno močen / močna osebnost / močen značaj - 2. ki ima tako zgradbo, da lahko dobro opravlja svojo funkcijo: trdni in močni zobje; močne vratne mišice / močne korenine
// ki ima veliko mero lastnosti, potrebnih za opravljanje svoje funkcije: močna država; močna vojska / močna industrija zelo razvita
// močno turistično središče veliko, pomembno - 3. zelo odporen proti zunanjim silam: močni čevlji; močna ladja; močno rezilo / zaviti v močen rjav papir; močna nit, tkanina
- 4. navadno v povedni rabi ki ima take značilnosti, da more uveljavljati svojo voljo, vpliv: ali direktor ni dovolj močen, da bi uredil razmere v podjetju; stranka je bila tedaj že tako močna, da je lahko prevzela oblast
- 5. nav. ekspr. ki po splošni razvitosti presega navadno stopnjo: ima močne boke; močna spodnja čeljust; močne obrvi / ženska močnih prsi / evfem. je zelo močna debela
- 6. v katerem osnovna sestavina nastopa v veliki meri: močne cigarete; kuha močno kavo; močno vino, žganje; pijača je zelo močna / močen strup
// ekspr. zelo hranljiv, kaloričen: hranijo se z bolj močno hrano; močna jed / pripravili so močen zajtrk - 7. ki presega navadno, običajno stopnjo glede na
- a) učinek, posledico: močen dež, naliv; močen potres; pihal je močen veter / močen odriv, stisk roke
- b) obseg, količino: močen curek vode; močen izvir / naredil je močen požirek / publ. močen izvoz velik; na tej cesti je močen promet gost, velik; močna udeležba tujih zastopnikov številna
- c) čutno zaznavnost: močen duh, vonj / močen glas, ropot, smeh / močen sijaj kovine / močna bolečina; močno utripanje srca / pog. močne barve obleke zelo izrazite; močno sonce zelo toplo
- č) intenzivnost: močna ljubezen, razdraženost / močen vpliv, vtis
- 8. ekspr. ki v izrazni sposobnosti presega navadno, običajno stopnjo: pesnik je močen lirik; močen umetniški talent / avtor je močen v opisovanju socialnih plasti / to so bile močne besede / izpovedno, izrazno močen
● šalj. predstavniki močnejšega spola moški; ekspr. ta človek ima močne živce se ne razburi hitro; ekspr. v rokah ima močne karte prepričljive dokaze za kaj; ekspr. v hiši manjka močne roke delavnega, sposobnega človeka, navadno moškega; publ. v državi se je uveljavila politika močne roke zahteva po doslednem izpolnjevanju predpisov, zakonov; gospodarsko močna država z zelo razvitim gospodarstvom; preg. prazen sod ima močen glas kdor malo ve, veliko govori
♦ agr. močno krmilo umetno pripravljeno krmilo, ki vsebuje veliko hranilnih snovi; čeb. močen panj panj, v katerem je veliko čebel; kem. močna kislina kislina, ki ima v vodni raztopini veliko koncentracijo vodikovih ionov
močnó tudi môčno - 1. prislov od močen: srce mu močno bije; močno dežuje; močno držati, vleči; močno stisniti
- 2. ekspr. izraža visoko stopnjo: močno se je zresnil; močno bled, vesel
môčni -a -o sam.: močni so branili šibkejše; pravica, zakon močnejšega; ekspr. rad spije kaj močnega žganje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
nacionálen -lna -o prid. (ȃ) - 1. nanašajoč se na narod, naroden: prizadevati si za nacionalni dvig naroda; nacionalni obstoj; nacionalno ozemlje / nacionalna ideja, zavest; nacionalna individualnost, pripadnost; nacionalno gibanje, vprašanje / nacionalna politika; pospeševati nacionalno gospodarstvo / nacionalna jed narodna jed; ta avtomobil je njihovo nacionalno vozilo ljudsko vozilo
// odpravljati nacionalna nasprotja narodnostna - 2. nanašajoč se na državo; državen: takrat so priznali retoromanščino za četrti nacionalni jezik / 29. november je naš nacionalni praznik / dinar je v več državah nacionalna valuta / Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije izvršilni organ Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije
♦ ekon. nacionalni dohodek narodni dohodek; nacionalna ekonomija gospodarstvo določene države; polit. nacionalni socializem nacionalsocializem; soc. nacionalni egoizem prepričanje o večvrednosti svojega naroda in njegovi pravici do razvoja na škodo drugih; šah. nacionalni mojster najvišji naslov igralca, ki ga podeli šahovska organizacija v državi; zgod. Nacionalni konvent ustavni organ z izvršilno oblastjo v Franciji od 1792 do 1795
nacionálno prisl.: nacionalno neopredeljen, zatiran; sam.: razmerje med nacionalnim in univerzalnim
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
nèvézan -a -o prid. (ȅ-ẹ́) - 1. ki ni vezan: nevezane pole / govoril je v nevezanih stavkih / dajal je čudne, nevezane odgovore brezsmiselne
// publ. ki ni naprej določen ali vsebinsko omejen: nevezan pogovor; nevezano razmišljanje - 2. knjiž. neodvisen, samostojen: svobodno, nevezano življenje / na čas nevezana ideja
- 3. navadno v zvezi z država ki ni vključen v politične ali vojaške bloke: nevezane države / nevezana politika
● sobo išče mlad, nevezan moški v oglasih neporočen, samski
♦ fin. nevezane hranilne vloge; lit. nevezana beseda proza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
nèvézanost -i ž (ȅ-ẹ́) - 1. knjiž. neodvisnost, samostojnost: želeti si svobodo in nevezanost; osebna, socialna nevezanost
- 2. lastnost, značilnost nevezane države: zunanjepolitična nevezanost / politika nevezanosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
orientírati -am dov. in nedov. (ȋ) narediti, da je kaj obrnjeno v določeno smer; naravnati: daljnogled je orientiral na vrhove gor;
zemljevid je orientiral na sever // nav. ekspr. povzročiti zanimanje za določeno dejavnost, usmeriti: otroka so orientirali v študij ekonomije; orientirati ženske k političnemu in družbenemu delu
♦ arhit. orientirati sobo, stanovanje določiti lego svetlobnih odprtin sobe, stanovanja glede na strani nebaorientírati se - 1. določiti svojo lego, položaj glede na določene točke, znamenja: ni se izgubil, ker se je znal orientirati po velikem vozu in po soncu; ptice selivke se orientirajo po zvezdah / orientiral se je s kompasom in zemljevidom / tudi v temi se je dobro orientiral
// določiti svoj položaj, svoje stališče glede na kaj: dolgo se ni orientiral v gospodarstvu, zunanji politiki / znal se je orientirati v vsakem položaju - 2. publ. zgledovati se, ravnati se po kom, čem: njihova politika se orientira po uradni politiki države; založba se je orientirala po bralcih s srednjo izobrazbo
- 3. publ., z oslabljenim pomenom izraža področje svoje dejavnosti: podjetje se je orientiralo v glavnem na izvoz, iskanje notranjih rezerv; ponekod se je izobraževanje preveč orientiralo v ozko specializacijo
orientíran -a -o: sociološko orientiran psiholog; mladina je orientirana proti vojnim pripravam; podjetje, orientirano na predelavo surovin
♦ geom. orientirana daljica daljica, pri kateri je izbrana ena od dveh možnih smeri gibanja po njej, usmerjena daljica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
prevíden -dna -o prid., prevídnejši (í ī) - 1. ki dela, si prizadeva, da se ne zgodi kaj neprijetnega, nezaželenega: previden voznik; biti previden pri delu; pri prehodu čez cesto morate biti zelo previdni; pri rezanju bodi previden, da se ne urežeš; prihodnjič bodi bolj previden / približati se s previdnimi koraki
- 2. ki ravna, govori zelo premišljeno, upoštevajoč posledice, okoliščine: previdni politiki, vzgojitelji; v odgovoru je bil previden / previdne obljube; previdna presoja možnosti / publ. previdna politika ne zelo odločna
- 3. publ. ki dopušča pomisleke, dvome: previdna trditev / previdno stališče
● bil je previden do njenih trditev dvomil je, da so resnične; biti previden v izjavah povedati tako ali le tisto, kar glede na okoliščine ni nevarno
prevídno prisl.: previdno položiti ranjenca na tla; previdno prečkati cesto; previdno ravnati s čim; previdno stopati po ozki brvi
● previdno se nasmehniti rahlo, zadržano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
prilagodljív -a -o prid. (ī í) - 1. ki se da prilagoditi: najrazličnejšim zahtevam prilagodljiva naprava; prilagodljivo pohištvo
- 2. ki se lahko prilagodi: prilagodljiv organizem / prilagodljiv otrok; mladi ljudje so bolj prilagodljivi kot starejši / družbeno prilagodljiv
- 3. nav. slabš. ki sprejema in upošteva družbene ali skupinske norme zaradi osebnega udobja, koristi: prilagodljivo malomeščanstvo / prilagodljiva politika nenačelna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
pripeljáti -péljem tudi -ám dov., pripêlji pripeljíte; pripêljal (á ẹ̄, ȃ) - 1. z vozilom, prevoznim sredstvom spraviti na določeno mesto: pripeljati potnike, tovor; pripeljal je voz listja domov; premog so mu pripeljali s kamionom; ko so ga pripeljali v bolnišnico, je bil že v nezavesti / avtobus je štirikrat pripeljal delavce; s katerim vlakom se boš pripeljal
// vozeč spraviti na določeno mesto: pripeljati avtomobil na servis, v garažo; pripelji voz sem - 2. nepreh. premikajoč se priti: avtobus bo kmalu pripeljal; na postajo je pripeljal vlak
// priti vozeč vozilo: voznik je pripeljal s preveliko hitrostjo; ko je pripeljal mimo, je zatrobil - 3. kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo kam pride: pripeljala je fanta domov; ženo in hčer bo pripeljal s seboj / pripeljati otroke iz vrtca; pripeljati učence na ogled muzeja; po dveurni hoji jih je pripeljal na vrh hriba / kažipot ga je pripeljal v gorsko vas
// narediti, povzročiti, da pride kdo pod nadzorstvom na določeno mesto: ukazal ga je pripeljati predse; večkrat pobegne, pa ga pripeljejo nazaj / pripeljite mi konja iz hleva priženite
// nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo kam pride sploh: lakota je pripeljala ptice bliže naselij; ljubezen ga je pripeljala pod njeno okno - 4. omogočiti komu, da kaj odkrije, spozna: prstni odtisi so jih pripeljali morilcu na sled / z dobrimi nasveti ga je pripeljal do pravilne rešitve / kaj te je pripeljalo na to misel
- 5. narediti, povzročiti, da pride kdo v stanje, kot ga določa samostalnik: brezdelje ga je pripeljalo v revščino; goljufanje ga je pripeljalo v težaven položaj / bohemsko življenje ga je pripeljalo v smrt
// narediti, povzročiti nastop stanja, dejanja, kot ga določa samostalnik: žalitve so pripeljale do prepira, tožbe / vse to je pripeljalo do vojne / publ. pogovori so pripeljali do podpisa skupne izjave po pogovorih so dali skupno izjavo
// narediti, da kaj doseže določeno stopnjo: tako sklepanje je pripeljalo do absurda; pripeljati dogajanje do največje napetosti
● publ. četrta etapa dirke jih je pripeljala na gorsko sedlo v četrti etapi dirke so prišli na gorsko sedlo; ekspr. kaj te je pripeljalo k nam zakaj, s kakšnim namenom si prišel; publ. taka politika jih je pripeljala v družbo neuvrščenih zaradi take politike so se vključili med neuvrščene države; pog. pripeljati komu klofuto dati komu klofuto; pog. tako mu je pripeljal, da se je kar zasukal močno ga je udaril; ko je pripeljal ženo v hišo, je začel delati po svoje ko se je poročil (na dom); ekspr. le kam bo to pripeljalo to se ne bo dobro končalo; ekspr. pogajanja o ustavitvi bojev niso pripeljala nikamor niso bila uspešna; ljubezen do petja ga je pripeljala k zboru zaradi nje se mu je pridružil
pripeljáti se ekspr. prileteti z razprostrtimi, skoraj mirujočimi krili: divji petelin se je pripeljal na bukev
● padel je po strmini in se pripeljal prav v dolino pridrsel
pripelján -a -o: do absurda pripeljan spor; pripeljano blago; to je pripeljano od drugod
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
reakcionáren -rna -o prid., reakcionárnejši (ā) - 1. ki nasprotuje napredku, revolucionarnim spremembam in si prizadeva ohraniti staro; nazadnjaški, mračnjaški: reakcionaren politik; ta človek je zelo reakcionaren / reakcionarna politika
- 2. nav. ekspr. nesodoben, zastarel: reakcionarni nazori o vzgoji; reakcionarne norme
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
reálen -lna -o prid., reálnejši (ȃ) - 1. ki v resnici obstaja ali se v resnici godi; resničen, stvaren: čutni, realni predmeti; duhovni svet je vsaj toliko realen kot predmetni; realen in namišljen / imeti ne le teoretične, ampak tudi realne možnosti za zmago / razlike med realno in idealno družbo
- 2. predmeten, stvaren, snoven: ideja je dobila realno osnovo z nakupom starega avtomobila / nekaj časa je poslušala zanimiv pogovor, potem pa se je vrnila v kuhinjo k bolj realnim opravkom / v pogovoru je bil zelo realen
- 3. ki je v skladu z določenimi dejstvi; ustrezen, pravilen: rezultat tekme je realen; realna ocena položaja
- 4. ki se da uresničiti, izpolniti; uresničljiv, izpolnljiv: postavljati si realne cilje; predlog ni realen, zato ga zavračam
- 5. ki pri mišljenju, ravnanju priznava, upošteva dejstva, uresničljive možnosti: bil je trezen, realen človek; bodite vendar realni in ne zahtevajte nemogočega / realna politika
- 6. ekon. izražen, merjen s količino blaga, ki se dobi za denarno enoto: realni dohodek se jim je nekoliko zmanjšal; realni in nominalni stroški
● publ. države realnega socializma Sovjetska zveza in vzhodnoevropske socialistične države; realna gimnazija nekdaj gimnazija s poudarkom na pouku živih jezikov in prirodoslovnih ved; ekspr. te besede so ga spet postavile na realna tla so povzročile, da se je spet zavedal resničnosti, mogočega, dovoljenega
♦ fiz. realni plin plin, katerega tlak pri konstantni temperaturi ni natančno obratno sorazmeren s prostornino; realna slika slika, ki nastane v presečišču podaljškov žarkov in jo lahko opazujemo z očesom ali na zaslonu, ki prestreže svetlobo; prava slika; geom. realna os hiperbole premer hiperbole na simetrali skozi realni gorišči; realna točka točka, katere koordinate so izrazljive z realnimi števili; jur. realna unija v monarhističnih državah zveza samostojnih držav s skupnim vladarjem in nekaterimi skupnimi organi; lit. realni čas čas, ki obstaja zunaj literarnega besedila; mat. realno število celo število, ulomek ali iracionalno število
reálno prisl.: realno ocenjevati stanje; realno gledano ima prav; sam.: prepletanje realnega in pravljičnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
realístičen -čna -o prid. (í) - 1. ki pri mišljenju, ravnanju upošteva dejstva, uresničljive možnosti: tudi v najbolj razburljivih položajih je ostal hladen, realističen; realistična ženska s smislom za praktičnost
