abecedikar [abecedȋkar] samostalnik moškega spola

učenec, ki se uči abecede; abecedar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

abora [nepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

grušč

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

abota [ábota] samostalnik moškega spola

abotnik, neumnež

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

abotnica [ábotnica] samostalnik ženskega spola

abotnica, neumnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

abotnik [ábotnik] samostalnik moškega spola

abotnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

abrat [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

ščegetavček, klitoris

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

abronka [ábronka] samostalnik ženskega spola

prve dlake na bradi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

adofs [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

ptica smrdokavra, LATINSKO: Upupa epops

PRIMERJAJ: deb, odab, otap, smrdokavra, vodeb

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

adruščica [adrūščicanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

žival navadni prašiček, LATINSKO: Porcellio scaber

PRIMERJAJ: adruška, babura, fota

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

adruška [adrūškanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

koroško žival navadni prašiček, LATINSKO: Porcellio scaber

PRIMERJAJ: adruščica, babura, fota

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

afinja [áfinja] samostalnik ženskega spola

opica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

afinjica [áfinjica] samostalnik ženskega spola

majhna opica; opička

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

afklar [āfklarnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

izdelovalec šivank, igel, sponk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

afklarica [āfklaricanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

izdelovalka šivank, igel, sponk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aftašica [āftašicanepopoln podatek] (abtašica) samostalnik ženskega spola

opatinja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aftra [āftra] samostalnik ženskega spola

uzda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ajd [ȁjd] samostalnik moškega spola

pogan, ajd

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ajfrar [ájfrar] samostalnik moškega spola

gorečnež

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

akolit [akolȋt] samostalnik moškega spola

pripravnik za duhovniški poklic; akolit

PRIMERJAJ: akolitar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

akolitar [akolȋtar] samostalnik moškega spola

pripravnik za duhovniški poklic; akolit

PRIMERJAJ: akolit

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aksa [āksa] samostalnik ženskega spola

sladkovodna riba jez, LATINSKO: Leuciscus idus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ala1 [āla] samostalnik ženskega spola

riba jegulja, LATINSKO: Anguilla

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

alcen [alcẹ̑n] samostalnik moškega spola

žival los, LATINSKO: Alces alces

PRIMERJAJ: elcen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

alcenov rog [alcẹ̑nov rọ̑g] samostalniška zveza moškega spola

losovo kopito

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aldov [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

nekrvna daritev, žrtev

PRIMERJAJ: kaldov

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aldovavec [aldovȃvǝc] (aldovalec) samostalnik moškega spola

žrtvovalec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ališče [alíšče] samostalnik srednjega spola

ribnik z jeguljami

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

alkur [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

plavalni mehurnepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aluška [nepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

piščančeknepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ama1 [áma] samostalnik ženskega spola

dojilja

PRIMERJAJ: dojnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

amiti1 [ámiti ȃmim] nedovršni glagol

dojiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

àn, conj. sondern: s teboj nič nimam opraviti, an s tvojim bratom, Južni Slovenci-Jan. (Slovn.); — an da, aber: vprašal sem ga, an da mi ni odgovoril, Dol.-Levst. (Sl. Spr.); — außer: vse dajemo v štant (zakup), an če kako njivo obdržimo, Levst. (M.); vse so mi vzeli, an kolikor imam na sebi, Levst. (M.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

andohtljiv -a prid. pobožen: en andohtlivi im. ed. m dol. shlushabnik Marje Divize ǀ njega andohtliva im. ed. ž molitiva ǀ molitva njeh andohtliviga rod. ed. m Firshta Mojseſsa ǀ ſad te huale, inu andohtlive rod. ed. ž shlushbè ǀ v' ſenzi andohtliviga rod. ed. s molzhajna poshlushajte ǀ S. Esther, Katera je imela suoj andohtlivi tož. ed. m dol. folk rejshit od sodbe vezhnjga pogublejna ǀ S. Duh kadar je vidu to andohtlivo tož. ed. ž molitu une Bogabojezhe dushe ǀ Samerkaite Nem. Nem. tu andohtlivu tož. ed. s premishluvajne S. Bonaventura ǀ bodem s'tem andohtlivem or. ed. m Iustinam rekal ǀ Pametnu ſte ſturili Nem. Nem., de v'tej vashi potrebi h' Stollu te gnade ſte ſe potozhili s' leto andohtlivo or. ed. ž proceſſio ǀ is malikauzou, andohtlivi im. mn. m karsheniki rataio ǀ ty andhtlivi im. mn. m, ty kateri ſo radi ſe poſtili ǀ obogati s'ſvojo s: gnado te andohtlive tož. mn. ž dushe ǀ vy nihdar nejste na to moio dobruto ſpumnili, inu s'andohtlivimy or. mn. ozhmy pogledali presež.> S. Gothard, je bil v' tem kloshtri v' mej andohtlivimy ner andohtlivishi im. ed. m → andoht

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

androga [andrọ́ga] samostalnik ženskega spola

morska riba ozimica, LATINSKO: Coregonus wartmanni

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

antverhar [āntverhar] samostalnik moškega spola

rokodelec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

apnar [apnár] samostalnik moškega spola

kdor žge apno; apnar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ápnọ, n. der Kalk, živo a., gebrannter, ungelöschter Kalk; ugašeno a., gelöschter Kalk; zeleno apno, der Grünkalk, DZ.; svinčnato a., der Bleikalk, Levst. (Nauk); v apnu močiti, kalken, Cig.; — prim. vapno.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

apostelj [apọ̑stǝlj apọ̑stǝljna] samostalnik moškega spola

apostol

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

apotekar [apotẹ̑kar] samostalnik moškega spola

lekarnar, apotekar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ar vez.
1. ker: haſzen ſztoga nevolna Decza neima, ár ſze nahájajo ſztanovito Vucſitelje TF 1715, 5; ne bránte decsiczi kmeni priti, arie táksi ország nebeſzki ABC 1725, A6b; Dai ſze naiti, ar me ſzercze tebe scsé SM 1747, 91; Blá'zeni ſzo ti miloſztivni, ár oni miloſztſo dobijo KŠ 1754, 41; i nej ſze je podrla, ár je na pecsini fundálivana KŠ 1771, 23; Ar nyemi je Ivan pravo: nej je ſzlobodno tebi nyou meti KŠ 1771, 47; Vörvati moremo ono, ka je Boug nazvejſzto, zato, ár je Boug vekivecsna pravicza KMK 1780, 5; na nouto merkaj, ár nouta ſznáj'zi peſzen BKM 1789, 8; Blá'zeni je on, ki má vörno i dobro 'seno, ár je dobra 'sena hi'se lepota SIZ 1807, 3; Jezik je domovine náj dragsi Kincs, ár sze po nyem razpoznáva KOJ 1833, VIII; Ar ovo ti neverni nategujejo lok, i sztrêle szvoje nalekujejo na tetivo TA 1848, 9; Ali záto bom je dönok varvao, ár rad mam csisztôcso KAJ 1870, 6; ka tô naprêpomore, ár dácsa potáksem doszta leh'zé bode plácsana AI 1875, kaz. br. 1
2. namreč: Ar Herodes bode iſzkao tó dejte KŠ 1771, 8
3. zakaj: Ar ſztébe bode zhájao voj KŠ 1771, 7; Porodi pa Szina, ár onzvelicsa luſztvo ſzvoje KŠ 1771, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

arba [ārba] samostalnik ženskega spola

zunanje žensko spolovilo; vulva

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

arban [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

stric, tj. očetov brat

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

arcat [ārcatnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

zdravnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

arendavec [árendavǝcnepopoln podatek] (arendalec) samostalnik moškega spola

kdor da kaj v zakup; zakupodajalec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

arestant [arestȁntnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

jetnik, zapornik, arestant

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

arga [ārga] samostalnik moškega spola

strahopeten človek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

arink [ārink] samostalnik moškega spola

morska riba sled, LATINSKO: Clupea harengus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

armada [armáda] samostalnik ženskega spola

vojska, armada

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

arovica [árovica] samostalnik ženskega spola

kravja, kozja ipd. dlaka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

arzin [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

laket, komolec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

asla [ásla] samostalnik ženskega spola

tvor, ulje, absces

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ašterželj [ášteržǝlj ášteržǝljna] (aštržilj) samostalnik moškega spola
  1. jermen, s katerim se pritrdi sedlo ali vlečna oprema pod prsmi; podprsnica
  2. naramnica

PRIMERJAJ: naprsnik, oprsnik, podprsnica, podprsnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ata [áta] samostalnik moškega spola

oče, ata

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

atapot [atapōtnepopoln podatek] (otopot) samostalnik moškega spola

morska žival sipa, LATINSKO: Sepia officinalis, ali rak(ovica)

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

avša [ȃvša] samostalnik ženskega spola

lahkomiselna ženska

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

avštriga [āvštriga] samostalnik ženskega spola

školjka ostriga, LATINSKO: Ostrea

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

avtmant [āvtmant] samostalnik moškega spola

stotnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

avžlokar [āvžlokar] samostalnik moškega spola

mitničar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bába, f. 1) die Großmutter, Meg., Mur., Cig., Jan., Dalm., Levst. (Nauk); — 2) die Hebamme, Meg., Jarn., Jan., Dalm., Goriš.; — 3) zaničljivo o odrasli ženski, posebno starejši; o zakonski ženi (zaničlj.): babo si vzeti, moja baba; = feige Memme, to je baba, ne mož! — die Puppe, Št.-C. (Vest.); — 4) v vražah in pravljicah: a) "babo žagati" je stara navada Slovencev na sredipostno sredo; naredé si jo namreč po nekod iz slame in cunj ter jo prežagajo; navadno pa se le z otroki šalijo, praveč jim, da kje babo žagajo, da jih tja gledat izvabijo; b) "divje babe", bivajoče po gorskih jamah in duplinah, imele so dolge lase in nazaj obrnjene roke in noge, LjZv. 1884. 229; c) kvatrna b. = čarovnica, GBrda; — 5) der Herrenpilz (boletus edulis), "kadar je star in ima širok klobuk", Ip.-Erj. (Torb.); — 6) neka smokva, Biljana-Erj. (Torb.); — 7) ein stehender alter Baumstamm, Z., Notr.; ein alter Zaunpfahl, Z.; — 8) der Stockstamm einer Getreideharfensäulen, Cig.; kozolec v babe vcepiti, die Getreideharfensäule in die Stockstämme einsetzen, Z.; — 9) pri kozolci pokončen steber, v katerega so late vtaknjene, Dol.; der Brückenpfeiler, BlKr.; — 10) die Spaltklemme der Korbmacher, damit die Wieden abzuspalten, V.-Cig.; — 11) an einer Thür der Kloben, der auf eine Klampe passt, um ein Vorlegeschloss daran zu hängen, Cig., Jan.; — 12) die Oese, Cig.; — das Haftelöhr, Kr.; — 13) die Schraubenmutter, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

baba [bába] samostalnik ženskega spola
  1. stara ženska; baba
  2. pomočnica pri porodih; babica

PRIMERJAJ: težkulja, všegarica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

babica [bábica] samostalnik ženskega spola
  1. stara ženska, ostarela mati
  2. stara mati; babica
  3. nakovalo za klepanje kose
  4. pomočnica pri porodih; babica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

babina [bábina] samostalnik ženskega spola

stara ženska

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

babura [babȗra] samostalnik ženskega spola

žival navadni prašiček, LATINSKO: Porcellio scaber

PRIMERJAJ: adruščica, adruška, babuška, fota

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

babuška [babȗška] samostalnik ženskega spola

žival navadni prašiček, LATINSKO: Porcellio scaber

PRIMERJAJ: adruščica, adruška, babura, fota

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bahač [baháč] samostalnik moškega spola

bahač

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bahavec [báhavǝc] samostalnik moškega spola

bahač

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bahavnik [báhavnik] (bahovnik) samostalnik moškega spola

bahač

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bajavka [bájavkanepopoln podatek] (bajalka) samostalnik ženskega spola

vedeževalka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bajer [bājer] samostalnik moškega spola

ribnik, bajer

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bakrenar [bakrẹ̑nar] samostalnik moškega spola

trgovec z bakrenimi izdelki

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

baksador [baksadōrnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

odposlanec, ambasador

PRIMERJAJ: bašador

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

balena [baléna] samostalnik ženskega spola

morski sesalec kit, LATINSKO: Cetacea

PRIMERJAJ: fokina, keta, kit, košir

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

banda [bȃnda] samostalnik ženskega spola

gneča

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

barantač [barantáč] samostalnik moškega spola

kdor se ukvarja z blagovno menjavo; trgovec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

barantavec [barantȃvǝc] (barantalec) samostalnik moškega spola

kdor se ukvarja z blagovno menjavo, trgovec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

barbar [bȃrbar] samostalnik moškega spola

kdor se ukvarja z barvanjem; barvar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

barkador [barkadọ̑r] samostalnik moškega spola

ladijski kapitan

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

basant [basānt] samostalnik moškega spola

ptica fazan, LATINSKO: Phasianus colchicus

PRIMERJAJ: fazant

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

basȋvọ, n. = basilo, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bašador [bašadọ̑rnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

odposlanec, ambasador

PRIMERJAJ: baksador

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

baščenik [baščeník] samostalnik moškega spola

dedič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bebec [bẹ̑bǝc] samostalnik moškega spola

neumnež, bebec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bədljìv, -íva, adj. wachsam, C.; — bedljivo spanje, häufig unterbrochener Schlaf, der Halbschlaf, Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bedro [bédro] samostalnik srednjega spola

bedro

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

belakin [belakȋn] samostalnik moškega spola

ptica pelikan, LATINSKO: Pelecanus onocrotalus

PRIMERJAJ: belokožnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

belka [bẹ̑u̯ka] samostalnik ženskega spola

žival uš, LATINSKO: Pediculus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

belokožnik [belokọ̑žnik] samostalnik moškega spola

ptica pelikan, LATINSKO: Pelecanus onocrotalus

PRIMERJAJ: belakin

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

belouška [beloȗška] samostalnik ženskega spola

kača belouška, LATINSKO: Natrix natrix

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

benderčar [bendẹ̑rčar] samostalnik moškega spola

vojak, ki nosi zastavo; zastavonoša; praporščak

PRIMERJAJ: bendero

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

berač [beráč] samostalnik moškega spola

berač, prosjak

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

beračica [beračíca] samostalnik ženskega spola

beračica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

beravselj [berávsǝlj berávsǝljna] samostalnik moškega spola

berač, prosjak

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

berílọ, n. 1) das für das Vieh gesammelte Grünfutter, Z., Mik.; — 2) die Lectüre; zanimljivo berilo; — das Lesebuch, Cig., Jan., nk.; — das Lesestück, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

berȋvọ, n. die Lectüre, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bernjač [bernjáč] samostalnik moškega spola

kdor kaj zbira; zbiralec

PRIMERJAJ: bernjavec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bernjavec [bernjȃvǝc] (bernjalec) samostalnik moškega spola

kdor kaj zbira; zbiralec

PRIMERJAJ: bernjač

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

besednik [besẹ̑dnik] samostalnik moškega spola

zagovornik pred sodiščem; odvetnik; besednik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

betežnik [betežník] samostalnik moškega spola

bolnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bezgavka [bǝzgȃvka] samostalnik ženskega spola

limfni organ v žrelu; mandelj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bezgetanje [bǝzgetȃnje] samostalnik srednjega spola

o lisicah gonjenje, parjenje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bezgetati [bǝzgetáti bǝzgẹ́čem] nedovršni glagol

kazati nagnjenje za parjenje; goniti se; pojati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bezljaj [bezljȃj] samostalnik moškega spola
  1. begunec
  2. kamnu podobna tvorba iz neprebavljivih snovi v želodcu prežvekovalcev; bezoar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bežeč [bežȅč] samostalnik moškega spola

begunec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

biba [bíba] samostalnik ženskega spola

plazilec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

biček [bȋčǝk] samostalnik moškega spola

jagenjček, mlad oven

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bik [bȉknepopoln podatek] samostalnik moškega spola

samec goveda; bik

PRIMERJAJ: čamer, govedo, krava

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

birič [birȉč] samostalnik moškega spola

birič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

biriška [birȋška] samostalnik ženskega spola

biričeva žena

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bis [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

bivol

PRIMERJAJ: bivol

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bistrovid [bistrovȉd] samostalnik moškega spola

žival ris, LATINSKO: Lynx lynx

PRIMERJAJ: ostrovid

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bȋł səm), vb. impf. — A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.-M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci (Tolm.)-Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.-Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.-Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. (prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.-Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bivol [bívol] samostalnik moškega spola

divje govedo, bivol

PRIMERJAJ: bis

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bivolina [bivolína] samostalnik ženskega spola

neroden človek, nerodnež

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bȋzgəc, -əca, m. 1) mešanica kislega zelja in kisle repe, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — 2) das Rübenkräutig, Štrek.; — 3) šaljivo = ječmen, BlKr.; ječmenova kaša: pustega "bizgeca" se boji kmet in družina, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bizina [bīzina] samostalnik ženskega spola

riba beluga, LATINSKO: Huso huso

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

blagajnik [blagȃjnik] samostalnik moškega spola

zakladnik, blagajnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

blates [blátesnepopoln podatek] (blatez) samostalnik moškega spola

morska riba navadna plošča, LATINSKO: Pleuronectes platessa

PRIMERJAJ: blateš

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

blateš [blátešnepopoln podatek] (blatež) samostalnik moškega spola

morska riba navadna plošča, LATINSKO: Pleuronectes platessa

PRIMERJAJ: blates

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bližnji [blȋžnji] samostalnik moškega spola

vsak človek v razmerju do drugih ljudi; bližnji

PRIMERJAJ: bližnjik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bližnjik [blȋžnjik] samostalnik moškega spola

vsak človek v razmerju do drugih ljudi; bližnji

PRIMERJAJ: bližnji

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

blodnik [blọ̑dnik] ali [blodník] samostalnik moškega spola

razuzdanec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bobnar [bọ̑bnar] samostalnik moškega spola

bobnar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bobničar [bobnȋčar] samostalnik moškega spola

kdor igra na pavke

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bočar [bọ̑čar] samostalnik moškega spola

izsiljevalec denarja, izterjevalecnepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bodežnik [bọ̑dežnik] samostalnik moškega spola

poulični igralec, ki uprizarja boj za denar

PRIMERJAJ: šermir

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bodicijes [nepopoln podatek] (bodeči jež) samostalnik moškega spola