// ki temelji na priznavanju, upoštevanju dejstev, uresničljivih možnosti: predlog je realističen, zato ga podpiram; realistična politika; realistično obravnavanje problema - 2. nanašajoč se na realiste ali realizem: realistični umetniki / portret je realističen; realistična umetnost od najstarejših dob do danes; realističen in simbolen / realistični stil / realistična nazornost / realistična filozofija; realističen in idealističen
♦ lit. realistični roman
realístično prisl.: realistično ocenjevati dogodke; realistično pisan roman
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
rôka -e in -é ž, tož. ed. in mn. v prislovni predložni zvezi tudi róko róke (ó) - 1. okončina človeka, ki se uporablja za prijemanje, delo: dvigniti, skrčiti roko; iztegovati roke proti materi; prekrižati roke na prsih; zlomiti si obe roki; dolge, mišičaste roke; roka v komolcu, zapestju; čez roko obešena torbica; roke in noge / peljati dekle pod roko spremljati, voditi jo, držeč svojo roko pod njeno, navadno v višini komolca; desna, leva roka; braniti se z golimi rokami brez pripomočkov; človek s suho roko; imeti umetno roko protezo, ki nadomešča to okončino; glasovati z dviganjem rok / kot poziv oborožene osebe k neupiranju, vdaji roke kvišku / klesati roko / roka opice
// del te okončine od zapestja do konca prstov: držati, imeti roke v žepu; stisniti roko v pest; pred jedjo si umiti roke; zebe me v roke; držati se za roke; mehke, negovane, tople roke; hrbet roke / na roki nosi prstan na prstu, navadno prstancu; jesti z rokami z rokami prijemati jed in jo dajati v usta; risati s prosto roko / pri pozdravu dati, stisniti, stresti komu roko; seči komu v roko / kot podkrepitev trditve, obljube ná roko, da bom držal besedo / z oslabljenim pomenom ponuditi, sprejeti roko sprave spravo
// notranja stran tega dela: imeti raskave, žuljave roke / od presenečenja ji je padlo pismo iz rok; nastaviti dlan in piti iz roke; podajati si kaj iz rok v roke; pljunil je v roke in prijel za lopato; držati, imeti kaj v rokah / ekspr. tak je, da bi iz roke jedel zelo je krotek, ubogljiv
// kot označba na pošiljki v roke XY - 2. nav. ekspr. ta okončina glede na dejanje, delo, ki ga opravlja: prepustiti se rokam bolničarja / pazi se, ker me že srbijo roke ker bi te najraje udaril; dvigniti roko proti komu, nad koga udariti, (pre)tepsti ga; nisem še položil roke nanj nisem ga še udaril; umreti od sovražne roke / denar mu gre nerad iz rok skop je; delo mu gre od rok hitro dela; gledati komu pod roke nezaupljivo nadzorovati koga pri kakem delu, opravku; to sem prislužil z rokami s fizičnim delom
// nav. ed., s prilastkom ta okončina glede na način opravljanja dejanja: imeti lahko, mirno, zanesljivo roko; voditi vse niti dogajanja z izkušeno, spretno roko / ta pa ima roko je zelo spreten; radi jo imajo zaradi njenih pridnih, spretnih rok zaradi pridnosti, spretnosti; narediti na hitro roko nahitro - 3. ekspr., s prilastkom človek, kot ga določa prilastek: potrebovati delavne, pridne roke / pri njih manjka odločna, ženska roka / po tem ozemlju je segala pohlepna tuja roka tujci
- 4. v prislovni rabi, v zvezi na roko, na roke izraža, da se delo opravlja z rokami ali z določenim orodjem, ki se drži v rokah, ne pa s strojem: delati čevlje na roko; okopavati, žeti na roke; na roko tkani prti ročno
- 5. ekspr., s predlogom, v zvezi z dati, imeti, vzeti izraža ročno opravljanje določenega dela ali konec, začetek takega opravljanja: cel dan ima kramp, metlo v rokah; rada vzame pletenje v roke / daj že enkrat knjigo iz rok nehaj brati; dati vajeti iz rok nehati opravljati vodilno delo; umreti s puško v roki v boju
- 6. ekspr., s predlogom, v zvezi z biti, dobiti, imeti izraža, da kdo ima, razpolaga s čim, kar se prime, drži v rokah: zdaj imam vsa potrdila v rokah / te besede so ji izbile orožje iz rok povzročile, da njeni razlogi, dokazi niso bili več učinkoviti; dobiti dober dokaz v roke
// izraža osebo, ki razpolaga s čim, ima kaj v lasti: posestvo je v drugih, tujih rokah; gostilne so v zasebnih rokah / zemlje ni dal iz rok do smrti je ni prepustil, izročil; hiša prehaja iz rok v roke lastniki se pogosto menjajo; premogovniki so prešli v roke tujega kapitala / pog. blago ima iz druge roke od preprodajalca, prvega uporabnika; novica je iz prve roke iz neposrednega vira - 7. ekspr., s predlogom, v zvezi z biti, imeti, vzeti izraža, da kdo vodi kaj, odloča o čem: izlet ima v rokah tajnik; vzgoja je v njihovih rokah; oblast je v rokah ljudstva / predsednik je sam vzel stvar v roke; vzeti usodo v svoje roke / odločitev je v vaših rokah; zadeva je že v rokah sodišča; imeti škarje in platno v rokah imeti moč, oblast odločati o čem
// v zvezi z določenimi glagoli izraža vpliv, nadzorstvo, oblast koga nad kom ali čim: komaj se je rešil iz njihovih rok; iztrgati oblast iz rok buržoazije; mesto je v rokah partizanov / iztrgati koga iz rok smrti rešiti ga smrti; ne dam se jim v roke ne pustim, da bi me ujeli, da bi o meni odločali; otrok je v dobrih rokah - 8. ekspr., s prilastkom moč koga ali česa, ki se uveljavlja po kom drugem: roka oblasti, pravice, sodišča ga ni dosegla / njegova roka je dolga njegova moč, oblast sega daleč; publ. biti podaljšana roka organizacije pomagati pri uresničevanju njenih namenov, nalog
- 9. ekspr., v zvezi biti, imeti pri roki izraža, da je komu kaj glede na dejanje, pri katerem se uporablja tudi roka, blizu, na primernem mestu: orodje ima urejeno, da je takoj pri roki; nobenega zemljevida ni pri roki / izgovor ima zmeraj pri roki / jest hodi v gostilno, ki je najbolj pri roki
- 10. pog., v zvezi biti od rok izraža, da je komu kaj glede na določeno dejanje daleč, na neprimernem mestu: trgovina je precej od rok
● ekspr. s tem si ne bom mazal rok ne bom storil tega nečastnega, negativnega dejanja; ekspr. zanj dam roko v ogenj prepričan sem, da je pošten, sposoben; pog. če le more, drži roke v žepu, križem lenari, ne dela; ekspr. držati, imeti roko nad kom biti mu zaščitnik, varovati ga; že po prvih težavah so mnogi dvignili roke izgubili upanje na uspeh; opustili delo; ekspr. trgovci so si meli roke so bili zadovoljni, veseli; ekspr. poletje podaja roko jeseni prehaja v jesen; ekspr. zadnji čas je, da si podasta roke se pobotata; ekspr. lahko si kar roko podasta oba sta enaka, slaba; knjiž. sodišče je položilo roko na knjigo je prepovedalo razširjanje, prodajo te knjige; pog. položiti roko nase narediti samomor; ekspr. (položi) roko na srce in priznaj bodi odkritosrčen; ekspr. ponuditi komu roko biti pripravljen, želeti komu pomagati; izraziti željo se s kom poročiti; umiti si roke (kot Pilat) ne sprejeti odgovornosti za negativno dejanje, ki ga je kdo storil ne popolnoma prostovoljno; ekspr. izpustiti zmago iz rok ne zmagati kljub ugodnemu položaju; ekspr. živeti iz rok v usta sproti porabiti zasluženo; pog. biti si na roke, na roko pomagati drug drugemu; biti v prijateljskih, dobrih odnosih; pog. na roke, na roko jim gre dela zanje tako, kot želijo; pomaga jim; pog. denar na roko ali pa nič plačati takoj in v gotovini; ekspr. ukrade, kar mu pride pod roko kar more; ekspr. skozi njegove roke je šlo že dosti učencev poučeval je že dosti učencev; dati komu posestvo v roke prepustiti mu ga v upravljanje; ekspr. padel je policiji v roke policija ga je odkrila, ujela; ekspr. treba bo pljuniti v roke treba bo z vnemo, prizadevnostjo (začeti) delati; ekspr. po dolgem pogajanju sta si udarila v roke sta sklenila dogovor, kupčijo; ekspr. oče ga je vzel v roke ostro opomnil, oštel; ekspr. (vzemi) pamet v roke izraža opozorilo, opomin, ohrabritev; ekspr. (za)prosil je za njeno roko zasnubil jo je; ekspr. zmeraj so ga na rokah nosili zelo negovali, razvajali; zelo obzirni, pozorni so bili do njega; star. izid bolezni je še v božjih rokah neznan, nejasen; pog. kupiti, prodati pod roko nezakonito, skrivaj; ekspr. to podpišem z obema rokama s tem se v celoti strinjam; žarg., grad. z roko podprt tram z ročico; evfem. nima čistih rok je kriv; črna roka teroristična skupina na Slovenskem, ki je na skrivaj pobijala pripadnike Osvobodilne fronte; ekspr. on je njegova desna roka nepogrešljiv, najožji sodelavec; pog. biti dobrih rok radodaren; leva roka star. kmetija leži na levo roko od ceste na levi strani; pog. to bo naredil z levo roko z lahkoto, brez težav; ne temeljito, površno; ekspr. imeti dve levi (roki) biti len, neroden pri delu; publ. v državi se je uveljavila politika močne roke zahteva po doslednem izpolnjevanju predpisov, zakonov; goste so sprejeli z odprtimi rokami gostoljubno, z veseljem; ekspr. imeti polne roke dela biti zelo zaposlen; ekspr. ostal je praznih rok ni dobil pričakovanega; njegova pričakovanja se niso uresničila; ekspr. odtegniti komu prijateljsko roko prijateljstvo, pomoč; dati komu proste roke dovoliti mu, da ravna po svojem preudarku; ekspr. delati na svojo roko brez upoštevanja soglasja, vednosti, mnenja drugih; pog. začeti (obrt) na svojo roko postati samostojen obrtnik; knjiž. živi od dela svojih rok sam se preživlja; ekspr. imeti zvezane roke ne moči storiti kaj odločilnega; ekspr. vladati z železno roko odločno, s silo, nasiljem; ekspr. zdi se mu, da je dolina na dosegu roke zelo blizu; ekspr. ima prijateljev, da jih na prste ene roke prešteješ zelo malo; ekspr. saj nimam deset rok ne morem opraviti toliko dela, kot se pričakuje, zahteva od mene; roka roko umije človek povrne zlasti v neprijetnem, nedovoljenem položaju dobljeno pomoč s podobno pomočjo; če mu prst ponudiš, pa roko z(a)grabi če pokažeš pripravljenost storiti majhno uslugo, zahteva veliko; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti
♦ elektr. pravilo desne roke s katerim se določa smer inducirane napetosti; film., fot. fotografirati, snemati iz roke tako, da se drži kamera, fotografski aparat v roki; igr. igrati iz roke brez talona; rel. polaganje rok bistveni del obreda pri birmi, mašniškem posvečenju; teh. mehanična roka priprava, ki opravlja podobna dela kot roka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
slàb slába -o tudi -ó prid., slábši (ȁ á) - 1. ki ima negativne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: slab človek; v slabi družbi je začel popivati / imajo slabe namene; daje jim slab zgled; ima mnogo slabih lastnosti; ekspr. biti na slabi poti
// ki ima negativne lastnosti v odnosu do ljudi: slab sosed / biti v slabih odnosih - 2. s širokim pomenskim obsegom ki zaželene lastnosti, kakovosti nima v zadostni meri: slab okus nezrelega sadeža; slab zrak; težko je vozil po slabih gorskih poteh; ti čevlji so iz slabega usnja; slabo vino / slaba literatura / slab spomin / imel je slab dan bil je neuspešen, neučinkovit; nerazpoložen; piše v slabem jeziku nepravilnem, izrazno pomanjkljivem; pog. ima slabe živce je živčen; slaba hrana brez okusa; v majhni količini, premalo izdatna; ima zelo slabo srce bolno; slabo vreme deževno, mrzlo
// ki dolžnosti ali delovnih zahtev ne izpolnjuje v zadostni meri: je slab čevljar; bil je slab oče / slab pesnik; te ptice so slabe letalke / slabi prevodniki toplote; slaba nosilnost tal / imeti slabe oči biti slaboviden
// glede na določene zahteve neuspešen, neučinkovit: imeli so slab delovni načrt; njihov način obdelovanja zemlje je slab; slaba politika / slab začetek - 3. ki glede na možni razpon ne dosega zadovoljive stopnje: ima slab čut za barve; slab položaj delovne organizacije; dosegli so slabe rezultate; napravil je slab vtis; slaba ocena; slaba vidljivost na cesti; dekle je bolj slabega zdravja
// po količini, vrednosti majhen: ima slabe dohodke; slaba letina / slab obisk poletnih prireditev - 4. ki prinaša neprijetnosti, težave: slabi časi so nastopili; slab poklic si je izbral; imela je same slabe novice; vsaka stvar ima dobre in slabe strani; to je slabo znamenje / živeti v slabih razmerah; imeti slabo življenje / pri tej odločitvi je imel slab občutek
// ki ne prinaša gmotnih koristi: to je bila slaba kupčija; imeti slabo službo - 5. navadno v povedni rabi ki glede na kak kriterij, normo, zahtevo ne ustreza, ne zadovoljuje: ima slab tek; naloga je slaba; učenka je v slovenščini bolj slaba
- 6. v povedni rabi ki ne vpliva ugodno, ne koristi: daljša prekinitev dela je slaba / pretirana strogost je slaba
- 7. z izrazom količine ki ne dosega točne mere: do glavnega mesta je slabih sto kilometrov; steklenica je bila za slabe tri prste odpita; v slabi uri bo delo končano
- 8. navadno v povedni rabi ki je brez moči, onemogel zlasti zaradi bolezni: bolnik je še slab; bil je tako slab, da se je že pri vratih zgrudil; mati je že zelo slaba
// redko slaboten, nebogljen: slab otrok mirno spi; slab sem kot kaplja na veji - 9. ki glede na intenzivnost ne zadošča, ne ustreza: na tako slabem ognju ni mogoče kuhati; bolijo te oči, ker bereš pri slabi luči; svetloba je bila slaba, da ni ničesar razločil
// ki dosega nizko stopnjo glede na učinek, posledico: kuhaj pet minut na slabem ognju; pihal je slab veter / spregovoril je s slabim glasom slabotnim - 10. ekspr. izraža vsebinsko zanikanje samostalnika, na katerega se veže: ti si mi slab prijatelj; to je zanj slaba tolažba; s tem si mi naredil slabo uslugo
- 11. ekspr., z nikalnico ki ima določene pozitivne lastnosti v precejšnji meri: po svoji naravi ni slab človek; to ni slab predlog; petje ni bilo slabo
● poznam ga kot slab denar zelo dobro, zlasti po slabih lastnostih; prišel je na slab glas ljudje so dobili negativno mnenje o njem; petek, slab začetek po ljudskem verovanju delo, stvar, ki se začne v petek, (rade) spremljajo težave, neprijetnosti; ekspr. ima slabo glavo se težko uči; pog. je v slabi koži čuti se bolnega; je bolan; je slabo razpoložen; pog. ima slabo kri je slabokrven; ekspr. vsa stvar stoji na slabih nogah ni trdna, zanesljiva, ni dobro utemeljena; ekspr. imeti slabo vest neugoden občutek zaradi zavesti krivde; biti slabe volje nezadovoljen, žalosten; bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo človek si prizadeva za dobro, toda njegove slabe lastnosti ga pri tem ovirajo; preg. po slabi družbi rada glava boli
slabó - 1. prislov od slab: slabo gospodari; slabo govori angleško; slabo misliti o ljudeh; pošteno ni bilo, slabo ste ravnali; to noč je slabo spal / slabo je oblečen pomanjkljivo; v stara, ponošena oblačila; slabo prodati po nizki ceni, brez pravega dobička; slabo vidi in sliši nerazločno, nejasno; takrat so slabo živeli v pomanjkanju
- 2. izraža nezadostnost dejanja: stene so slabo izolirali; učenka je slabo odgovarjala; slabo se sliši; slabo se uči; polje je slabo obdelano; smeh s slabo prikrito užaljenostjo
// izraža nezadostno stopnjo: ta njiva slabo rodi; slabo zasluži; gledališče je bilo lani slabo obiskano - 3. v povedni rabi izraža
- a) neprimernost, škodljivost česa: če v tem času dežuje, je to slabo za letino; slabo je, da toliko kadiš; slabo je bilo, da se ni z nikomer posvetoval
- b) nezadovoljivost razmer, okoliščin: z očetom je slabo; slabo se ima
- c) s smiselnim osebkom v dajalniku nezadovoljivost psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja: v avtobusu ji je vedno slabo; slabo se jim godi; slabo mu gre; zaradi vročine mu je postalo slabo / pog. matematika mu gre slabo
- č) v nikalnih stavkih precejšnjo zadovoljivost razmer, okoliščin: ni slabo, nič se ne pritožujem; ne bi bilo slabo, če bi mi kdo pomagal
● pijača mi slabo dene škoduje; pog. to blago slabo gre se slabo prodaja; ekspr. slabo kaže položaj je tak, da ni pričakovati ugodnih rešitev; ekspr. pri meni boš slabo naletel ne boš dosegel tega, kar hočeš, pričakuješ; ekspr. slabo se mu piše njegov položaj je tak, da ni pričakovati zanj ugodnih rešitev; slabo se počuti počuti se bolnega; pog. v šoli ga imajo slabo zapisanega imajo slabo mnenje o njem
slábi -a -o sam.: pomagal je dobrim in slabim; ekspr. slaba (mu) kaže (njegov) položaj je tak, da ni pričakovati (zanj) ugodnih rešitev; ekspr. utegne ti slaba peti lahko boš težko živel; boš v neprijetnem, nevarnem položaju; ekspr. slaba mu prede težko živi; je v neprijetnem, nevarnem položaju; nič slabega ji ne morem očitati; storil je več dobrega kot slabega; delili so si dobro in slabo; bolezen se mu je obrnila na slabše; tisti brez dela so na slabem; bil je na slabšem kot kdorkoli od njih; prim. slabši
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
svét -á m (ẹ̑) - 1. celota nebesnih teles, sistemov teles in prostor, v katerem so: teorije o tem, kdaj in kako je nastal svet; star kot svet zelo
// v različnih religijah stvarjenje sveta
// nav. mn., navadno s prilastkom nebesno telo, sistem teh teles: daljni svetovi; v vesolju obstajajo različni svetovi - 2. zemlja z vsem, kar obstaja na njej: odkrivati, spoznavati svet; to mesto je bilo takrat središče sveta / sedmo čudo sveta / pot okoli sveta
// s prilastkom zemlja glede na dele, ki jo sestavljajo: znani in neznani svet; svet okoli Sredozemskega morja; politična delitev sveta; narisati zemljevid sveta / publ. novi svet Amerika
// zaloge premoga na svetu; to je edini primerek na svetu - 3. celota vsega, kar biva, obstaja na zemlji: statično pojmovanje sveta; odnos do sveta / znanstveni pogled na svet / duhovni, predmetni, stvarni svet / naravni in nadnaravni svet
- 4. zemlja kot življenjski prostor ljudi: prizadevati si za mir na svetu; počutil se je kot državljan sveta / prva socialistična država na svetu; glavna industrijska sila na svetu / publ. v tem delu sveta je nastalo nevarno žarišče vojne
// tuje, daljne dežele, države: iti v svet; hoditi, potovati po svetu; biti znan doma in po svetu; dogajanje, razmere v svetu; država je začela navezovati stike s svetom; konference so se udeležili predstavniki z vsega sveta iz veliko različnih držav
// ekspr.: široki svet; to je naše okno v svet / publ. tretji svet države z nizkim narodnim dohodkom - 5. del zemeljske površine glede na oblikovanost, poraslost, urejenost: onkraj prelaza se svet spremeni; izkrčiti svet; gorat, hribovit, raven, strm svet; kamnit, neobdelan, odročen, težko prehoden svet; močviren, suh svet / alpski, gorski, kraški svet; nižinski svet
// del zemeljske površine sploh: svet med rekama je bil že zgodaj poseljen; ta košček sveta mu je najbolj ljub
// tak del glede na lastništvo: pasli so na vaškem svetu / dobro bi bilo, če bi bilo okrog hiše malo več sveta; imajo veliko sveta zemlje, zemljišča - 6. s prilastkom del zemeljske površine z določenimi značilnostmi skupaj z vsem, kar je na njem, v njem: raziskovati jamski, podvodni svet
- 7. s prilastkom celota bitij, stvari, pojavov v naravi, kot jo izraža prilastek: človeški svet; organski in neorganski svet; proučevati rastlinski svet rastline; ribji, živalski svet; svet ptičev
// celota pojavov, predmetov, ki obdajajo človeka: svet barv, zvokov / najbolje se počuti v svetu glasbe
// celota pojavov, predmetov sploh: svet idej, vrednot / bogati svet arheoloških odkritij - 8. s prilastkom celota pojavov duševnega življenja človeka: (človekov) čustveni, notranji svet; intimni, izkustveni, nagonski svet; podzavestni, psihični svet; abstraktni svet domišljije
// nav. ekspr. celota pojavov, stvari, ki določajo duševno življenje osebka: moj svet je drugačen od njenega; v njem odkriva popolnoma drug, tuj svet / vsak človek je svet zase / njen svet so knjige; to je njegov pravi svet - 9. s prilastkom skupnost ljudi, ljudje na zemlji glede na družbeno ureditev, kulturne in socialnozgodovinske značilnosti: antični svet; kapitalistični, socialistični svet; moderni, sodobni svet / ekspr. tu se stikata dva svetova: vzhodni in zahodni / ekspr.: graditelji novega sveta; stari svet se je zrušil stara družbena ureditev
- 10. s prilastkom celota pojavov, stvari in odnosov med njimi na kakem področju človekovega udejstvovanja: v trgovskem svetu se je hitro znašel; svet kulture, politike; novosti v svetu znanosti in tehnike
- 11. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom skupina ljudi, ki jih družijo enaki, podobni interesi, enak spol, enaka starost, družbena pripadnost: mestni, salonski svet; mladi svet je bil navdušen mladi ljudje, mladina; moški, ženski svet moški, ženske
// temu je prisluhnil ves kulturni svet; v strokovnem svetu je že znan med strokovnjaki
// črnopolti svet v pristanišču črnci; pisatelj rad opisuje kmečki svet kmete, kmečko življenje
// slovanski svet Slovani - 12. celota družbenih, ekonomskih, političnih odnosov na zemlji: spreminjati svet; bojevati se za boljši, lepši, pravičnejši svet / danes živimo v drugačnem svetu v drugačnih razmerah, okoliščinah
- 13. nav. ekspr. ljudje, njihovo ravnanje in možnosti, ki jih ima kdo za delovanje, življenje: svet ga je razočaral; sveta ne razume več / privlačnost, vabljivost sveta
// življenje v družbi, javno življenje: odpovedati se svetu; vrniti se v svet; pretrgati stike s svetom / zadovoljen je s seboj in s svetom
// življenje, bivanje na zemlji sploh: na svet ga veže samo še volja; take so zakonitosti sveta - 14. ekspr. skupnost ljudi, ljudje, javnost: predstaviti kaj svetu; to naj ostane skrito svetu; pred svetom je ona tvoja žena / povabil jo je v mesto, da bi prišla malo med svet v javnost, v družbo
// ljudje sploh: svet je hudoben, krut; ne veš še, kaj je svet kakšni so (lahko) ljudje
// pog. na ulicah se je trlo sveta ljudi
// cel, ves svet cel, ves svet že to ve; obgodrnjati cel, ves svet; pozna ves svet zelo veliko ljudi; čuti se zapuščenega od vsega sveta; hud, jezen je na ves svet; pred vsem svetom se je osramotil; z vsem svetom je sprt
● ekspr. zaradi tega se svet ne bo podrl se ne bo zgodilo nič hudega; tako se dogaja, odkar svet stoji od nekdaj; ekspr. misliš, da se bo ves svet sukal okoli tebe da bodo vsi skrbeli zate, stregli tebi; ekspr. sveta ne boš spremenil sprijazni se z ljudmi, dejstvi, kot so; ekspr. ves svet ima odprt pred seboj lahko gre kamorkoli; ekspr. radi bi svet na glavo postavili spremenili trdna, ustaljena načela, spoznanja; ekspr. biti odrezan od sveta imeti onemogočen dostop do drugih področij, krajev, ne moči vzdrževati zvez z njimi; star. poslovil se je od sveta umrl je; ekspr. v tem mestu sem pogledal, prijokal na svet sem se rodil; pog. mnogim otrokom je pomagala na svet je bila, je sodelovala pri njihovem rojstvu; ekspr. požvižgam se na ves svet izraža veliko omalovaževanje; ekspr. saj nisem šele danes na svet prišel, da ti bom verjel nisem tako neizkušen, naiven; ekspr. pet otrok je spravila na svet rodila; po svetu hoditi z odprtimi očmi dobro opažati, spoznavati stvari, pojave okrog sebe; živeti med svetom v krščanskem okolju ne v samostanu; ekspr. tega ne dam za cel svet sploh ne, pod nobenim pogojem; evfem. spraviti koga na drugi, oni svet povzročiti njegovo smrt, umoriti ga; oni svet v različnih religijah kraj, prostor zunaj zemeljske stvarnosti; ekspr. politika mu je tuj svet na politiko se ne razume; konec sveta ekspr. na konec sveta bi šel za njo zelo jo ima rad; ekspr. razšli so se na vse štiri konce sveta vsepovsod; ekspr. našel ga bom, pa če na koncu sveta gotovo ga bom našel; ekspr. ta kraj je na koncu sveta zelo daleč; star. luč sveta je zagledal v kmečki hiši rodil se je; je kmečkega rodu; ekspr. jutri bodo oči sveta obrnjene v Beograd ljudje po svetu bodo poslušali novice, poročila od tam; ekspr. on je najboljši človek na svetu zelo je dober; ekspr. hudo je, če nimaš na svetu kam nikamor iti, zateči se; ekspr. hiše ne proda za nič, za vse na svetu nikakor ne; red vlada svet; nehvaležnost je plačilo sveta; preg. denar je sveta vladar za denar se vse dobi; preg. naj človek pol sveta obteče, najboljši kruh doma se peče doma je najbolje
♦ filoz. čutni svet ki ga posredujejo čutila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
tóg -a -o prid. (ọ̑ ọ́) - 1. ki ob delovanju sile nanj ne spremeni svoje oblike: dela sta povezana s togim drogom; toga prema; krila letala niso popolnoma toga / togi spoj; toga zveza med elementi
// ki se nerad, težko upogiba, pregiba: togi lasje; tog papir; togo blago - 2. težko, počasneje gibljiv: togi prsti; tog vrat; od dolgega sedenja je postal ves tog; od mraza toge noge / togi gibi; toga drža telesa
- 3. ki ni sposoben prilagajati se času, razmeram: tog človek; po značaju je zelo tog / togi predpisi; toga politika; togo, neživljenjsko stališče
// ki izraža, kaže nesproščenost, (pre)veliko zadržanost: tog nastop; togo vedenje - 4. ki glede na izrazna sredstva ne kaže velike pestrosti, izoblikovanosti: togo pisarniško izražanje; dogajanje v filmu je preveč togo / geometrijsko toga razporeditev
♦ avt. toga obesa obesa, ki je v neposredni povezavi z obeso kolesa v paru; fiz. togo telo telo, ki pod vplivom sile ne spremeni svoje oblike; mehanika togih teles; tekst. toga igelnica
tógo prisl.: togo se držati česa; togo prikloniti se, sedeti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
trenútek -tka m (ȗ) - 1. zelo kratek čas: trenutek mine; kratek, knjiž. bežen trenutek; trenutek nepazljivosti in zgodila se je nesreča; trenutek tišine / vse skupaj je trajalo samo trenutek; zabliskalo se je in čez trenutek zagrmelo; umolkniti za trenutek; trenutek pozneje je odšel / potrpi še nekaj trenutkov malo
// na trenutke je pri zavesti kdaj pa kdaj za zelo kratek čas; v trenutku je ustavil zelo hitro; v trenutku se vrnem takoj
// kot vljudnostna fraza: trenutek počakajte, prosim; trenutek, nekaj ti moram povedati; oprostite (mi) za trenutek
// navadno s prilastkom čas, ki se zdi zelo kratek: vsak prost trenutek porabi za učenje; ekspr. srečni, svetli, temni trenutki življenja; trenutek olajšanja, slabosti, dobre volje; ugodje trenutka in trajnejše ugodje / ekspr. to je trenutek, ki človeku ostane za vedno doživetje - 2. točka, kratek čas v neomejenem trajanju: nastopil, prišel, knjiž. napočil je trenutek izstrelitve rakete; izbrati, zamuditi pravi trenutek za odriv; tisti trenutek, v tistem trenutku se je spomnil na mater tedaj; ozrl se je in tisti trenutek, v tistem trenutku je počilo istočasno
- 3. s prilastkom kratko omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred: prelomni trenutki v življenju naroda; to je zgodovinski trenutek / publ. prikazati gledališki, politični trenutek sedanje razmere v gledališču, politiki
// taka politika je v sedanjem trenutku nevarna v sedanjih razmerah; v tem trenutku zamenjava ni primerna
● ekspr. ne dajo mu niti trenutka miru prav nič; ekspr. niti trenutka ne smemo izgubiti takoj moramo ukrepati; ekspr. niti trenutek ga ni skrbelo sploh ga ni skrbelo; ekspr. od trenutka do trenutka je hrup naraščal hitro; ekspr. nima mirnega trenutka nikoli nima miru; ekspr. prvi trenutek, v prvem trenutku ni dojel, kaj se je zgodilo takoj; ekspr. ta trenutek, vsak trenutek lahko pride v zelo kratkem času, takoj; ekspr. prišel je njegov veliki trenutek dobil je priložnost za pomemben uspeh; ekspr. predati se veselemu trenutku popolnoma doživljati veselo razpoloženje; ekspr. vsak trenutek te lahko doleti nesreča kadarkoli; ekspr. z vsakim trenutkom je slabše hitro se slabša; ekspr. prišel je zadnji trenutek komaj še pravočasno; ekspr. biti do zadnjega trenutka pri zavesti do smrti; ekspr. zagrenila mu je vsak trenutek življenja vse življenje
♦ psiht. svetli trenutek (duševnega bolnika) trenutek, ko je bolnik popolnoma razsoden, se popolnoma zaveda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
vôjna -e ž (ó) - 1. vojaški spopad, navadno med državami: vojna traja, se začne; dobiti, izgubiti, preprečiti vojno; pasti v vojni; vojna na kopnem, morju; konec, začetek vojne; strahote vojne / star. iti na vojno; državi sta v vojni se med seboj vojaško spopadata
// atomska, jedrska vojna; domovinska vojna za obrambo domovine po neizzvanem napadu; državljanska vojna med nasprotujočimi si skupinami znotraj ene države; prva, druga svetovna vojna
// čas trajanja takega spopada: po vojni so tovarno podržavili; med vojno je bil zaprt; revija je izhajala že pred vojno - 2. ekspr. hudo prepiranje, medsebojno spopadanje: zavist je povzročila med sosedi pravo vojno
● med obema vojnama med prvo in drugo svetovno vojno; ekspr. papirnata vojna dalj časa trajajoča pismena polemika