žival jež, LATINSKO: Erinaceus

PRIMERJAJ: jež

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bogataj [bogatȃj] samostalnik moškega spola

bogat človek; bogataš

PRIMERJAJ: bogatin, bogatinec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bogatin [bogatȋn] samostalnik moškega spola

bogat človek; bogataš

PRIMERJAJ: bogataj, bogatinec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bogatinec [bogatȋnǝc] samostalnik moškega spola

bogat človek; bogataš

PRIMERJAJ: bogataj, bogatin

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

boginec [bogȋnǝcnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

vedeževalec

PRIMERJAJ: bogovec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

boginja1 [bogínja] samostalnik ženskega spola
  1. boginja
  2. vedeževalka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bogotajivec [bogotajȋvǝc] (bogotajilec) samostalnik moškega spola

kdor ne priznava boga; brezbožnik; ateist

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bogovec [bọ́govǝc] samostalnik moškega spola

vedeževalec

PRIMERJAJ: boginec, pogovec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bogovednik [bogovẹ̑dnik] samostalnik moškega spola

strokovnjak za bogoslovje; teolog

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bogovka [bọ́govka] samostalnik ženskega spola

vedeževalka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

boguljubni [boguljúbni] samostalnik moškega spola

kdor je Bogu všeč, božji ljubljenec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

boh [bȍh] samostalnik moškega spola

s prašiča odrto, nerazrezano podkožno maščobno tkivo; boh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bojevavec [bojevȃvǝc] (bojevalec) samostalnik moškega spola

borec, borilec

PRIMERJAJ: bojnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bojnik [bojník] samostalnik moškega spola

borec, borilec

PRIMERJAJ: bojevavec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

boka [bōka] samostalnik ženskega spola

bok

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bolar [bólar] samostalnik moškega spola

sladkovodna riba som, LATINSKO: Silurus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bolẹznìv, -íva, adj. krankhaft: stara, bolezniva kri, Guts. (Res.); — kränklich, Mur.; — boleznivo srce, krankes Herz, C.; — schmerzlich, Krelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bolha [bóu̯ha] samostalnik ženskega spola

žival bolha, LATINSKO: Pulex irritans

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bolnica [bou̯nícanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

bolna ženska; bolnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bolnik [bou̯níknepopoln podatek] samostalnik moškega spola

bolan človek; bolnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bolščilo [bou̯ščílo] samostalnik srednjega spola

kdor dobro vidi samo bližnje predmete; kratkoviden človek

PRIMERJAJ: bolščnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bolščnik [bou̯ščník] samostalnik moškega spola

kdor dobro vidi samo bližnje predmete; kratkoviden človek

PRIMERJAJ: bolščilo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bolt [bọ̄ltnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

ptica kalin, LATINSKO: Pyrrhula pyrrhula

PRIMERJAJ: boltek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

boltek [bọ̄ltǝknepopoln podatek] samostalnik moškega spola

ptica kalin, LATINSKO: Pyrrhula pyrrhula

PRIMERJAJ: bolt

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

boltič [bóltič] samostalnik moškega spola

zunanja, čolniču podobna vdolbina v uhlju; scapha; anthelix

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

borštnar [borštnárnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

gozdni čuvaj, gozdar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bositi [bosīti bosím] nedovršni glagol

odstranjevati podkev

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

boter [bọ́tǝr] samostalnik moškega spola

krstni boter

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

botrinec [botrȋnǝc] samostalnik moškega spola

navadno množina krščenec, tj. človek v odnosu do svojega botra

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

brada [bráda] samostalnik ženskega spola

dlakava rast na obrazu; brada

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bradač [bradáč] samostalnik moškega spola

kdor ima brado; bradač

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bradavica [bradavíca] samostalnik ženskega spola

bradavica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bradinstvo [bradȋnstvo] samostalnik srednjega spola

obdobje zrelosti pri moškem

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

braditi se [bradīti se bradím se] nedovršni glagol

odraščati, zoreti v moža

PRIMERJAJ: bradovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bradobrivec [bradobrȋvǝc] samostalnik moškega spola

brivec

PRIMERJAJ: brivec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bradovati [bradováti bradȗjem] nedovršni glagol

odraščati, zoreti v moža

PRIMERJAJ: braditi se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

brahor [bráhor] samostalnik moškega spola

golša, podbradek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

brána 1., f. 1) = bramba, Habd.-Mik.; — 2) die Egge; izorano njivo z brano povlačiti, auseggen; — 3) brani podobne reči: die Gitterthür, Rez.-C.; das Fallgatter, V.-Cig.; das Sägegatter, V.-Cig.; prim. jarem; — eine Abtheilung der Getreideharfe, Cig., C., M., Gor.; prim. okno, štant; — das Brückenjoch: most v pet bran, Z.; — die Riegelwand, Cig., Levst. (Pril.), Dol.; — der Rost (im Bauwesen), Cig., Gor.; hišo na brano (= na pilote) zidati, Dol.; na brane zidajo na močvirju hiše, Ig; — der Bratrost, C.; — das Rastrum zum Linieren des Notenpapiers, V.-Cig.; — das Hackbrett (ein Musikinstrument), = cimbal, Gor.; — das Clavier bei den Tuchmachern, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

branik [braník] samostalnik moškega spola

branilec, branitelj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

branjevec [bránjevǝc] samostalnik moškega spola

prodajalec sadja; branjevec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

branjevka [bránjevka] samostalnik ženskega spola

prodajalka zelenjave, sadja; branjevka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

brat [brȁt] samostalnik moškega spola

brat

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bratec [brȃtǝc] samostalnik moškega spola

bratec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bratinec [bratȋnǝc] samostalnik moškega spola

bratov sin; nečak

PRIMERJAJ: bratranec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bratranec [brátranǝc] samostalnik moškega spola

bratov ali sestrin sin; nečak

PRIMERJAJ: bratinec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

brav [brȃv] samostalnik moškega spola

zaklano ovčje, ovnovo truplo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bravar [bravár] samostalnik moškega spola

ovčji pastir

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bravec [brȃvǝc] (bralec) samostalnik moškega spola

bralec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bregomačka [bregomȃčka] (brgamačka) samostalnik ženskega spola

žival svizec, LATINSKO: Marmota marmota

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bregovnica [bregọ̑vnica] (brigovnica) samostalnik ženskega spola

ptica, ki se prehranjuje s čebelami; čebelar, LATINSKO: Merops apiaster

PRIMERJAJ: bregulja1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bregulja1 [bregúlja] (brigulja) samostalnik ženskega spola

ptica, ki se prehranjuje s čebelami; čebelar, LATINSKO: Merops apiaster

PRIMERJAJ: bregovnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bregulja2 [brẹ̑gulja] samostalnik ženskega spola

navadno množina lastovka, ki živi ob bregovih rek; bregulja, LATINSKO: Riparia riparia

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

brejiti [brẹ́jiti brẹ̑jim] in [brejīti brẹ́jim] nedovršni glagol

povzročati brejost, obrejevati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

brencelj [brẹ́ncǝlj brẹ́ncǝljna] samostalnik moškega spola

brencelj, žival iz družine LATINSKO: Tabanidae

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

brgles [bȓgles] (brglez) samostalnik moškega spola

ptica zelena žolna, LATINSKO: Picus viridis

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

brinovka [brínovka] samostalnik ženskega spola

ptica brinovka, LATINSKO: Turdus pilaris

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

brìtki -a -o prid.
1. bridek, žalosten: té je escse veſz britek SŠ 1796, 142; ſzmert britka SM 1747, 69; ete britek moj 'sitek SŠ 1796, 145; britko nenávednoſzt KŠ 1754, 39; Po britkoj ſzmerti KŠ 1754, 256; po tvojoj britkoi SM 1747, 67; zbritkov 'zaloſztyov KŠ 1754, 235; ne bojdte knyim britki KŠ 1771, 609; Britke ſzkuze dávam tebi SM 1747, 90; britke moke trpo BKM 1789, 62; zbritkimi ſzkuzámi KŠ 1754, Aa
2. grenek: britki csemér bodo tvoja pitvina KM 1783, 287; Sör [pivo] je redovno britek KAJ 1870, 46; V vsej táli [regrat] je britka mlečna vlaga AI 1878, 50; pren. nak kákſi britki korén ne podraſzté i zburka vaſz KŠ 1771, 695

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

britvar [brȋtvar] samostalnik moškega spola

izdelovalec nožev, britev

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

britvarica [brȋtvarica] samostalnik ženskega spola

izdelovalka nožev, britev

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

brivec [brȋvǝc] samostalnik moškega spola

brivec

PRIMERJAJ: bradobrivec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

brke [bȓke] množinski samostalnik ženskega spola

brki

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

brklja [bȓklja] samostalnik ženskega spola

kost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

brljavec [brljȃvǝc] samostalnik moškega spola

kdor slabo vidi; brljavec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

brljavka [brljȃvka] samostalnik ženskega spola

ženska, ki slabo vidi; brljavka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

brlog [brlȍg] samostalnik moškega spola

brlog

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

brlozga [brlọ̑zga] samostalnik ženskega spola

ženska, ki (rada) brozga po vodi, mlakuži

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bročívọ, n. das Krapproth, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

brodaška [nepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

žival krastača, LATINSKO: Bufo bufo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

brodnik [brodník] samostalnik moškega spola

voznik broda; brodnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

brojica [brọ̑jica] samostalnik ženskega spola

ptica taščica, LATINSKO: Erithacus rubecula

PRIMERJAJ: brolica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

brolica [brọ̑lica] samostalnik ženskega spola

ptica taščica, LATINSKO: Erithacus rubecula

PRIMERJAJ: brojica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

brusar [brusár] samostalnik moškega spola

brusilec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

brzda [bŕzda] samostalnik ženskega spola

železo pri uzdi, ki ga ima konj v gobcu; brzda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bubuj [bubúj] samostalnik moškega spola

ptica sova uharica, LATINSKO: Strix bubo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

buča [búča] samostalnik ženskega spola
  1. rastlina buča, LATINSKO: Cucurbita pepo, ali njen plod
  2. glava, lobanja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bučela [bučẹ̑la] samostalnik ženskega spola

žival čebela, LATINSKO: Apis mellifera

PRIMERJAJ: čebela

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

budalo [bȗdalo] (bodalo2) samostalnik srednjega spola

kdor dobro vidi samo bližnje predmete, kratkoviden človek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

budivec [budȋvǝc] (budilec) samostalnik moškega spola

buditelj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

budnica [budníca] samostalnik ženskega spola

buditeljica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

buhta [būhta] samostalnik ženskega spola

krdelo, množica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

buk [bȗk] samostalnik moškega spola

o kravi čas parjenja, gonitev

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bukati se [bȗkati se bȗka se] nedovršni glagol

o kravi kazati nagnjenje za parjenje; goniti se; bukati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

buklar [buklár] samostalnik moškega spola

prodajalec knjig

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

buklovarnik [buklovȃrnik] samostalnik moškega spola

knjigovodja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bukvovezec [bukvovẹ̑zǝc] samostalnik moškega spola

knjigovezec, tiskar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bula [búla] samostalnik ženskega spola

oteklina, bula

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bulovž [búlovž] samostalnik moškega spola

koroško ptičja kletka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

burdelnica [burdẹ̑lnica] (bordelnica) samostalnik ženskega spola

prostitutka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

buroviš [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

stara beseda mestni glavar

PRIMERJAJ: burovizda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

burovizda [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

stara beseda mestni glavar

PRIMERJAJ: buroviš

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

caf [cȃf] samostalnik moškega spola

v Novem mestu sodni sluga, birič

PRIMERJAJ: cap

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

càglivo prisl. boječe: [živina] cáglivo blejéjo, Gda sze dale i dale paszéjo KAJ 1870, 141

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

cȃjnarica, f. kladivo, s katerim se železo cajna, Gor.-Valj. (Rad); — prim. cajnati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

caker [cákǝr] samostalnik moškega spola
  1. skupnost
  2. trgovanje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

cap [cȃp] samostalnik moškega spola
  1. razcapanec
  2. sodni sluga, birič

PRIMERJAJ: caf

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

carar [cárar] samostalnik moškega spola

ptica drozg, carar, LATINSKO: Turdus viscivorus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

cebati [cǝbáti cǝbȃm] nedovršni glagol

brcati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ceglar [cẹ̑glar] samostalnik moškega spola

izdelovalec opeke

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

cehovec [cẹ́hovǝc] samostalnik moškega spola
  1. član ceha
  2. pivski tovariš

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

cenik [ceník] samostalnik moškega spola

sodnik, ki presoja v tržnih zadevah

PRIMERJAJ: cenitnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

cenitnik [cenȋtnik] samostalnik moškega spola

sodnik, ki presoja v tržnih zadevah

PRIMERJAJ: cenik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

cepetati [cepetáti cepetȃm] nedovršni glagol

cepetati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

cẹpívọ,* n. der Impfstoff, Cig., Jan., C., DZ., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

cẹpȋvọ (dodatek k slovarju) (nam. cẹpívọ).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

cerkveni vitez [cerkvẹ̑ni vȋtez] samostalniška zveza moškega spola

član cerkvenega viteškega reda; templjar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

cesar [césar] samostalnik moškega spola

cesar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

cibika [cȋbika] samostalnik ženskega spola

majhna, mlada kokoš

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

cifa [cífa] samostalnik ženskega spola
  1. jajcevod
  2. resa, franža
  3. vlačuga

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

cifrati [cȋfrati cȋfram] nedovršni glagol

krasiti, zaljšati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

cigar [cīgarnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

mornar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

cigavt [cȋgavt] samostalnik moškega spola

ptica drozg, LATINSKO: Turdus musicus

PRIMERJAJ: cikavt

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

cijaz [cijȃz] samostalnik moškega spola

počasen človek, počasen služabnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

cikavt [cȋkavt] samostalnik moškega spola

ptica drozg, LATINSKO: Turdus musicus

PRIMERJAJ: cigavt

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

cimbalnik [cȋmbalnik] samostalnik moškega spola

kdor igra na cimbal; cimbalist

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

cipa [cípa] samostalnik ženskega spola

neka ptica, verjetno cipa, LATINSKO: Anthus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

cipček [cȋpčǝk] samostalnik moškega spola

jeziček, uvula, tj. jezičasti podaljšek mehkega neba

PRIMERJAJ: grčanik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ciplja [cȋplja] samostalnik ženskega spola

žila odvodnica, utripalka; arterija

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

citrar [cȋtrar] samostalnik moškega spola

kdor igra na brenkalo, citre

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

cizek [cȋzǝk] samostalnik moškega spola

neka ptica iz družine ščinkavcev, verjetno lišček, LATINSKO: Fringilla carduelis, ali čižek, LATINSKO: Fringilla spinus

PRIMERJAJ: čiček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

clinek [clȋnǝk] (clenek, členek, člinek) samostalnik moškega spola

sklep, členek, tj. gibljiv stik dveh kosti

PRIMERJAJ: čelenek, članek, ganek, gib

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

cmintar [cmīntarnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

poljska mišnepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

colnar [cọ̑lnar] samostalnik moškega spola

kdor pobira pristojbino za trgovsko blago; mitničar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

conta [cọ̑nta] samostalnik ženskega spola

ženska slabega slovesa, vlačuga

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

coprnica [cọ̑prnica] samostalnik ženskega spola

čarovnica, coprnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

cucek [cȗcǝk] samostalnik moškega spola

kužek, cucek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

cuzati [cȗzati cȗzam] nedovršni glagol

sesati mleko

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

cuzek [cȗzǝk] samostalnik moškega spola

prsna bradavica, sesek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

cvep [cvēp] samostalnik moškega spola

ovoj bube nekaterih metuljev; zapredek

PRIMERJAJ: popek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

cvẹ́tje, n. 1) coll. die Blüten; v cvetji biti, in der Blüte stehen, florieren, Cig., Jan., nk.; — das Blumenwerk, Cig.; — živo cvetje, Blumenthiere, Korallenthiere (zool.), Cig. (T.); — 2) die Blütezeit; o cvetju.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

cvẹtnják, m. 1) der Blumengarten, Cig., Jan.; — das Blumenhaus, LjZv.; — 2) pl. cvetnjaki = živo cvetje, Thierkorallen (anthozoa), Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

cvẹtovnják, m., pl. cvetovnjaki = živo cvetje, Erj. (Z.), Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