♦ polit. hladna vojna sovražna meddržavna politika brez oboroženih spopadov; voj. bliskovita, frontalna vojna; hidrogenska vojna z uporabo jedrskega orožja; psihološka vojna uporaba psiholoških propagandnih sredstev z namenom demoralizirati prebivalstvo kake države, zlasti pred napadom nanjo; specialna vojna sovražna dejavnost kake države proti drugi državi z namenom, da jo materialno in psihološko izčrpava, slabi; zgod. balkanske vojne vojna med balkanskimi državami in Turčijo ter med Bolgarijo in drugimi balkanskimi državami v letih 1912—1913; španska državljanska vojna med republikanci in falangisti v Španiji od leta 1936 do 1939
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
zaposlíti -ím dov., zapóslil (ī í) - 1. sprejeti koga v delovno razmerje: zaposliti več delavcev; zaposliti koga za polovico delovnega časa; honorarno, začasno zaposliti koga
- 2. narediti, da kdo kaj dela: zaposliti otroka, da se ne potepa; sinove je zaposlil z gospodarskimi deli; zaposliti se z drobnimi opravki; zaposliti se sam s seboj ukvarjati se
// ekspr.: pobezal je v ogenj, da bi zaposlil roke kaj počel z njimi; zaposliti misli s pripravami začeti misliti na priprave
// ekspr. popolnoma zaposliti stroje izkoristiti - 3. postati predmet dejavnosti, aktivnosti koga: vsakdanji opravki so ga tako zaposlili, da je pozabil na prijatelje / za nekaj mesecev ga je zaposlila politika
zaposlíti se stopiti, vključiti se v delovno razmerje: ker je bil brez staršev, se je moral zaposliti; zaposliti se na sodišču, v tovarni; zaposlil se je kot učitelj / redno se zaposliti za nedoločen čas in s polnim delovnim časom
zaposlèn -êna -o: zaposleni delavci; zaposlen je bil kot mizar; pomoč zaposlenim ženskam; sam.: odstotek zaposlenih; dohodek na zaposlenega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
zdràv zdráva -o prid. (ȁ ā) - 1. ki je v stanju telesnega in duševnega dobrega počutja, brez motenj v delovanju organizma, ant. bolan: zdrav otrok; biti, ostati zdrav; počutiti se zdravega; duševno, telesno, umsko zdrav; popolnoma zdrav; ekspr. ste vsi čili in zdravi; ekspr. vrnil se je živ in zdrav; zdrav kot dren, riba / zdrave in bolne rastline; vse živali so še zdrave / kot pozdrav (ob slovesu): pa zdravi bodite; ostani zdrav
// ki izraža, kaže tako stanje: biti zdravega videza; imeti zdravo barvo; zdrava rdečica / zdrav glas; zdravo dihanje - 2. ki kaže trdno, notranje ubrano duševno stanje: zdrava osebnost / zdrava družba, družina; ljudstvo je ostalo v jedru zdravo
- 3. ki je v normalnem, naravnem stanju in dobro opravlja svoje funkcije: zdravi udje, zobje; zdrav želodec; njegovo srce je zdravo
// ki poteka brez motenj, v skladu z normalnim, naravnim: skrbeti za zdrav psihofizični razvoj otrok; zdrava rast rastlin / imeti zdrav tek; zdrava potreba po čem - 4. ki temelji na pozitivnem, naravnem, normalnem: zdrav humor; zdravi nauki, nazori; zdrava presoja; zdrava samozavest / imeti zdrav čut za kaj; ekspr.: zdrav razum; biti pri zdravi pameti sposoben premišljeno, razsodno ravnati
// zdravi odnosi med ljudmi; zdrava vzgoja - 5. ki ne vsebuje zdravju škodljivih snovi: zdrav zrak; zdrava hrana; malo vode je še zdrave
// ki dobro, ugodno deluje na zdravje: črni kruh je bolj zdrav kot beli / zdravo okolje; zdravo podnebje / zdravi užitki; smeh je zdrav; zdravo razvedrilo; tako življenje ni zdravo; pren. odrasti v zdravem ozračju - 6. nav. ekspr. ki zaradi svojih pozitivnih lastnosti ugodno vpliva na kaj: zdrava ambicioznost; zdrava konkurenca, kritika / to je zdrava osnova za preporod kulture
// ki deluje dobro in daje uspešne rezultate: zdrava finančna politika; zdravo gospodarstvo - 7. ki ima bistvene pozitivne lastnosti ohranjene v polni meri: zdrav les / odbrati zdrave sadeže od gnilih; zelnate glave so zdrave samo še v sredini / zidovje je zdravo in trdno, streha pa ne več; pren. zdravi temelji družbe
● pog., ekspr. odnesti zdravo kožo nepoškodovan priti iz tepeža, boja; ekspr. ravnati po zdravi pameti premišljeno, razsodno; pog., ekspr. ni zdrava, če ne nagaja vedno nagaja; zelo rada nagaja; star. zdrava, grofica celjska pozdravljena
zdrávo prisl.: zdravo misliti; zdravo živeti; zdravo rdeča lica / v povedni rabi zdravo je iti na zrak
● ekspr. z njim se ni zdravo prepirati ni dobro, koristno; ekspr. zate bo najbolj zdravo, če to pustiš pri miru najbolje, najbolj koristno
zdrávi -a -o sam.: zdravi ne razume bolnega; to je samo za zdrave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
zgrešíti -ím tudi izgrešíti -ím dov., zgréši tudi izgréši; zgréšil tudi izgréšil (ī í) - 1. pri metanju, streljanju ne zadeti: nameril je in ustrelil, vendar je zgrešil; zgrešiti cilj, tarčo / krogla, strel zgreši / igralec je zgrešil žogo / vtikal je ključ, pa je vedno zgrešil ključavnico
- 2. pri premikanju, iskanju ne videti, ne opaziti: voznik je zgrešil odcep; v temi je zgrešil pot, vrata; zgrešiti smer; v množici sta se zgrešila / hiša stoji na samem, ne boste je zgrešili; tega človeka ne moreš zgrešiti, tako izstopa
// priti v položaj, ko se česa ne vidi, ne opazi več: sledil mu je v primerni razdalji, da ga ne bi zgrešil / med grmovjem je pes sled zgrešil - 3. ne doseči zaželenega, pričakovanega rezultata: predstava je zgrešila svoj namen; neprodane knjige zgrešijo pravi smisel
- 4. ekspr. narediti napako, zmotiti se: zgrešil je, ker ga ni poslušal; za študij se je odločil nepremišljeno in je šele pozneje spoznal, da je zgrešil / zgrešiti poklic ne izbrati si tistega poklica, za katerega ima osebek sposobnosti, nagnjenje, veselje
● ekspr. ljudje so ga že zgrešili ga ne poznajo, prepoznajo več; ekspr. njegovo ime sem čisto zgrešil se ga ne spomnim; ekspr. fant je zgrešil pravo pot ravna, dela nepravilno, moralno oporečno; take priložnosti gotovo ne boš zgrešil zamudil
zgrešèn tudi izgrešèn -êna -o - 1. deležnik od zgrešiti: zgrešen cilj; zgrešena smer; uprizoritev je bila igralsko in režijsko zgrešena
- 2. ekspr. napačen, neprimeren: zgrešen ukrep; zgrešena naložba; zgrešena politika; tako ravnanje je popolnoma zgrešeno / zgrešeno življenje; prisl.: zgrešeno razlagana pesem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
zunánji -a -e prid. (ȃ) - 1. ki pri kaki stvari neposredno meji na okolje: zunanji zidovi stavbe; zunanja plast kosti; zunanja stran soda / zunanja vrata / zunanja oprema knjige platnice, ovitek
// ki je na površini česa: zunanji žep na suknjiču; zunanja obloga; zunanje poškodbe / zunanje spolovilo - 2. ki je v prostoru glede na druge najdlje, zadnji od izhodišča: zunanji kolobar svetlobe; tekel je po zunanji stezi / pri vpreženi živini pognal je zunanjega vola desnega
// ki je od sredinske ravnine telesa, stvari bolj oddaljen: zunanji gleženj; zunanja stran roke hrbet roke
// zunanji vrsti v sprevodu / zunanji premer cevi - 3. ki je na prostem, zunaj stavbe: pri delu ga moti zunanji hrup; razlika med notranjo in zunanjo temperaturo / zunanji sedeži restavracije / zunanji lak lak za lakiranje predmetov, ki so na prostem; iščejo delavca za zunanja dela / razlika med notranjim in zunanjim tlakom pri zaprti posodi
// ki je, obstaja, izvira v okolju zunaj osebe, stvari: odgovor organizma na zunanje dražljaje, vplive; zaščita pred zunanjimi škodljivci / zunanji pogoji za duševni razvoj; zunanje pobude za delo; prilagoditi se spremenjenim zunanjim razmeram - 4. ki je zunaj mej kake države, ozemlja: zunanji sovražniki države; zunanje predstavništvo; zunanje tržišče / obkoljeni niso dobivali zunanje pomoči / zunanji dopisni člani akademije dopisni člani akademije iz drugih republik, držav
// ki je v zvezi z drugimi državami: pridobivati zunanji ugled; uspešna zunanja politika, trgovina; urejati zunanje zadeve / minister za zunanje zadeve - 5. ki ni iz določene skupnosti, organizacije: prepovedati vstop v bolniške sobe zunanjim obiskovalcem; zunanja kontrola podjetja / gojenci ne smejo imeti zunanjih stikov
// ki sodeluje v kaki skupnosti brez rednega razmerja: zunanji člani gledališča; zunanji sodelavci / zunanje gojenke v samostanu gojenke, ki se ne pripravljajo na redovniški poklic - 6. ki se na zunaj vidi, čutno zazna: stisk rok je bil zunanji izraz pomiritve; zunanji znaki bolezni; zunanje lastnosti česa / zunanja pojavnost sveta / pod zunanjim mirom je skrival veliko razburjenje; veselje je bilo le zunanje navidezno, nepristno
- 7. ki ne zajema človekove duševnosti: zunanje lastnosti človeka; popisati zunanje življenje koga / zunanje vezi med ljudmi; dati prednost zunanjim vrednotam / zunanje doživljanje stvari s čuti; zunanje izkustvo dobljeno s čuti
// realizem zunanjega sveta materialnega, tvarnega
// ki ne zajema bistvene, vsebinske strani česa: zunanji podatki o koncertu; zunanja podobnost stvari; notranja in zunanja zgradba besedila - 8. nanašajoč se na zunanjost: zunanji osebni opis; spremenjena zunanja podoba mesta; zunanja urejenost stavb / lep zunanji videz, vtis
● zunanji požar požar v naravi ali na površini stavbe, predmeta
♦ anat. (zunanji) sluhovod cevasti del ušesa med uhljem in bobničem; žleza z zunanjim izločanjem žleza, iz katere po izvodilu izteka izloček v telesne votline ali na površino telesa; zunanje uho del ušesa z uhljem, sluhovodom in bobničem; astr. zunanji planet planet, ki se giblje zunaj Zemljinega tira; biol. zunanji zajedavec zajedavec, ki živi na površju gostitelja; zunanja oploditev oploditev zunaj organizma; zunanje izločanje izločanje po izvodilu v telesne votline ali na površino telesa; elektr. zunanji pomnilnik; geol. zunanje sile sile, ki imajo svoj izvor zunaj zemeljske oble; eksogene sile; geom. zunanji kot sokot notranjega kota; jur. zunanji morski pas del odprtega morja, ki je tik obalnega morja in na katerem imajo obalne države posebne pravice; lit. zunanja zgradba literarnega dela obseg, razčlenjenost na enote, zaporedje enot; med. zdravilo za zunanjo uporabo zdravilo, ki se daje na kožo; obl. zunanji šiv šiv, zlasti okrasni, ki je izrazit na zunanji strani oblačila; rad. zunanji prenos prenos dogajanja, ki ne poteka v studiu; šol. zunanja šola nekdaj šola, ki ni namenjena vzgajanju, šolanju za duhovniški, redovniški poklic
zunánje prisl.: igra tako, da vzornika samo zunanje posnema; zunanje se spremeniti; zunanje in notranje svoboden človek
zunánji -a -e sam.: dajati prednost zunanjemu; oblika je zanj nekaj zunanjega; knjiž. soditi človeka po zunanjem po zunanjosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
agráren -rna -o prid. (ȃ) - 1. nanašajoč se na kmetijstvo; kmetijski, poljedelski: agrarni proizvodi; agrarna dežela, politika; agrarno-industrijske države / agrarna stranka
- 2. nanašajoč se na zemljiško posest, zemljiški: rešitev agrarnega vprašanja; agrarni interesent interesent, ki se ob agrarni reformi poteguje za dodelitev zemlje; agrarni maksimum največja dovoljena zemljiška lastnina; agrarna reforma razdelitev veleposesti med tiste, ki zemljo obdelujejo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
denacionalizácija -e ž (á) - 1. jemanje ali izgubljanje narodne zavesti in znakov narodnosti; raznarodovanje: ljudstvu je pretila nevarnost denacionalizacije in celo iztrebljenja; politika denacionalizacije; proces denacionalizacije / denacionalizacija kulture
- 2. vrnitev nacionaliziranega premoženja prejšnjim lastnikom: izvesti denacionalizacijo; denacionalizacija bank in industrijskih družb
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
doživéti -ím dov., dožível (ẹ́ í) - 1. v življenju priti do česa, biti deležen česa: človek težko razume, če sam ne doživi; pripovedoval je, kaj vse je po svetu videl in doživel; veliko je doživela na potovanju; marsikaj smo doživeli v tem času; tega ni mogoče opisati, treba je doživeti / doživeti bedo, razočaranje
// s čustvi dojeti: pesmi ni niti doživel niti razumel / zgodbo je povedal na kratko, a doživel jo je do podrobnosti - 2. živeti do določene dobe, dogodka: doživeti visoko starost; le malo prvoborcev je doživelo konec vojne / star sem že, a vnuka bi še rad doživel
- 3. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da je kdo deležen dejanja, ki ga določa samostalnik: film je doživel dobro kritiko; taka politika je morala doživeti polom; naši tekmovalci so doživeli popoln poraz / prevod je doživel precej popravkov; knjiga je doživela več izdaj / doživeti čast, sramoto biti počaščen, osramočen
- 4. vznes. umreti: doživela je, vsi bomo šli za njo
dožívljen -a -o: globoko doživljena glasba; pot do resnično in zavestno doživljenega spoznanja je bila težka; mučen spomin na doživljeno sramoto; vizionarno doživljena resničnost
doživét -a -o: od doživetih vtisov je bila vsa bleda; misel na doživeto srečo; vse zgodbe v knjigi so intenzivno doživete; do kraja doživeta lirika; prisl.: altistka je pela naslovno vlogo doživeto in izredno prepričevalno; sam.: prav stil te novele odkriva globino doživetega; neposredno izpovedovanje doživetega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
ekstrémen -mna -o prid., ekstrémnejši (ẹ̑) - 1. zelo oddaljen od povprečnosti česa; skrajen, pretiran: ekstremne ideje; ekstremna politika; najbolj ekstremno glasbeno delo v zadnjem času / ekstremni temperament; ekstremna smer v stranki; ekstremno stališče / ekstremen človek / ekstremni ukrep; ekstremna kazen pretirano ostra, najvišja
// alp. nanašajoč se na plezanje v izredno težkih, izjemnih smereh s pretežno uporabo tehničnih sredstev: ekstremni alpinist; ekstremni plezalni poizkusi v Alpah; ekstremna alpinistika - 2. mat. največji ali najmanjši: ekstremna vrednost količine
ekstrémno prisl.: ekstremno težka plezalna smer
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
elástičen -čna -o prid., elástičnejši (á) - 1. ki začasno, dokler deluje sila, spremeni svojo obliko; prožen: elastičen les; elastične stene balona; tla v telovadnici morajo biti elastična
♦ strojn. elastična pritrditev pritrditev, ki omogoča rahlo premikanje glede na podlago
// ki se razteguje podobno kot gumi, raztegljiv: elastično blago / elastične smučarske hlače; elastične nogavice - 2. lahkoten, gibčen: pri vajah je elastičen in uren; elastični koraki; elastična postava
- 3. sposoben prilagajati se času, razmeram: elastičen sistem izobraževanja; elastična politika; elastično stališče / elastičen človek ki se v vsaki situaciji znajde, se prilagodi; tudi naša trgovina je premalo elastična se ne prilagaja potrebam trga
● ekspr. on ima elastično hrbtenico menja prepričanje v skladu z razmerami