cvrček [cvȓčǝk] samostalnik moškega spola

ptica repnik, LATINSKO: Fringilla cannabina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čákati,* -am, vb. impf. warten: kdor čaka, ta dočaka, Geduld bringt Rosen, Cig.; le čakaj! warte nur! (grozé); čakam, da mi kdo odpre; — č. koga, česa, auf jemanden, etwas warten, jemanden, etwas erwarten; sestre čakam, Met.-Mik.; č. smrti, Krelj; Toman komaj čaka tega, Npes.-K.; prave prilike č., Cig.; Al' čakaš, da pade zvezda z nebes, Al', da bi k nji zletel, čakaš peres? Preš.; tudi z ak.: č. koga; sestro čakam, da pojdeva vkup; č. na koga, kaj; poroka nanj'ga čaka, Preš.; gospod je samo pri teh, kateri — potrpežljivo na njega čakajo, Škrinj.; — lauern; za plotom koga č.; lisico ali lisice č.; — č. koga (ak., pa tudi gen.), bevorstehen: še ne veš, kakšna sreča te čaka; hlapce še nocoj dosti dela čaka; Oko ni vid'lo, slišala ušesa Veselja, ki izvoljene (izvoljenih, 2. izd.) tam čaka, Preš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čàkati -am nedov.
1. čakati, biti, ostati na kakem mestu, zlasti koga pričakujoč: csakao bom AIN 1876, 45; bo csakao AIN 1876, 47; tebé csákam veſz dén KŠ 1754, 157; ki tebe csáka SM 1747, 93; Pride goſzpodár vu dnévi, vſterom ga ne csáka KŠ 1771, 214; Gda bi je pa Paveo vu Atheni csakao KŠ 1771, 395; Pride gda ga ne-bomo csakali SŠ 1796, 8; I lüſztvo je csakalo Zakariáſa KŠ 1771, 162; ár ſzo ga vſzi csakali KŠ 1771, 195; Priso je 'ze ſteroga ſzo csakali BKM 1789, 34; Z velikov potrpljivostjov čáka na miši AI 1878, 9; Ár escse jáko, jáko malo vrejmena csákajte KŠ 1771, 690; Gotovi ga csákajte BKM 1789, 12; Nyega tak vszi csákajte BRM 1823, 7; pren. tanácsnik, ki je tüdi csakao králeſztvo Bo'ze KŠ 1771, 154; ti ſzi te pridoucsi, ali pa drugoga mámo csakati KŠ 1771, 35; vſzak dén csákam tebe [Bog] SM 1747, 93; vmoje ſzrczé Hodi, ár csáka tebé BKM 1789, 8; odkud i zvelicsitela csákamo KŠ 1771, 598; Gda on k-tebi pride na tve preminejnye, Veſzélo ga csákaj SŠ 1796, 10; Goſzpodna Kristussa batrivno csákajmo SM 1747, 84; Tak csákajmo Goſzpodna BKM 1789, 20; odkud i zvelicsitela csákamo KŠ 1771, 598; Gda on k-tebi pride na tve preminejnye, Veſzélo ga csákaj SŠ 1796, 10; Goſzpodna Kristussa batrivno csákajmo SM 1747, 84; Tak csákajmo Goſzpodna BKM 1789, 20
2. biti pripravljen, da se bo kaj zgodilo: Komaj čákala, naj bi že enkrát všolo mogla BJ 1886, 4; ár li od tébe ſzamoga csáka düsa moja ſzvoj trouſt KŠ 1754, 230; Trebeje prisseſno veſzelo csakati tvoje reči SM 1747, 83; i od nyega [Boga] li pomoucs proſziti ino csakati KŠ 1754, 15; Májo pa gviſno odküplenye zonih tſakati SM 1747, 30; Bo'zo kaſtigo za gvüsno na náſz csakati moremo KŠ 1754, 213; tou pa ni ſzTruberovoga niti znikakſega drügoga obracsanya csakati nemorejo KŠ 1771, A7a; niti tákſega kaj nám nej trbej csakati KŠ 1771, A4a; i’ nigdár nej eden od toga drügoga prevecs doſzta 'seleti, ali csakati SIZ 1807, 10; ni edno tiváristvo nemore niksega sztálnoga Dobra csakati KOJ 1833, IX; Od nyega csákam vecsnoszti prebitek KAJ 1848, 7; Ovo, Oráts, tsáka zemléi drági ſzád SM 1747, 28; deca naj vsze dobroga csáka od szvoji sztarisov AIN 1876, 9; Ár mi po Dühi zvöre vüpanye pravicsnoſzti csákamo KŠ 1771, 567; eden lejpi i veszéli odgovor csákamo SIZ 1807, 4; kaj me vézanya i ſztiſzkávanya csákajo KŠ 1771, 405; od nyega lejko batrivno csákajo pomoucs SIZ 1807, 8; Záto tou oſzlobodjenyé mirovno csákajmo KŠ 1754, 178; Dozdaj szam trplivo csakao od drügih Zemlákov áldov KOJ 1833, IIII; Ár je csakao meſzto, ſtero fundamentome má KŠ 1771, 691; Simeon je csakao obeſzeljé Izraela KŠ 1771, 169; Zaváhlo csako AI 1875, kaz. br. 7; kints ſzo tvoji ſztariſi 'zelno csakali AI 1875, A8a; Gda bi pa lüſztvo csakalo, i vſzi bi ſzi miſlili od Ivana AI 1875, 174; pren. Na nász vérte lagoja zima csáka AI 1875, kaz. br. 8
3. ne začeti kakega dela: izda eden na drugoga csáka, – niscse neszmi zacsnoti KOJ 1833, IIII; Vnogih, ráj csákajo szejanyom, ka naj velika szêtva ne zraszté KOJ 1833, 1
4. biti v prihodnosti namenjen za koga: 'ze naprepolo'zeno, koliko dohodkov miniszter csáka AI 1875, kaz. br. 2; orszácsko szpráviscse, na stero vnogo dugovány oprávlanya csáka AI 1875, kaz. br. 1
čakajóči -a -e čakajoč: csakajoucsi doubo je obecsanye KŠ 1771, 680; Csakajôcs szem csakao TA 1848, 32; zdihávamo csakajoucsi ſzinovcsino KŠ 1771, 465; nad timi csakajôcsimi TA 1848, 25

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čalárno prisl. varljivo: Gda ſze od ſzve 'sené pocsalárnom vodo Vu ſzmrtno boleznoſzt SIZ 1807, 35

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čamer [čámǝr] samostalnik moškega spola

bik

PRIMERJAJ: bik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čaplja [čȃplja] samostalnik ženskega spola

ptica štorklja, LATINSKO: Ciconia

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čar [čárnepopoln podatek] samostalnik moškega spola
  1. ruski car
  2. turški sultan

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čarkar [čȃrkar] samostalnik moškega spola

kdor izvaja črno magijo; čarovnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

častljìv, -íva, adj. ehrenvoll: častljivo ime, Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čebela [čǝbẹ̑la] samostalnik ženskega spola

žival čebela, LATINSKO: Apis mellifera

PRIMERJAJ: bučela

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čebelar [čǝbelár] samostalnik moškega spola

čebelar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čebelnjak [čǝbelnják] samostalnik moškega spola

čebelnjak

PRIMERJAJ: panjevica, uljnjak

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čeda [čẹ́da] samostalnik ženskega spola

čreda

PRIMERJAJ: čreda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čednik [čẹ́dnik] (črednik) samostalnik moškega spola

kravji pastir; črednik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čekmašter [čẹ̄kmaštǝr] (čekmošter) samostalnik moškega spola

cehovski mojster

PRIMERJAJ: ceka1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čelenek [čelẹ̑nǝk] (členek) samostalnik moškega spola

sklep, členek, tj. gibljiv stik dveh kostinepopoln podatek

PRIMERJAJ: clinek, članek, ganek, gib

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čeljust [čeljȗst] samostalnik ženskega spola

spodnja čeljust

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čelo [čélo] samostalnik srednjega spola
  1. čelo
  2. začeteknepopoln podatek, naslovnicanepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čerulek [čerūlǝk] samostalnik moškega spola

neka ptica, morda LATINSKO: Burhinus oedicnemus, ali navadni kamenjar, LATINSKO: Srepsilas interpres

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

česati [česáti čẹ́šem] in [čẹ́sem] nedovršni glagol

česati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

česravec [česrȃvǝc] (česralec) samostalnik moškega spola

hrošč, ki ima sprednja trda krila pokrita z belimi lisami in poprhom; mlinar, LATINSKO: Polyphylla fullo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čevca [čẹ́vca] (črevca) množinski samostalnik srednjega spola

črevca

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čevljar [čevljár] samostalnik moškega spola

čevljar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čevo [čevọ̑ čevẹ̑sa] samostalnik srednjega spola

črevo

PRIMERJAJ: črevo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čevogledec [čevoglẹ̑dǝc] (črevogledec) samostalnik moškega spola

kdor prerokuje iz drobovine zaklane živali

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čiček [čīčǝk] samostalnik moškega spola

neka ptica iz rodu ščinkavcev, verjetno čižek, LATINSKO: Fringilla spinus

PRIMERJAJ: cizek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čiležnik [číležnik] samostalnik moškega spola

izdelovalec žice; žičar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čimžman [čȋmžman] samostalnik moškega spola

zavezanec podložniške dajatve od posestva zemljiškemu gospodu

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

činklja [čȋnklja] samostalnik ženskega spola

neka riba, verjetno činklja, LATINSKO: Misgurnus fossilis

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čislar [čȋslar] samostalnik moškega spola

matematik, računar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

číslọ, n. 1) die Zahl, Dict., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan.; bil je od čisla (dvanajsterih), Trub.; več je naših grehov, kakor peska morskega, kateremu ni čisla, Krelj; (bila sta šteta) v čislo dvanajst(erih) apostolov, Dalm.; preobilo č. besed, Levst. (Nauk), pri čislu, der Zahl nach, Dalm.; im besondern, einzeln: kar nam je koli potreba, tega vsega pri čislu ali vsake reči po sebi pri stvareh iščemo in pobiramo, Krelj; zakaj se je (Kristus) prikazoval tako razločno, pri čislu, "so einzeln", Krelj; ausdrücklich, genau: Kristus pri čislu ne imenuje, kdo bi je imel storiti, Krelj; pri čislu vse krivo dejanje; "genau alle Missethat", Dalm.; — jedinstveno, mnoštveno č., der Singular, der Plural, Levst. (Nauk); — der Status, Cig. (T.); — die Nummer: po čislih zaporedoma tekočih, Levst. (Nauk); — das Datum (rus.), Cig. (T.); — 2) die Rechnung, V.-Cig.; čislo ("ali rajtingo") delati s kom, Abrechnung halten, Dict., Schönl.; — 3) die Rücksicht, die Beachtung: to mu ni v čislu, darum kümmert er sich nicht, Z.; Krog sestre pretekajo, Alenčike v čislu nimajo, Npes.-K.; nisem ga v čislu imel, ich habe ihn nicht bemerkt, Kr.; — v čislu a. v čislih biti geachtet werden; v čislih imeti, achten, hochschätzen; — 4) (hs.) der Rosenkranz, Habd., Cig., Jan., ogr.-C.; — 5) die Randeinfassung eines Tuches oder Tüchels, Cig., Ravn.-M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čísto prisl. čisto: csiſzto i ſzrame'zlivo 'zivémo KŠ 1754, 42; ſze Bo'za rejcs csiſzto gláſzi KŠ 1754, 129; csiſztvo vö povej BKM 1789, 7b; vido je dalecs csiſztou vſza KŠ 1771, 127

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

članek [člȃnǝk] samostalnik moškega spola

člen, členek

PRIMERJAJ: clinek, čelenek, ganek, gib

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

človek [člóvek] samostalnik moškega spola

človek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

človeštvo [človẹ̑štvo] samostalnik srednjega spola

človeštvo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čmrlj [čmŕlj] samostalnik moškega spola

žival iz rodu čmrljev, LATINSKO: Bombus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čofinek [čofȋnǝk] samostalnik moškega spola

ptica čuk, LATINSKO: Athene noctua

PRIMERJAJ: čofitelj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čofitelj [čofítǝlj čofítǝljna] samostalnik moškega spola

ptica čuk, LATINSKO: Athene noctua

PRIMERJAJ: čofitelj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čohovina [čọ́hovina] samostalnik ženskega spola

meso mladega goveda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čókəlj, -klja, m. der Finger (šalivo ali zaničljivo), C.; — prim. čok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čolnar [čou̯nár] samostalnik moškega spola

mornar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čop [čȍp] samostalnik moškega spola

čop, šop las

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čopar [čọ̄par] samostalnik moškega spola

branjevec, prodajalec limon

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čopka [čọ̑pka] samostalnik ženskega spola

čopasta kokoš; čopka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čǫ̑rba, f. 1) schlechte, dünne Suppe oder Brühe; to je prava čorba! — das Gepantsch, SlGor.; der Kaffeesatz: kavo pijo s čorbo vred, Bes.; — 2) die Jauche, Luče (Št.), Lašče-Erj. (Torb.); — 3) smetljivo zrnje, premek, Rib.-M.; — 4) psovka: dumme Person, Mur., C.; — iz tur., Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čreda [črẹ́da] samostalnik ženskega spola

stara beseda čreda

PRIMERJAJ: čeda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

črevo [črevọ̑] samostalnik srednjega spola

koroško črevo

PRIMERJAJ: čevo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

črmeljak [črmelják] (črmljak) samostalnik moškega spola

rumenjak

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

črnooka [črnoọ̑ka] samostalnik ženskega spola

sladkovodna riba črnooka, LATINSKO: Abramis sapa

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

črnošolec [črnošọ̑lǝc] samostalnik moškega spola

čarovnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

črt [čȓt] samostalnik moškega spola
  1. sovražnik
  2. hudobni duh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

črv1 [čȓv] samostalnik moškega spola

črv

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

črvìv, -íva, adj. wurmig, wurmstichig: črvivo sadje, črviv les.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

črviv -a prid. črviv: vus je bil zheruiu im. ed. m, inu vshiu ǀ leta shpisha je gnila ratala inu zherviua im. ed. ž ǀ de bi v'taiſtem grobu poprej enu zherviu im. ed. s, inu ſmerdezhe mertuaſku truplu leshalu ǀ ſmrad ene zhervive rod. ed. ž merhe ǀ je bil Lazaruſa zherviviga tož. ed. m ži., is groba poklizal ǀ tard kruch ſo jedli, ſmerdlivo, inu zhervivo tož. ed. ž vodò ſo pyli ǀ te moje bele roke bodo enkrat zhervive im. mn. ž ratale ǀ ſvoje persy mu pokashe katere uſe gnile, inu zheruiue tož. mn. ž ſo bile sa volo te bolesni tiga raka ǀ bi nikuli dobriga ſadu nebile pernesle, ampak zhervive tož. mn. ž gnile hrushke

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čudljìv, -íva, adj. voll Verwunderung: adv. čudljivo, Vrt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čuk [čȗk] samostalnik moškega spola

ptica čuk, LATINSKO: Strix noctua

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čuš [čūš] samostalnik moškega spola

žival podlasica, LATINSKO: foetorius, ali kuna, LATINSKO: Mustela

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čǘtlivi -a -o prid. ganljiv: jáko je csütlivo bilou KM 1790, 58

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čuvaj [čuvȃj] samostalnik moškega spola

nočni čuvaj, stražar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čvetrtnik [čvetrtník] samostalnik moškega spola

manjši oddelek vojakov, verjetno štirih

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

damjak [dȃmjak] samostalnik moškega spola

žival gams, LATINSKO: Rupicapra rupicapra

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

danka [dánka] samostalnik ženskega spola
  1. debelo črevo
  2. krvavica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

darovnik [darovník] samostalnik moškega spola

darovalec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dasne [dásne] (desne) množinski samostalnik ženskega spola

dlesen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dáti, dám, vb. pf. geben; d. komu kaj; daj mi kruha, vina, piti, jesti; v dar dati, schenken; na posodo d., leihen; za ženo d., zur Frau geben; d. komu zaušnico, eine Ohrfeige geben; d. komu po glavi, einen Schlag auf den Kopf versetzen; — hergeben; ne da krajcarja od sebe; pismo od sebe d., ausstellen; glas od sebe d., einen Laut hören lassen; krava je veliko mleka dala; odgovor, račun d., Rechenschaft ablegen; kup lepih besedi mu da, Ravn.; komu Boga d., jemanden begrüßen, C.; wünschen: dobro jutro, lahko noč d., V.-Cig.; slovo d., den Abschied geben; glas d., Nachricht geben; na znanje d., bekannt geben; — reichen: roko d., die Hand reichen; prsi d. otroku, die Brust reichen; — hingeben: če imam glavo dati, und sollte es mich den Kopf kosten; življenje d. za koga (kaj), das Leben opfern; dušo dati, sterben, Ravn.; na voljo d., freistellen; d. na izbiro, izbiranje, zur Auswahl geben; — bringen, gelangen lassen, schicken; na mizo d., auftragen; pismo na pošto d., aufgeben; knjigo na svetlo d., herausgeben; kravo v rejo d., in die Zucht geben; v vojake d., zum Militär geben; v nauk d., in die Lehre geben, Cig.; = d. koga učit; jajca dati valit domačim kuram, Levst. (Nauk); predivo smo dali prest, wir haben das Spinnhaar zum Spinnen gegeben; srajce sem dal prat, ich habe die Hemden in die Wäsche gegeben; prim. Mik. (V. Gr. IV. 875.); — fügen, geschehen lassen, lassen: ako Bog da, so Gott will; Bog daj, da bi bilo res! Bog ne daj! Gott behüte! daj nam biti milim in dobrim, Ravn.; gluhim je dal slišati, mutastim govoriti, Taube machte er hörend, Blinde sehend; ne bo dal! daraus wird nichts, C.; ni mi dano, es ist mir nicht gegeben, beschieden; vetra d. čemu, etwas verschwinden machen; ali ste mu (vinu) dali vetra? habet ihr gehörig getrunken? vetra d. dvajseticam, verthun; duška d., Luft machen, freien Lauf lassen; prim. dušek; daj mi, da izpregovorim, lass mich aussprechen, Jurč.; srce mi ni dalo, da bi storil kaj tacega, ich konnte es nicht übers Herz bringen; to mi ni dalo priti, dies hinderte mich zu kommen; niso mu dali oditi, sie ließen ihn nicht fort; niso mu dali v hišo, sie ließen ihn nicht ins Haus; dal se je potolažiti, er ließ sich begütigen; ne da si nič dopovedati, er lässt sich nichts sagen, man kann ihm mit Worten nicht beikommen; ne daj se mu pregovoriti, lass dich von ihm nicht überreden; tebi se ne dam tepsti, von dir lasse ich mich nicht schlagen; da bi se jaz dal takemu mlečnjaku! Glas.; ne dajmo se! lassen wir es nicht über uns ergehen! — lassen = machen, dass etwas geschieht: travnike sem dal pokositi, ich ließ die Wiesen mähen; suknjo si d. napraviti; — daj! wohlan! daj, govori! wohlan, sprich! dajmo ga pretepsti! prügeln wir ihn durch! dajte ga pregovoriti; le ga dajte! nur zu! dajte, da končamo to reč! (prim. deti, dejati); — dati koga, meistern, überwältigen; to sem ga dal! Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

deb [dȅbnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

ptica smrdokavra, LATINSKO: Upupa epops

PRIMERJAJ: adofs, odab, otap, smrdokavra, vodeb

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

debeljak [debelják] samostalnik moškega spola

debel človek, debeluh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dečla [dẹ́čla] samostalnik ženskega spola

mlada ženska, devica

PRIMERJAJ: dekle

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ded1 [dȅd] samostalnik moškega spola
  1. ded
  2. zaponka za spenjanje oblačil