elástično prisl.: elastično hoditi; elastično uporabljati odredbe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
empirízem -zma m (ī) - 1. filozofska smer, po kateri je čutno dojemanje, opazovanje glavni vir spoznanja: v njegovih prvih delih je še čutiti vpliv empirizma
- 2. metoda, ki se zavestno omejuje samo na neposredna, čutna izkustva: stati na stališču empirizma; politika, ki temelji na empirizmu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
insolvéntnost -i ž (ẹ̑) - 1. ekon. nesposobnost poravnati svoje plačilne obveznosti, ker dolgovi presegajo vrednost premoženja: insolventnost dolžnika, kupca
- 2. knjiž., redko nesposobnost, nezmožnost sploh: s tem je notranja in zunanja politika dokazala svojo popolno insolventnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
izžívljati -am nedov. (í) - 1. knjiž. v življenju uresničevati: izživljati svoje potrebe, želje po športnem udejstvovanju / vprašanje je, kako se bo izživljalo duševno življenje množic
- 2. knjiž. kazati, izražati: svojo hrabrost izživlja le pri ženskah in kartah; genij tega naroda se izživlja zlasti v glasbi in filozofiji
izžívljati se zadovoljevati svojo potrebo, željo po življenju, udejstvovanju: otroci se izživljajo pri igrah; izživljati se na gledališkem, kulturnem področju; izživljati se v dolgotrajnih debatah; vsak se izživlja po svoje / ljubezensko, spolno se izživljati / knjiž. naša narodna politika se ni mogla izživljati samo v trenutnih akcijah
● ekspr. izživljati se na kom zadovoljevati pozitivna, negativna nagnjenja, spolno slo; ekspr. okupatorjev bes se je izživljal nad ljudmi okupator je z njimi surovo, grdo ravnal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
konstruktíven -vna -o prid. (ȋ) - 1. ki pomaga k ureditvi, izboljšanju česa; ustvarjalen, ploden: konstruktivni pogovori; konstruktivna politika; kritika naj bo konstruktivna; konstruktivno delo / konstruktivna kazen
- 2. redko konstrukcijski: konstruktivni material / konstruktivni deli gradbenega objekta
konstruktívno prisl.: konstruktivno kritizirati; konstruktivno in funkcionalno neoporečno zasnovana arhitektura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
pártija -e ž (á) - 1. politična organizacija, stranka, zlasti komunistična: partija je organizirala akcije proti delodajalcem; delavske, meščanske partije; delavski razred s partijo na čelu / Komunistična partija Jugoslavije do 1952 Zveza komunistov Jugoslavije; Komunistična partija Španije; kongres Komunistične partije Sovjetske zveze
- 2. pog. Zveza komunistov Jugoslavije: med narodnoosvobodilnim bojem je imela partija odločilno vlogo; sprejeti nove člane v partijo; obletnica naše partije; politika, program partije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
podjétje -a s (ẹ̑) - 1. samostojna gospodarska enota z določenimi nalogami na področju proizvodnje, trgovine, storitev: podjetje je izvozilo veliko izdelkov; podjetje se uspešno razvija; upravljati podjetje; ustanoviti podjetje; direktor podjetja; poslovna politika podjetja; gospodarjenje v podjetju / gostinsko podjetje; gradbeno, obrtno, prevozniško, uvozno podjetje; proizvodno, storitveno, trgovsko podjetje; veliko podjetje ki ima večje število delavcev ali večjo vrednost sredstev; združeno podjetje do 1973 gospodarsko enotno podjetje, nastalo z združitvijo več samostojnih podjetij; podjetje za letalski promet
♦ ekon. kapitalistično podjetje katerega lastnik je posameznik ali več posameznikov; samoupravno podjetje ki ga upravljajo delavci; socialistično podjetje ki je v družbeni lasti - 2. ekspr. dejanje, načrt: lotil se je velikega podjetja; za uresničitev takega podjetja je potreboval mnogo denarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
prométen -tna -o prid., prométnejši (ẹ̑) nanašajoč se na promet:- a) prometni zastoji; zgodila se je prometna nesreča; ta cesta je zelo prometna / čez Slovenijo vodijo pomembne prometne poti; kraj ima dobre prometne zveze / prometna varnost / publ. mestu grozi prometni infarkt zastoj, zastajanje prometa zaradi prevelikega števila vozil
// prometni miličnik; prometni pravilnik; prometni prekršek; prometni znak; prometna milica; prometna služba; prometno dovoljenje listina o registraciji motornega in priklopnega vozila - b) prometni odsek je organiziral prevoz; prometna politika / prometni tehnik
- c) prometni davek; prometna vrednost izdelka
♦ avt. prometni pas pas, dovolj širok za neoviran promet enega vozila; jur. prometno pravo pravo, ki ureja prevoz potnikov in blaga ter prenos obvestil po pošti, telegrafu, telefonu in radiu; žel. prometni urad prostor, iz katerega vlakovni odpravnik ureja promet, navadno na železniški postaji; prometna šola šola, v kateri se učenci usposobijo za vodenje železniškega prometa
prométno prisl.: prometno pomemben kraj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
proti predl., z dajalnikom - 1. za izražanje cilja, h kateremu je usmerjeno premikanje: iti proti domu; dim se vzdiguje proti nebu; pluti proti obali; veter piha proti severu / cesta proti Celju / pisati od leve proti desni
// za izražanje splošne usmerjenosti: obrnil se je proti občinstvu; držati steklo proti svetlobi; sedel je s hrbtom proti vratom / meja proti Italiji / okno gleda proti jugu na jug
// kot pojasnilo pod fotografijo od leve proti desni stojijo - 2. za izražanje premikanja, ki je nasprotno drugemu premikanju: jadrati, pluti, veslati proti toku; vso pot so vozili proti vetru / gladiti proti dlaki
- 3. za izražanje bližine, približevanja časovni meji: napad pričakujejo proti jutru; pride proti večeru; bilo je proti osmi uri
- 4. za izražanje odpora, sovražnosti: nastopiti proti rasni diskriminaciji; gibanje proti fašizmu / upreti se proti okupatorju okupatorju; bojevati se proti sovražniku s sovražnikom
// publ. Olimpija je igrala proti Hajduku s Hajdukom
// za izražanje nasprotovanja, nesoglašanja: pritožiti se proti odločbi; glasovati proti predlogu / proti predlaganemu kandidatu je skupina izbrala svojega kandidata - 5. za izražanje česa negativnega, čemur se je treba izogibati, česar delovanje, vpliv je treba preprečiti, odvrniti: cepiti proti davici / ukrepi proti draginji; tablete proti glavobolu; boj proti raku; rakete proti toči / braniti se proti očitkom pred očitki
- 6. za izražanje neujemanja z merilom, vodilom: to je proti moji navadi; storiti kaj proti pravilom; delati proti predpisom; to se je zgodilo proti njegovi volji / ekspr. uspeti proti vsem oviram kljub
- 7. za izražanje odnosa do česa: biti neodporen proti infekciji; snov je odporna proti ognju; obstojnost barve proti sončni svetlobi
- 8. za izražanje razmerja, navadno čustvenega; do: proti revežem je trdega srca; politika Avstrije proti Slovencem / biti pozoren proti starejšim
- 9. za izražanje omejitve na navedeno osebo: proti meni se je tako izrazil; tako se je pohvalila proti sošolki
- 10. za izražanje sorazmerja: domače moštvo je zmagalo s pet proti tri; načrt v merilu ena proti dvesto [1 : 200] / ni čudno, da se je tako končalo, saj sta bila dva proti enemu; ekspr. stavim sto proti ena, da ga ne bo
// za izražanje primerjave z drugačnim; v primeri z: proizvodnja se je proti lanski povečala za pet odstotkov; proti njemu sem jaz pritlikavec; moje skrbi so majhne proti tvojim - 11. publ. za izražanje okoliščin, pogoja za uresničitev kakega dejanja: vrniti proti nagradi, odškodnini / vstop proti vabilu z vabilom; pisar. delati, opravljati kaj proti plačilu za plačilo
● ekspr. dvigniti roko proti komu udariti, (pre)tepsti ga; ekspr. dela gredo počasi proti koncu se končujejo; pog. proti sedemdesetim gre kmalu bo star sedemdeset let; pog. kaj imate proti meni zaradi česa mi nasprotujete, zakaj me ne marate; vsi so proti njemu mu nasprotujejo, ga odklanjajo; ekspr. on je muha proti tebi zelo nepomemben; zelo slaboten, šibek; ekspr. plavati proti toku ne misliti, ravnati tako, kakor misli, ravna večina, vodilni ljudje
♦ fot. fotografirati proti svetlobi naravnati objektiv tako, da je usmerjen proti viru svetlobe; navt. obrniti jadro proti vetru obrniti ga tako, da se veter močno upira vanj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
próžen -žna -o prid., próžnejši (ọ́ ọ̄) - 1. ki začasno, dokler deluje sila, spremeni svojo obliko: prožen les; prožne stene žil / njena koža je bila sveža in prožna
- 2. ki se da upogibati, pregibati: prožni sklepi; prožne kosti
- 3. lahkoten, gibčen: hodila je vzravnano in s prožnimi koraki / ekspr. je bistre glave in prožnega duha
- 4. ekspr. sposoben prilagajati se času, razmeram: prožni predpisi; prožna poslovna politika; prožno stališče / prožen človek človek, ki se v vsaki situaciji znajde, se prilagodi
● ekspr. on ima prožno hrbtenico menja prepričanje v skladu z razmerami; poljud. prožno pero vzmet v obliki ploščate palice, strok. listna vzmet
♦ šport. prožna deska; prožna ponjava telovadno orodje, na katerem se poskakuje po močni tkanini, napeti na okvir
próžno prisl.: prožno hoditi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
razkláti -kóljem dov., razkôlji razkoljíte (á ọ́) - 1. s sekiro ali zagozdo (po dolgem) dati kaj na dva ali več delov: razklati klado, štor; močno je udaril in poleno se je razklalo / razklati na dvoje, na pol
- 2. narediti podolgovato odprtino, zarezo v kaj: strela je razklala vrh drevesa; z nožem razklati lubje; brezoseb. smreko je razklalo; pren., ekspr. slepeč blisk je razklal nebo
- 3. nav. ekspr. ločiti v dele, skupine: taka politika bo stranko razklala; zaradi sporov se je organizacija razklala / razklati se v dva tabora
- 4. ekspr. povzročiti prenehanje česa, navadno za krajši čas: tuljenje sirene je razklalo tišino / približujoči se koraki so razklali mir
● ekspr. ne povejte tega materi, bolečina ji bo razklala srce preveč jo bo prizadelo; ekspr. ne dovolim ti, pa če se razkolješ sploh ne
razklán -a -o - 1. deležnik od razklati: razklano deblo; čez pol razklana ladja
- 2. ki je v stanju velike notranje napetosti zaradi nasprotujočih si čustev, hotenj: razklan človek; biti, postati razklan / duševno, notranje razklan; ekspr. bil je sam v sebi razklan
● ekspr. odgovoril je z razklanim glasom hripavim, drhtečim
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
sovjétski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sovjete: sovjetska oblast / sovjetska revolucija / Zveza sovjetskih socialističnih republik; Sovjetska zveza // nanašajoč se na Sovjetsko zvezo: sovjetski državljani, športniki / sovjetska politika / sovjetsko-ameriški odnosi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
tándem tudi tandém -a m (ȃ; ẹ̑) - 1. kolo z dvema sedežema, nameščenima drug za drugim, dvosedežno kolo: voziti se s tandemom / žarg., šport. tekmovanje tandemov dvojic, parov na tandemu
- 2. publ. skupaj nastopajoča dvojica, par: trenutno sta najboljši košarkarski tandem; politika sta se predstavila kot najnovejši tandem / režiser je ustvaril dobro predstavo v tandemu s scenaristom v sodelovanju; neskl. pril.: tandem vožnja
♦ teh. tandem stroj nekdaj parni stroj z dvema valjema, nameščenima drug za drugim na skupni batnici; tandemski stroj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
teríšče -a s (í) - 1. nekdaj kraj, prostor za trenje lanu: terice so se zbrale na terišču
- 2. knjiž. kraj, prostor, kjer se stikajo različne stvari, različni interesi in delujejo drug na drugega: to področje je terišče različnih hotenj; terišče treh kultur
// kraj, prostor, kjer se kaj dogaja: to ozemlje je že od nekdaj terišče vojaških spopadov
● zastar. vojaki so zbežali s terišča z bojišča
// kraj, prostor sploh: poiskati terišče, kjer je bil most - 3. knjiž., redko področje: politika je tisto terišče, kjer se rešujejo različni problemi / uveljaviti se na literarnem terišču
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
zvijáčen -čna -o prid. (á) ki skuša z zavajanjem koga v zmoto doseči svoj namen: to je zvijačen in hudoben človek;
zvijačen nasprotnik / zvijačna žival // ki izraža, kaže tako zavajanje: zvijačen nasmeh; zvijačen obraz / zvijačne besede; zvijačno dejanje, vprašanje / zvijačna politikazvijáčno prisl.: dobiti kaj zvijačno; zvijačno komu kaj onemogočiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
ànacionálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) narodno brezbrižen: sovražno delovanje anacionalnih in protinacionalnih elementov;
očitali so mu, da je anacionalen / anacionalna politika stranke / razsvetljenstvo je po svoji naravi anacionalno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
anglofílski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na anglofile: njegov anglofilski znanec / anglofilska politika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
ántikolonialízem -zma m (ȃ-ī) gibanje proti kolonializmu: bojevniki antikolonializma / politika antikolonializma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
avanturístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na avanturiste ali avanturizem, pustolovski: avanturistični nagibi;
bil je avanturistična narava / avanturistični roman / načrti so bili nerealni in avanturistični; avanturistična politika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
avstrofílski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na avstrofile ali avstrofilstvo: bil je iz znane avstrofilske družine / avstrofilska politika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
avtoritatíven -vna -o prid., avtoritatívnejši (ȋ) nanašajoč se na avtoriteto: avtoritativna osebnost našega političnega življenja / avtoritativna beseda, izjava, kritika / avtoritativni ton pouka ton, ki ne trpi ugovorov // avtoritaren: avtoritativni režim; avtoritativna politikaavtoritatívno prisl.: avtoritativno nastopati, soditi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
desníčarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pripadnike konservativne, nazadnjaške stranke: desničarski režim;
desničarski voditelji;
desničarske teroristične organizacije, skupine / desničarska stranka / desničarski tisk; desničarska miselnostdesníčarsko prisl.: desničarsko orientirana politika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
dezinteresírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) knjiž. nehati se zanimati, ne zanimati se za kaj: vodilni politični kadri se ne smejo dezinteresirati za gospodarska vprašanjadezinteresíran -a -o: biti dezinteresiran; taka politika je napravila iz ljudi apatično in dezinteresirano čredo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
diskónten -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na diskont: povišati diskontno mero / diskontni kredit kredit, pri katerem se obresti vnaprej odtegnejo; diskontna denarna politika državno določanje obrestne mere, po kateri banka odkupuje menice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
drobtínčarski -a -o prid. (ȋ) ekspr. ki se poteguje, bori za malo pomembne stvari: ni revolucionar z jasno perspektivo, temveč drobtinčarski borec / drobtinčarska politika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
ekspanzíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ekspanzivnost ali ekspanzijo: ekspanzivna moč kulture;
ekspanzivna sila kapitala / ekspanzivne težnje države / politika stranke je bila ekspanzivna / ekspanziven otrok; ekspanzivna čustvenost
♦ teh. ekspanzivna glina glina, ki je podvržena nabrekanju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
germanofílski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na germanofile: germanofilski voditelj / germanofilska politika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
gozdárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na gozdarje ali gozdarstvo: gozdarska koča;
gozdarska šola;
gozdarsko glasilo / gozdarski strokovnjak; gozdarska politika / gozdarski inženir strokovnjak za gozdarstvo z visoko izobrazbo; gozdarski tehnik strokovnjak za gozdarstvo s srednjo izobrazbo
♦ gozd. gozdarske klešče orodje za merjenje debeline lesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
grôžnja -e ž (ó) obljuba, napoved komu česa neprijetnega, hudega: ustrašiti se grožnje;
izpolniti grožnjo;
ostalo je samo pri grožnji;
v njegovih besedah je bilo čutiti prikrito grožnjo / publ. politika zastraševanja in groženj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
hábsburški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dinastijo Habsburžanov: habsburška monarhija / habsburška politika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
hazardêrski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na hazarderje: hazarderska strast / hazarderska politika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
hegemonístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na hegemoniste ali hegemonizem: hegemonistične težnje / hegemonističen režim; hegemonistična politika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
imperiálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na imperij: različni imperialni interesi / imperialna politika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
imperialístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na imperialiste ali imperializem: imperialistični cilji;
obramba imperialističnih interesov;
imperialistična razdelitev sveta / imperialistična politika / imperialistični stadij kapitalizma / nasprotja med imperialističnimi državami / imperialistične vojne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
improvizátorski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na improvizatorje: ta umetnik ima improvizatorski talent / taka kulturna politika je preveč improvizatorska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
izobraževálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izobraževanje: izobraževalni tečaji;
izobraževalne oddaje po radiu;
izobraževalno društvo / izobraževalni postopek; izobraževalna učinkovitost šole / izobraževalna politika / izobraževalni center; vzgojno-izobraževalna ustanova
♦ ped. izobraževalna vrednost pouka; splošno izobraževalna šola šola, ki daje splošno izobrazbo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
izolacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na izolacijo: izolacijski material;
izolacijska obloga;
odstraniti izolacijsko ploščo / izolacijska dela / izolacijska politika
● izolacijski aparat aparat s stisnjenim kisikom ali zrakom za dihanje
♦ elektr. izolacijska upornost upornost med medsebojno izoliranima prevodnikoma; les. izolacijski les les, ki se uporablja za izoliranje; med. izolacijska soba izolirna soba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
izseljeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izseljevanje: izseljevalna baza / izseljevalna politika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
izsiljevánje -a s (ȃ) glagolnik od izsiljevati: kaznovati koga zaradi izsiljevanja;
denarno izsiljevanje;
izsiljevanje priznanja;
ekspr. to je navadno izsiljevanje / publ. politika izsiljevanja / izsiljevanje prednosti je bilo vzrok nesreče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
ízvenblókovski -a -o [vən in ven] prid. (ȋ-ọ̑) publ. ki ni v bloku, neblokovski: izvenblokovske države / izvenblokovska politika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
jenkijski tudi yankeejski -a -o [jénkij-] prid. (ẹ̑) v neameriškem okolju nanašajoč se na jenkije: jenkijske navade / jenkijska politika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
kapitulántski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na kapitulante ali kapitulantstvo: med vojaki se je širilo kapitulantsko razpoloženje / kapitulantska politika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
klerikálen -lna -o prid. (ȃ) nav. slabš. ki izhaja iz klerikalizma: klerikalni nazori;
klerikalna miselnost / klerikalna politika / klerikalna stranka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
kòeksisténčen -čna -o prid. (ȍ-ẹ̑) nanašajoč se na koeksistenco: zavzemati se za bolj koeksistenčna stališča / koeksistenčna politika / koeksistenčno obstajanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
kolonizátorski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kolonizatorje: država je s težavo uresničevala svoje kolonizatorske cilje / kolonizatorska politika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
kompromísarski -a -o prid. (ȋ) nav. slabš. ki (rad) dela kompromise; nedosleden, nenačelen: kompromisarski človek / kompromisarska politika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
konsisténten tudi konzisténten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na konsistenco: konsistenten in koherenten / konsistentna politika
♦ teh. konsistentna mast mast iz mila in mineralnega olja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
krámarski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kramarje: kramarski voz;
na trgu je stalo več kramarskih lop, stojnic / velik kramarski sejem / bedna kramarska politika / tej kramarski duši ni da bi človek verjel / trgovsko-kramarski odnos do umetnostikrámarsko prisl.: kramarsko utilitaren
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
kredíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kredit: kreditna dejavnost;
razvito kreditno poslovanje / znosni kreditni pogoji / kreditni sklad banke; kreditna sredstva / naš kreditni sistem; kreditna politika / kreditno gospodarstvo gospodarstvo, v katerem ima kreditiranje zelo pomembno vlogo // kreditni zavodi / kreditni referent referent za kredit
♦ ekon. kreditni denar državne in bančne zadolžnice, ki veljajo kot plačilno sredstvo; fin. kreditni potencial materialna sredstva, ki jih lahko da kreditor; kreditna pogodba; kreditno pismo bančna listina, s katero je mogoče dvigati zneske pri drugih bankahkredítno prisl.: biti kreditno sposoben
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
lavíranje1 -a s (ȋ) glagolnik od lavirati1: dolgotrajno laviranje / za stranko je bilo značilno taktično laviranje / politika laviranja med nasprotji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
ljótičevec -vca m (ọ̑) privrženec srbskega protirevolucionarnega politika Dimitrija Ljotića: propaganda ljotičevcev // med narodnoosvobodilnim bojem pripadnik protipartizanskih enot Dimitrija Ljotića: ljotičevci in nedičevci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
militaríst -a m (ȋ) pristaš militarizma: je izrazit militarist / politika nemških militaristov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
militarístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na militarizem: militaristična miselnost / militaristična politika / militaristična država
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
monetáren -rna -o prid. (ȃ) ekon. denaren: monetarna stabilnost / monetarni sistem; monetarna politika; monetarna reforma / Mednarodni monetarni sklad mednarodna organizacija, ki skrbi za denarna vprašanja članic in za mednarodni denarni sistem; monetarna teorija teorija, ki razlaga denar in njegovo vlogo v narodnem gospodarstvu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
nacionalízem -zma m (ī) - 1. prepričanje o večvrednosti lastnega naroda in prizadevanje za uveljavitev njegovih koristi ne glede na pravice drugih narodov: obsojati, zavračati nacionalizem; brezobzirni, napadalni nacionalizem; nacionalizem in šovinizem / ideolog nemškega nacionalizma
// knjiž. politična smer, ki trdi, da so narodne koristi pomembnejše od razrednih, ideoloških: ponovni pojavi nacionalizma; nacionalizem in internacionalizem / ekonomski nacionalizem je zahteval bojkot tujega blaga - 2. v 19. stoletju meščanska ideologija in politika, ki poudarja narod kot celoto in zagovarja njegove interese: nacionalizem pri Hrvatih in Slovencih v dobi romantike / buržoazni nacionalizem
- 3. knjiž. značilnosti kulture določenega naroda, ljudstva: uvajati nacionalizem v glasbo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
načrtoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na načrtovanje: načrtovalni biro, oddelek / načrtovalni posvet; načrtovalna politika
♦ geom. načrtovalna naloga naloga, ki se rešuje z načrtovanjem, risanjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
národnosten -tna -o prid. (á) nanašajoč se na narodnost: narodnostna osveščenost, zavest / narodnostna vzgoja / narodnostna nasprotja; narodnostno zatiranje / narodnostni boji; narodnostna politika // naroden: slovenska narodnostna skupnost / državne in narodnostne meje / narodnostna manjšinanárodnostno prisl.: narodnostno mešano ozemlje; narodnostno neopredeljen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
nèangažíranje -a s (ȅ-ȋ) publ. neangažiranost: njegovo neangažiranje pri delu / politika neangažiranja neuvrščenosti, nevezanosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
nèangažíranost -i ž (ȅ-ȋ) lastnost neangažiranega človeka: družbena neangažiranost umetnikov / neangažiranost pri delu / svojo neangažiranost je opravičeval z nezaupanjem / publ. politika nevtralnosti in neangažiranosti neuvrščenosti, nevezanosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
nèblókovski -a -o prid. (ȅ-ọ̑) ki ni blokovski: neblokovske države / neblokovska politika, usmerjenost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
nédičevec -vca m (ẹ̑) privrženec srbskega protirevolucionarnega politika Milana Nedića: propaganda nedičevcev // med narodnoosvobodilnim bojem pripadnik protipartizanskih enot Milana Nedića: spopad partizanov z Nemci in nedičevci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
nèelástičen -čna -o prid. (ȅ-á) ki ni elastičen: neelastičen les / neelastični predpisi; neelastična gospodarska politika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
nèpróžen -žna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni prožen: neprožna snov / neprožen človek / neprožna politika
♦ fiz. neprožna deformacija sprememba oblike, ki ostane tudi potem, ko sila ne deluje več
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
nèuvŕščanje -a s (ȅ-ŕ) publ. pojav ali stanje, da se posamezne države ne vključujejo v politične ali vojaške bloke: utrjevati ideje o neuvrščanju / politika neuvrščanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
nèuvrščèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) navadno v zvezi z država ki ni vključen v politične ali vojaške bloke: sodelovanje neuvrščenih držav;
Jugoslavija je neuvrščena država / publ. neuvrščena politika; sam.: gibanje neuvrščenih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
nèuvrščênost -i ž (ȅ-é) lastnost, značilnost neuvrščene države: zagovarjati neuvrščenost / politika neuvrščenosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
nèvmešávanje -a s (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od vmešavanja: vmešavanje in nevmešavanje v potek dogodkov / spoštovati načelo nevmešavanja; politika nevmešavanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
nevtralístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na nevtraliste ali nevtralizem: nevtralistična večina v vladi / nevtralistična politika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
nevtralízem -zma m (ī) polit. smer, ki odklanja vključevanje v vojaške, politične, gospodarske zveze v mednarodnih odnosih: obdržati videz nevtralizma / nevtralizem države nevtralnost // politika, pristaši nevtralizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
nevtrálnost -i ž (ȃ) stanje nevtralnega: nevtralnost države;
pogodba o nevtralnosti / tu je nevtralnost skoraj nemogoča / politika nevtralnosti
♦ jur. trajna nevtralnost mednarodnopravni položaj države, ki se obveže, da ne bo sodelovala v nobeni vojni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
nójevski tudi nôjevski -a -o prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na noje: nojevska farma // ekspr. ki noče videti neprijetne resnice, sprijazniti se z njo: nojevska politika, taktika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
občínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na občino: občinske meje;
občinsko središče / občinski forumi, organi; občinski proračun, statut; občinsko turistično društvo / občinska politika / občinska stavba; občinsko zemljišče / ekspr. občinski mož občinski odbornik; uslužbenec na občini; občinski odbor v stari Jugoslaviji izvoljen organ, ki odloča v pristojnosti občine o stvareh v občini; občinski ljudski odbor od 1952 do 1963 izvoljen organ, ki odloča v pristojnosti občine o stvareh v občini; občinski odbornik član občinskega odbora; član občinskega ljudskega odbora; občinski praznik praznik, ki se praznuje v okviru občine; občinski sluga nekdaj nižji uslužbenec na občini, ki opravlja pomožna dela; občinski svetnik v stari Avstriji član mestnega sveta v mestnih občinah z lastnimi statuti; občinski tajnik nekdaj kdor opravlja pisarniške posle na občini; občinske ceste ceste, ki omogočajo promet na področju občine; občinska skupščina; občinsko dete nekdaj otrok brez staršev, za katerega skrbi občina
● ekspr. moje kolo ni občinsko ne dovolim, ne želim, da bi ga kdorkoli uporabljal
♦ jur. občinsko sodišče prvostopenjsko sodišče za manj važne pravne zadeve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
oborožítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na oborožitev: oborožitvena tehnika / oborožitvena politika / oborožitvena industrija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
oficiálen -lna -o prid. (ȃ) uraden: oficialni sprejem;
oficialno poročilo / oficialna politika / oficialni del programa se je že končal / oficialna vljudnostoficiálno prisl.: oficialno prositi za sodelovanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
posojílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na posojilo: hranilni in posojilni posli banke / ugodni posojilni pogoji / posojilna politika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
prakticístičen -čna -o prid. (í) nav. slabš. ki pretirano poudarja prakso v primerjavi s teorijo: prakticistična miselnost / prakticistična in nenačelna zunanja politikaprakticístično prisl.: prakticistično reševati gospodarske probleme
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
prófašístičen -čna -o prid. (ọ̑-í) ki je, se navdušuje za fašizem: profašistični voditelji / profašistična politika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
prósovjétski -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki je, se navdušuje za Sovjetsko zvezo: prosovjetska vlada / prosovjetska politika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
protekcionízem -zma m (ī) knjiž. dajanje, uživanje protekcije: boriti se proti protekcionizmu;
protekcionizem in diskriminacija
♦ ekon. politika, ki ščiti domače proizvajalce pred tujimi s carino, prepovedmi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
prváški -a -o prid. (á) nanašajoč se na prvake ali prvaštvo: prvaško nastopanje / doseči tri prvaške naslove tri naslove prvaka // prvaška politika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
razbijálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razbijanje: razbijalno orodje / razbijalna dejavnost, politika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
repertoáren -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na repertoar: repertoarni načrt / repertoarna politika gledališča
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
restrikcíjski tudi restríkcijski -a -o prid. (ȋ; í) knjiž. omejitven, omejevalen: restrikcijski ukrepi / restrikcijska kreditna politika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
restriktíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. omejitven, omejevalen: restriktivni ukrepi v uvozu / restriktivna kreditna politika
♦ jur. restriktivna razlaga predpisa, zakona razlaga, ki daje predpisu, zakonu ožji pomen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
revanšístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na revanšiste ali revanšizem: revanšistične zahteve / revanšistična politika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
rivalitéta -e ž (ẹ̑) rivalstvo: do spora je prišlo zaradi rivalitete
● publ. politika rivalitete med velikimi državami tekmovanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
samodŕžen -žna -o prid. (r̄) nanašajoč se na samodržce ali samodrštvo: samodržno vladanje / samodržna politika / njegovo samodržno ravnanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
samomorílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na samomor: premagati samomorilne misli / samomorilni poskus / to je samomorilna politika
● ekspr. ta samomorilni dolgčas nedeljskih popoldnevov zelo velik; ekspr. to, kar počneš, je samomorilno zelo nevarno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
sektáški -a -o prid. (á) nanašajoč se na sektaše ali sektaštvo: nasprotovati sektaškim stališčem / sektaška politika / sektaška skupinasektáško prisl.: ravnati sektaško
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
selektíven -vna -o prid. (ȋ) izbiren, odbiralen: selektivni kriteriji;
selektivno gojenje rastlin, živali / selektivni postopek selekcijski // publ. selektivna razvojna politika; ta šola je zelo selektivna
♦ gozd. selektivno redčenje redčenje, sekanje dreves, ki ovirajo rast določenih drevesselektívno prisl.: selektivno redčiti gozd
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
slogáštvo -a s (ȃ) nav. slabš. sodelovanje, povezovanje zaradi trenutnih okoliščin ali koristi zlasti na političnem področju: boriti se proti slogaštvu;
neiskreno, škodljivo slogaštvo
♦ zgod. skupna zmerna, prilagodljiva narodna politika staroslovencev in mladoslovencev od 1880 do 1890
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
sporazumáški -a -o prid. (á) nav. slabš. ki (rad) sklepa (slabe, nenačelne) sporazume: sporazumaški človek / sporazumaška politika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
sredínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sredino: sredinska črta;
sredinska lega predmeta / sredinska skupina v parlamentu / sredinska politika
♦ lingv. sredinski samoglasnik samoglasnik, ki se izgovarja ne z najvišjim ne z najnižjim pridvigom jezične ploskve; šport. sredinski igralec igralec, ki igra zlasti na sredini med igralci za napad in obrambo pri nekaterih igrah z žogo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
stabilizacíjski tudi stabilizácijski -a -o prid. (ȋ; á) nanašajoč se na stabilizacijo: stabilizacijska naprava proti zibanju ladje / stabilizacijska politika; stabilizacijska prizadevanja / stabilizacijsko obdobje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
tvórec -rca m (ọ̑) knjiž. ustvarjalec: literarni tvorci;
tvorec glasbenega dela / tvorci miru / tvorec nove države / taka gospodarska politika je tvorec inflacije
♦ ekon. produkcijski tvorci delo, predmet dela in delovna sredstva kot elementi, brez katerih ni mogoča proizvodnja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
últranacionalístičen -čna -o prid. (ȗ-í) skrajno nacionalističen: preprečevati ultranacionalistične izgrede / ultranacionalistična politika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
unitarístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na unitariste ali unitarizem: unitaristična miselnost / unitaristična država, politika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
vélikobritánski -a -o prid. (ẹ̑-ȃ) nanašajoč se na Veliko Britanijo: velikobritansko ozemlje / velikobritanska politika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
vélikosŕbski -a -o prid. (ẹ̑-ȓ) nanašajoč se na veliko Srbijo: velikosrbske ideje / velikosrbska politika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
vizionárski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na vizionarje ali vizionarstvo: vizionarsko doživljanje / vizionarski načrti; vizionarska politika / pripisujejo mu vizionarske sposobnosti jasnovidne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
vláden -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vlado: vladna palača;
vladna ustanova / vladni ukrepi za oživitev gospodarske dejavnosti; vladna politika / vladna delegacija / publ.: vladna koalicija dve ali več strank, ki zastopajo skupne interese v vladi; vladna stranka stranka, ki sama ali z drugimi strankami nadzoruje izvršilno oblast
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
zastraševánje -a s (ȃ) glagolnik od zastraševati: zastraševanje ljudi;
zastraševanje in maščevanje / zastraševanje držav / politika zastraševanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
zatirálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zatiranje: škropiti plevel z zatiralnim sredstvom / zatiralna politika fašističnega režima / bojevanje proti zatiralnemu režimu zatiralskemu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
zavojeválski -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) knjiž. osvajalski: zavojevalska vojska / zavojevalska politika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
zloglásen -sna -o prid. (ā) znan po slabih lastnostih, značilnostih: zloglasen ropar;
zloglasen ženskar / ekspr.: jesti je moral zloglasni ričet; zloglasna drobtinčarska politika // znan po hudih, slabih stvareh, dogodkih: zloglasen lokal, zapor; zloglasna mestna četrt / preplezati zloglasno steno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
zúnajblókovski -a -o prid. (ú-ọ̑) knjiž. ki ni v bloku: zunajblokovske države / zunajblokovska politika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
zunánjetrgovínski -a -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na zunanjo trgovino: zunanjetrgovinski partnerji;
zunanjetrgovinska menjava;
zunanjetrgovinska pogodba / dobra zunanjetrgovinska politika / zunanjetrgovinski oddelek; zunanjetrgovinsko podjetje
♦ ekon. zunanjetrgovinski primanjkljaj; zunanjetrgovinska bilanca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
ždánovski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na ždanovščino: ždanovsko obdobje / ždanovska kulturna politika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
abstinénčen -čna -o (ẹ̑) pridevnik od abstinenca: abstinenčna politika;
abstinenčno društvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
agresíven -vna -o prid., agresívnejši (ȋ) napadalen, nasilen: imeti agresivne namene;
agresivna politika, vojna;
agresivno dejanje;
sovražnik je postal agresiven / v življenju je bil premalo agresiven
♦ kem. agresivna voda voda, ki povzroča korozijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
anahronístičen -čna -o prid. (í) ki ni v skladu z določenim časom ali razmerami, nesodoben: anahronistična politika;
anahronistično gledanje na dobo;
to delo je danes že anahronistično
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
anarhoíden -dna -o prid. (ȋ) knjiž. ki teži, se nagiba k anarhiji: anarhoidna gledališka politika;
anarhoidno pojmovanje demokracije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
aneksionístičen -čna -o prid. (í) ki je usmerjen, ki teži k aneksiji: aneksionistični cilji;
aneksionistična politika;
aneksionistična stranka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
asimilacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na asimilacijo: asimilacijski pritisk;
asimilacijska politika;
asimilacijsko stališče do prebivalcev druge etnične pripadnosti / asimilacijska sposobnost listov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
blokáden -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na blokado: blokadna politika držav / dati blokadno povelje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
blókovski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na blok 3: blokovska politika / blokovska razdelitev svetablókovsko prisl.: blokovsko neangažirane dežele
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
brezvplíven -vna -o prid. (ī ȋ) redko ki je brez vpliva, moči: brezvplivna politika / v tej zadevi sem popolnoma brezvpliven
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
carínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na carino: izdali so nove carinske predpise;
carinske olajšave;
carinska politika;
carinska tarifa;
carinsko blago / začel se je carinski pregled; carinska pošta; carinsko območje
♦ ekon. prosta carinska cona del pristanišča, ki je odprt za mednarodni promet in v katerem veljajo razne olajšave; carinska deklaracija pismena izjava z navedbo uvoženega ali izvoženega blaga, zavezanega carini; carinska unija sporazum držav o ustanovitvi skupnega carinskega območja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
cenóven tudi cénoven -vna -o prid. (ọ̄; ẹ́) nanašajoč se na ceno: cenovna politika;
cenovna struktura trga / cenovni testi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
čáršijski -a -o prid. (á) nanašajoč se na čaršijo: politika čaršijskega centralizma / Nušićeve čaršijske komedije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
dávčen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na davek: davčni sistem;
davčna obveznost, olajšava;
davčna politika / davčna napoved ali prijava izjava davčnega zavezanca o višini davčne osnove; davčna osnova količina vrednosti ali dobrin, od katerih se odmeri davek; davčno pravo / davčni izterjevalec, zavezanec; davčni urad
● publ. priviti davčni vijak povečati davke; poostriti izterjevanje davkov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
deflacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na deflacijo: deflacijska kriza, politika / deflacijsko preoblikovanje pokrajine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
deflacionístičen -čna -o prid. (í) redko deflacijski: deflacionistična politika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
degolístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na francoskega generala de Gaulla: degolistični režim;
degolistična politika / degolistično gibanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
dekartelizácija -e ž (á) v kapitalistični ekonomiki odprava, odpravljanje kartelov: izvesti dekartelizacijo;
politika dekartelizacije industrijskih podjetij
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
devízen -zna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na devize: devizni dotok, priliv, promet;
devizni režim, sistem;
devizna bilanca;
devizna politika;
krepiti sistem deviznega samofinanciranja / devizni prekršek