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ded2 [dẹ̄d] samostalnik moškega spola

dedič

PRIMERJAJ: dedič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dedec [dẹ̑dǝc] samostalnik moškega spola
  1. ded
  2. star moški; starec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dedič [dẹ̑dič] samostalnik moškega spola

dedič

PRIMERJAJ: ded2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dəhtìv, -íva, adj. begierig, C.; dehtivo razpečatiti pismo, Bes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dejanjak [dejȃnjak] (dejanjek) samostalnik moškega spola

kdor dela; delavec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dẹjȃnje, n. das Thun: imamo veliko dejanja, wir haben viel Arbeit, viel zu thun, C.; d. s čim imeti, sich mit etwas abgeben, C.; krivo d., sündhaftes Thun, C.; d. in nehanje, das Thun u. Lassen; d. svetnikov, die Geschichte der Heiligen; d. apostolsko, die Apostelgeschichte; das Benehmen, C.; — die Handlung: glavno d., die Haupthandlung; der Act, (pri gledališčnih igrah); das Werk: milosrčno dejanje, ein Werk der Barmherzigkeit.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dejanje [dejȃnje] samostalnik srednjega spola
  1. kar je narejeno; delo
  2. delanje, dejanje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

deka [dẹ̑ka] samostalnik ženskega spola

odeja, s katero pokrijejo konja po hrbtu

PRIMERJAJ: farkeš, plahta

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dekelnik [dẹ́kǝlnik] samostalnik moškega spola

kdor ljubimka z deklo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dekla [dẹ́kla] samostalnik ženskega spola

stalno najeta ženska za pomoč pri gospodinjskih in kmečkih delih; dekla

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dekle [deklȅ] samostalnik srednjega spola

doraščajoča ženska; dekle

PRIMERJAJ: dečla, deklica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

deklica [dẹ́klica] samostalnik ženskega spola

mlajše dekle; deklica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

deklič [deklȉč] samostalnik moškega spola

mlada ženska, devica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

deklištvo [deklȋštvo] samostalnik srednjega spola

deklištvo, devištvo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

deklovati [dẹ́klovati dẹ́klujem] nedovršni glagol

biti, služiti za deklo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dẹ́lati, dẹ̑lam, vb. impf. 1) arbeiten: moli in delaj; dela kakor črna živina; d. pri kom, bei jemandem in Arbeit stehen; na rokah d., ein Handwerk üben, V.-Cig.; tlako d., Robot leisten; na gosli delati, die Violine spielen, C.; stroj dela, die Maschine geht, Cig. (T.); — verfertigen; klobase d., Würste machen; sveče d., Lichter ziehen; pot, gaz d., einen Weg bahnen; gnezdo d., ein Nest bauen; seno d., heuen, Jan.; — zajka mlade dela, ist im Gebären begriffen, Cig.; krava dela, Z.; ovce delajo, Bes.; — thun, treiben: krivico d., unrecht thun; pokoro d., Buße thun; pravico d., Recht üben; — machen: koga srečnega d., jemanden glücklich machen; hleb dela obraz lep, Ravn.-Mik.; iz komarja vola, iz mušice konja d. = aus einer Mücke einen Elephanten machen; norca si d. iz koga, jemanden zum besten haben, mit jemandem Possen treiben; — hervorbringen: čudesa d., Wunder thun; mleko dela smetano, auf der Milch bildet sich der Rahm; sneg zamete dela; d. se, sich bilden, entstehen: na rani se krasta dela, die Wunde verharscht; noč, dan se dela, die Nacht, der Tag bricht an; k dežju, k hudemu vremenu se dela, ein Regen, ein Gewitter ist im Anzuge, jvzhŠt.; bridko se jima dela, es berührt sie bitter, Ravn.; — machen, bereiten, verursachen; prostor d., Platz schaffen; hrup d., Aufsehen machen; šum d. s čim, mit etwas prangen, V.-Cig.; kratek čas d. komu, jemanden unterhalten; srce komu d., Muth machen; senco d., einen Schatten machen; to mi težave v prsih dela, das verursacht mir Brustbeklemmungen; prepir, škodo, napotje, skrb, sramoto komu d., obljuba dolg dela, Npreg.; — d. komu, jemandem es anthun, ihn behexen, Cig.; — wirken: za občno korist d., für das allgemeine Wohl thätig sein; na to d., dahin wirken; — handeln: brez glave d., unüberlegt handeln; delaj, kakor najbolje veš in znaš, handle nach deiner besten Einsicht; — verfahren, umgehen: grdo, lepo s kom d., jemanden gut, schlecht behandeln; dela z njim kakor svinja z mehom; — d. se, kakor bi ..., sich geberden, sich stellen, als ob ..., d. se bolnega, sich krank stellen; d. se prijatelja, Freundschaft heucheln; — 2) = obdelovati: njivo d., Dict., Jsvkr.; Kaj da vrta več ne dela? Greg.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

delavec [dẹ́lavǝc] samostalnik moškega spola
  1. delavec
  2. dninar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

delfin [delfȋn] samostalnik moškega spola

morski sesalec delfin, LATINSKO: Delphinus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dẹlívọ, n. das Divisum (phil.), h. t.-Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

delovati [dẹ́lovati dẹ́lujem] nedovršni glagol

marljivo delati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

desetak [deseták] samostalnik moškega spola
  1. poveljnik desetine; desetnik; korporal
  2. kovanec za deset enot; desetak
  3. igralna karta z vrednostjo deset

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

desetar [desetár] samostalnik moškega spola

poveljnik desetine; desetnik; korporal

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

desetnik [desẹ̄tnik] samostalnik moškega spola

upravičenec do desetine

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

desni prid., F6, altrinsecus, od deſne, ali léve ſtrani; colon, tú veliku zhivú, doſeṡhe od deſne obiſti do leve, dimle; dextera, deſniza, deſna ſtrán, deſna roka; dextrorsum, na deſno ſtrán; transumere hastam, eno ſulizo is te deſne rokè v'to leivo vṡèti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

desnica [desníca] samostalnik ženskega spola

desna roka; desnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dete1 [dẹ́te] samostalnik srednjega spola

otrok, potomec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

detece [dẹ̑tece] samostalnik srednjega spola

detece

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

detel [dẹ́tǝlnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

ptica žolna, LATINSKO: Picus, ali detel, LATINSKO: Dendrocopus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dẹtę́tce, n. dem. dete; das Kindlein; Za svoja detetca Me v živo skrbi, Vod. (Pes.); — tudi: dẹ́tetce, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

detiščnost [dẹ́tiščnost] samostalnik ženskega spola

otroštvo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dẹ́vati, -vam, -vljem, vb. impf. ad dejati, deti; setzen, legen, stellen: na stran d., beiseite legen; na zrak d., der Luft aussetzen; vmes d.; einschalten; pšenico v stavke d., den Weizen mandeln; d. kaj pod uradni zaklep, den amtlichen Verschluss anlegen, Cig.; iz kože d. vola, dem Ochsen die Haut abziehen; v sveto olje d. koga, jemandem die letzte Oelung reichen; v red d., in Ordnung bringen, regeln; v nič d., herabwürdigen, Jan., Cig. (T.); tudi: na nič d., Cig., Navr. (Let.); — d. se, langsam steigen (šaljivo): kam se devaš? Št.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dever [devẹ̑r] samostalnik moškega spola

svak

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

devica [devíca] samostalnik ženskega spola

devica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

deželan [deželȁn] (duželan) samostalnik moškega spola

kdor je po izvoru v razmerju do drugega iz iste dežele; sodeželan

PRIMERJAJ: dežela, deželanik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

deželanik [deželȃniknepopoln podatek] (duželanek) samostalnik moškega spola

kdor je po izvoru v razmerju do drugega iz iste dežele; sodeželan

PRIMERJAJ: dežela, deželan

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

deževnik [dǝžẹ́vnik] samostalnik moškega spola

divja raca

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dihtìv, -íva, adj. begierig, Cig., Jan.; eifrig, C.; mladostna kraljica je dihtivo poslušala razgovor, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dihur [dihȗr] samostalnik moškega spola

žival dihur, LATINSKO: Mustela putorius

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dimljača [dimljáča] ali [dȋmljača] samostalnik ženskega spola

otekla bezgavka (v dimljah) kot bolezenski znak kuge

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dimlje [dȋmlje] množinski samostalnik ženskega spola

spodnji del trupa med trebuhom in stegni; dimlje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dimnikar [dȋmnikar] samostalnik moškega spola

dimnikar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dirjavec [dírjavǝc] (dirjalec) samostalnik moškega spola

hiter jezdec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

divjačina [divjáčina] samostalnik ženskega spola

divja žival

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

divjak [divják] samostalnik moškega spola

človek, ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti; divjak

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

divjina [divjína] samostalnik ženskega spola
  1. divje rastoče rastlinje
  2. meso divje živali