♦ fin. devizni dinar računska valuta, v kateri je obračunana tuja valuta po uradnem tečaju; devizni račun bančni račun, na katerega so naložena tuja plačilna sredstva; devizni tečaj; jur. devizno pravodevízno prisl.: nekatere panoge industrije so devizno pasivne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
diskriminacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na diskriminacijo: diskriminacijski ukrepi;
diskriminacijska politika;
diskriminacijske uredbe v stanovanjski politiki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
diskriminátorski -a -o prid. (ȃ) ki vsebuje, izraža diskriminacijo: diskriminatorski ukrepi;
diskriminatorska politika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
dosléjšnji -a -e prid. (ẹ̄) dosedanji: doslejšnji rezultati dela;
doslejšnja politika;
njegovo doslejšnje delo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
drobtínčarstvo -a s (ȋ) ekspr. potegovanje, boj za malo pomembne stvari: zagovarjati drobtinčarstvo;
politika drobtinčarstva / nacionalno drobtinčarstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
ekspanzíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ekspanzijo: ekspanzijski načrti;
ekspanzijska politika / ekspanzijska sila proizvajalnih sredstev
♦ strojn. ekspanzijski gib gib batnega stroja, pri katerem plin ali para napolni valj; ekspanzijsko delo delo, ki ga opravi plin ali para pri ekspanziji; teh. ekspanzijska glina ekspanzivna glina; ekspanzijska posoda posoda, v katero se prelivajo presežki tekočine pri raztezanju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
ekspanzionístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na ekspanzionizem: ekspanzionističen program;
ekspanzionistična politika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
enunciácija -e ž (á) knjiž. javna objava, razglas: politična enunciacija;
enunciacija znanega politika;
programatična enunciacija stranke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
fígav -a -o prid. (í) pog., ekspr. ničvreden, slab: figava politika;
figavo vreme
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
finánčen -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na finance: finančni načrt;
proračunski finančni sistem;
finančna politika;
organizacija finančnega poslovanja / finančni polom, uspeh; industrijska in finančna moč države; neomejene finančne možnosti; priti v finančno odvisnost; finančne težave; finančno stanje občine; materialno-finančni problemi podjetja / delovno mesto finančnega knjigovodje; finančni minister / finančni urad / finančna straža nekdaj organ, ki nadzira proizvodnjo ali promet raznega blaga zaradi preprečitve davčnih utaj
♦ ekon. finančni kapital bančni kapital, udeležen v industriji; finančna oligarhija; jur. finančno pravofinánčno prisl.: finančno močnejši trusti; ustanova je finančno samostojna; sam.: pog. naš finančni finančni knjigovodja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
fiskálen -lna -o prid. (ȃ) fin. nanašajoč se na davščine: fiskalni viri države;
fiskalna politika;
fiskalne ugodnosti / fiskalne dajatve / fiskalna carina carina, ki jo država pobira samo zato, da bi povečala dohodke; fiskalno leto proračunsko leto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
fískus -a m (ȋ) jur. država kot davčna oblast: politika fiskusa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
fróntovski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na frontovce ali Osvobodilno fronto: frontovske organizacije;
frontovska politika;
poživiti frontovsko delo / frontovske brigade prva leta po 1945 delovne brigade, ki jih je organizirala Osvobodilna fronta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
genocíden -dna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na genocid: genocidni načrt;
genocidna politika / genocidno početje nacistov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
germanizatóričen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na germanizatorje ali germanizacijo, ponemčevalen: germanizatorični pritisk;
germanizatorična politika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
gózdnogospodárski in gôzdnogospodárski -a -o prid. (ọ̑-á; ó-á) nanašajoč se na gozdno gospodarstvo: gozdnogospodarski načrt;
gozdnogospodarska politika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
infiltracíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na infiltracijo: infiltracijska politika
♦ med. infiltracijska anestezija anestezija z vbrizganjem anestetika v tkivo; voj. infiltracijske čete
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
intervencionístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na intervencioniste ali intervencionizem: intervencionistična politika, praksa / intervencionistične enote
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
investicíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na investicijo: investicijski načrt, program;
premišljena investicijska politika podjetja / investicijska sredstva / publ. investicijska poraba je presegla lansko za trideset odstotkov poraba denarja za investicije // povečati investicijski sklad; investicijska banka / investicijski objekti; investicijsko vzdrževanje zgradb
♦ fin. investicijski krediti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
italofílski -a -o (ȋ) pridevnik od italofil: italofilska politika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
izolacionístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na izolacionizem: izolacionistična politika / izolacionistična pojmovanja v poeziji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
izžemálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izžemanje: izžemalna politika
♦ papir. izžemalni stroj stroj za odstranjevanje vode iz celuloze, lesovine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
kádrski -a -o prid. (á) redko kadrovski: kadrska politika / kadrska komisija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
kolaboracionístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kolaboracioniste ali kolaboracijo: kolaboracionistična dejavnost;
kolaboracionistična politika / kolaboracionistična reakcija je na vse načine zavirala osvobodilno gibanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
kominformístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kominformizem: kominformistična politika / nastopil je proti kominformistični praksi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
korúpten -tna -o prid. (ȗ) publ. (moralno) izprijen, pokvarjen, navadno zaradi podkupovanja: koruptna meščanska politika;
posluževal se je najbolj koruptnih sredstev / koruptni uradniki podkupljivi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
makiavelístičen tudi machiavellístičen -čna -o [makjaveli-] prid. (í) nanašajoč se na makiaveliste ali makiavelizem: makiavelistične metode;
makiavelistična politika / makiavelistična načela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
merkantilístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na merkantiliste ali merkantilizem: merkantilistična politika;
merkantilistična načela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
montagnárd -a in montanjár -ja in montanjárd -a [prva oblika montanjar -a in -ja] m (ȃ) zgod., v francoski revoluciji pripadnik nižje buržoazije v Nacionalnem konventu ali pristaš njene politike: politika montagnardov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
nèintervéncija -e ž (ȅ-ẹ́) publ. nevmešavanje: načelo, politika neintervencije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
nènapádanje -a s (ȅ-ā) kar je nasprotno, drugačno od napadanja: politika nenapadanja
♦ polit. pakt o nenapadanju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
nevtrálnosten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na nevtralnost: nevtralnostna politika
♦ jur. nevtralnostno pravo pravo, ki ureja mednarodnopravni položaj nevtralne države
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
osvajálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na osvajanje: osvajalna politika / osvajalne vojne / osvajalna taktika pri vzponu / osvajalna moč njegovih pesmi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
prebiválstven -a -o [u̯s in ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na prebivalstvo: prebivalstveni problemi;
prebivalstvena politika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
preseljeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na preseljevanje: nemška preseljevalna politika / omejiti komu preseljevalno pravico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
protekcionístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na protekcioniste ali protekcionizem: protekcionistični ukrepi;
protekcionistična politika / protekcionistična carina zaščitna carina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
prótihábsburški -a -o prid. (ọ̑-ȃ) ki je proti dinastiji Habsburžanov: protihabsburška politika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
prótinacionálen -lna -o prid. (ọ̑-ȃ) protinaroden: protinacionalna politika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
prótinároden -dna -o prid. (ọ̑-á) ki je proti narodu: protinarodna politika;
protinarodno delovanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
prótinémški -a -o prid. (ọ̑-ẹ́) ki je proti Nemcem ali Nemčiji: protinemške demonstracije;
protinemška politika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
prótislovánski -a -o prid. (ọ̑-ȃ) ki je proti Slovanom: protislovanska politika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
raznarodoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na raznarodovanje: raznarodovalna politika / raznarodovalna organizacija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
represíven1 -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na represijo: represivna družba;
povečana represivna politika;
represivno delovanje države;
represivno zmanjševanje kriminalitete / z represivnimi sredstvi so skušali povečati pritisk na stavkajoče delavce; represivne akcije proti pristašem osvobodilnega gibanja nasilne, zastraševalne
♦ ped. represivna vzgoja vzgoja, ki temelji na zastraševanju in omejevanju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
stihíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na stihijo: stihijski razvoj mest;
zajeziti stihijsko gradnjo;
stihijska gospodarska politikastihíjsko prisl.: stihijsko delati; cene so se stihijsko povečevale
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
stránkin -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na stranko: strankin program;
strankina politika / strankin časopis; sestal se je strankin odbor; strankina izkaznica, uniforma / odvetnik je zastopal strankine pravice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
títovski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Tita: titovska politika / titovska doba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
trústovski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na trust: trustovska politika / ekspr. trustovski mogotci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
tùzémski -a -o prid. (ȕ-ẹ̑) knjiž. nanašajoč se na kaj tu, na zemlji: gospodarstvo, politika in druga tuzemska področja / tuzemsko življenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
velesíla -e ž (í) publ. politično, vojaško zelo močna, vplivna država: v starem veku je bil Egipt velesila;
oborožitev, politika velesil // s prilastkom na kakem področju zelo močna država, organizacija: naftna, pomorska, športna velesila / košarkarska reprezentanca Jugoslavije je velesila / svetovna velesila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
zaposlovánje -a s (ȃ) glagolnik od zaposlovati: pospeševati zaposlovanje delavcev;
zaposlovanje žensk;
politika zaposlovanja;
zavod za zaposlovanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
zavojeválen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. osvajalen: zavojevalni načrt;
zavojevalna politika / zavojevalne vojne / zavojevalne čete
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
bêrnsteinovec -vca [-štajn-] m (é) privrženec nemškega politika in filozofa Bernsteina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
déžmanstvo -a s (ẹ̑) slabš. kar je značilno za ravnanje politika Dežmana: smešil je dežmanstvo in odpadništvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
jožefinízem -zma m (ī) politika avstrijskega cesarja Jožefa II., zlasti cerkvena: novo obliko odnosov med cerkvijo in državo je določil jožefinizem // gibanje, temelječe na tej politiki: janzenizem in jožefinizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
katónski tudi kátonski -a -o prid. (ọ̑; ȃ) knjiž. nanašajoč se na rimskega politika Katona Utičana: katonski reki / katonska strogost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
kautskijánstvo -a [kau̯t-] s (ȃ) nazori nemškega politika Kautskega: Leninova polemika s kautskijanstvom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
kerénščina -e ž (ẹ̑) v Rusiji, po februarski revoluciji leta 1917 meščansko-kapitalistična politika, imenovana po Aleksandru Kerenskem: poraz kerenščine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
kolonialízem -zma m (ī) v kapitalizmu politika gospodarsko močnejših držav, ki temelji na osvajanju, gospodarskem izkoriščanju in političnem zatiranju drugih dežel: boj proti kolonializmu / angleški, klasični kolonializem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
kominformízem -zma m (ī) polit. ideologija, politika informbiroja: boj proti kominformizmu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
máčkovec -vca m (á) privrženec hrvatskega politika Mačka: neuspešna prizadevanja mačkovcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
néokolonialízem -zma m (ẹ̑-ī) po drugi svetovni vojni politika gospodarsko razvitih držav, ki si prizadeva spraviti nerazvite države, zlasti nekdanje kolonije, v čim večjo odvisnost: boj proti neokolonializmu, kolonializmu in imperializmu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
nep -a in NEP NEP-a [nép] m, tudi neskl. (ẹ̑) zgod., kratica nova ekonomska politika v Sovjetski zvezi po letu 1921
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.