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

diže [díže] množinski samostalnik ženskega spola

menstruacija

PRIMERJAJ: diženga, sumah

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

diženga [dížǝnga] (dižinga) samostalnik ženskega spola

menstruacija

PRIMERJAJ: diže

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dižna žena [dížna žéna] samostalniška zveza ženskega spola

ženska v času menstruacije

PRIMERJAJ: diže

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dlaka [dláka] samostalnik ženskega spola

dlaka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dlan [dlȃn dlanȗ] samostalnik moškega spola

dlan

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dlažȋvọ, n. das Pflastermaterial, Jan.; — prim. dlažiti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dlesk [dlȅsk] samostalnik moškega spola

ptica dlesk, LATINSKO: Coccothraustes coccothraustes

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dobrotljiv prid., F12, beneficus, dobrotliu, ſluṡhaben; benevolus, benevolens, dobrutliu; benignari, s'enim dobrutliu biti; benignus, dobrutliu; [Bog] bó tudi meni dál tó nîegovo dobrutlivo gnado; clemens, miloſtiu, dobrutliu, priaṡniu; liberalis, -le, darotliu, dobrotliu; mansuetus, -a, -um, kroták, dobrutliu; perindulgens, dobrutliu, kateri rad parṡaneſſe; placidus, -a, -um, tih, myrán, dobrutliu, kroták; remollitus, -a, -um, cilú omehzhán, inu ṡmyrjen, dobrutliu ſturjen; vſe bodi popiſſanu ... h'zhaſti ... vezhnimu inu dobrutlivimu Gospúd Bogú

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dobrotljiv -a prid. dobrotljiv: Kakor en dobrutliu im. ed. m Ozha naſs bo vſelej oſkerbil ǀ Sakaj G. Bug je taku dobrutlu im. ed. m ǀ gdu je ta dobrutlivi im. ed. m dol. Gospud ǀ ò dobrutlivi im. ed. dol. moj Iesus ǀ KaKor en dobritlivi im. ed. m dol. Paſtèr sheli ſvoie Kardellu v'Nebu ſpravit ǀ Ti ſi leta dobrutliui im. ed. m dol., inu sherbni Paſtir ǀ ti ſi bila vſelej pruti meni dobrutliua im. ed. ž ǀ Se lubi, inu shtima ena dobrutliva im. ed. ž Mati ǀ lete beſsede tiga dobrutliviga rod. ed. m Dauida vſe zhasti, inu huale ſo bile vredne ǀ Oh skerb, inu fliſſ nesgruntan tiga dobrutliuiga rod. ed. m Paſtiria Chriſtuſa Jesuſa ǀ Mojſſes pak, kateri je bil krotke, dobrutlive rod. ed. ž nature ǀ Vy pak Farmani, inu podvershene dushe ſte dolshne vſo zhaſt, lubeſan, inu dobruto iskasat vashimu dobrutlivimu daj. ed. m Fajmoshtru ǀ kaj ſi ſturil de taku dobrutliviga tož. ed. m ži. Gospuda, inu Boga ſi reshalil ǀ Jeſt ſim poslan iskati eno dekelzo pametno, fliſſno, dobrutlivo tož. ed. ž primer.> Se lubi, inu shtima ena dobrutliva Mati, inu Ama ali nihdar dobrutlivishi rod. ed. ž Matere, inu Ame nej bilu kakor je Christus (I/1, 75)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dobrotljivo prisl. dobrotljivo: katera taku dobrutliu to greshno dusho k'ſebi vabi ǀ vezh ſmò my dolshni ſe sahvalit G: Bogu, kateri taku dobritlivu naſs vſak lubi dan oskerbi s'shpisho, s'guantam, inu tulikain drugig gnad

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dobrotnik [dobrọ̑tnik] samostalnik moškega spola

dobrodelnik, dobrotnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dodelilnik [dodelȋu̯nik] samostalnik moškega spola

darovalec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dohtar [dọ́htar] (doktor) samostalnik moškega spola

univerzitetno izobražen človek; doktor

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dojiti [dojīti dojím] nedovršni glagol

dojiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dójiv, m. = dojivo, vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dojȋvnik, m. = dojilnik, Fr.-C.; — prim. dojivo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dojȋvọ, n. das Gemelke, (dójivọ) Mur.; krava ima dosti dojiva, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dojnica [dojníca] samostalnik ženskega spola

dojilja

PRIMERJAJ: ama1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dòklen vez. dokler: je terpesliv, doklen ráni, ino vecserásni (poſni) deſch na nyou prime SM 1747, 28; kai doklen on natom ſzveiti jeſzte SM 1747, 42; moj voditel, doklen bodem živo BJ 1886, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dòli zavértivati ~ -am dov. zagospodariti, zapraviti: ona szkoncsávanye, pôleg stere je ország tak doli zavértivo AI 1875, br. 2, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dolžekar [dóu̯žikar] ali [dou̯žikár] samostalnik moškega spola

zapravljivec, potratnež, goljuf

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dolžnica [dou̯žníca] samostalnik ženskega spola

ženska, ki ima dolg; dolžnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dolžnik [dou̯žník] samostalnik moškega spola

kdor ima dolg; dolžnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

donda [dọ̑nda] samostalnik ženskega spola
  1. punčka
  2. nališpano dekle

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

doprineseče prisl. izvedljivo, mogoče: Iest ſe nezhudem, sakaj tem sapovedo ludje, tem drugem pak sapovej Bug, satorai tem ſe sdij teshku, inu nemogozhnu, unim pak lahku, inu doperneſezhe (I/1, 138)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dosegamáo prisl. dozdaj, doslej: ſzem jaſz doſzéga máo moj 'zitek hüdou doprnásao KŠ 1754, 240; vkmiczi je do ſzéga máo KŠ 1771, 727; ſze je doſzéga máo tak ſzkrblivo pascso KŠ 1771, A4b; Ka ſzi do ſzéga máo, Szkrb noſzo BKM 1789, 163; Ka je doſzéga mao nej dáo BKM 1789, 314; ká szi do szegamao Szvéto czérkev varvao KAJ 1848, 167

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dosvẹdočljìv, -íva, adj. vollbeweisend: dosvedočljivo pismo, vollbeweisende Urkunde, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dòzdaj prisl. dozdaj: Dozdaj szam trplivo csakao KOJ 1833, IIII

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

draginjar [dragȋnjar] samostalnik moškega spola

kdor zadržuje poljske pridelke pri sebi in s tem zvišuje njihovo ceno

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dragonar [dragọ̑nar] samostalnik moškega spola

vojak, ki se bojuje na konju in peš; dragonec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

drajna [drȃjna] samostalnik ženskega spola
  1. pesem z ljubezensko, erotično vsebino
  2. ženska, ki ima s kom nedovoljeno spolno razmerje; ljubica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

drajnik [drȃjnik] samostalnik moškega spola

vlačugar, kurbir, razuzdanec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

drakslar [drákslar] samostalnik moškega spola

strugar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dŕča, f. 1) die Riese, die Holzriese; po drčah spuščajo les z gor, Št.; die Sandriese, Mariborska ok., C.; — 2) die Eisbahn, die Glitschbahn, Cig., Jan., C.; — 3) der Drall (Riese), Vertiefung bei den Büchsenmachern, Cig.; — 4) = ples (šaljivo), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

drenj [drȅnj] samostalnik moškega spola

gneča, drenj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

drevnikar [drẹ̑vnikar] samostalnik moškega spola

strokovnjak za vzgojo dreves

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

drévo in dréivo -a s
1. drevo: On je kako edno vſzádjeno drevo SM 1747, 92; kako edno dreivo vſzadjeno SM 1747, 25; Liki drêvo pri járki poszadjeno TA 1848, 3; Vszáko drêvo má korenyé KAJ 1870, 15; z-Dreva znánye dobroga SM 1747, 6; zfigovoga drevá SM 1747, 6; na dreva stêbli AI 1878, 3; ali dvej drejvi ſzta náj vékſega gláſza KM 1796, 5; na drevi zapázimo AI 1878, 3; po vejaj drevaj AI 1878, 3; ár ſze zſzáda drejvo ſzpozna KŠ 1771, 40; Drejvo KMS 1780, A8b; Figovo drvou poſzejhne KŠ 1771, 67; Ali ſzádite drejvo dobro KŠ 1771, 40
2. navadno v zvezi križno drevo križ: na krisnom dreivi terpelo TF 1715, 40; noſzo vtejli ſzvojem na drejvi KŠ 1747, 109; bi náſz na kri'snom drejvi odküpila KMK 1780, 5; je naſſe grehe noſzo na drevi SM 1747, 13; ſze je na kri'znom drejvi ofrüvao KŠ 1754, 103

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

drezen2 [drẹ́zǝn] samostalnik moškega spola
  1. notranji, osrednji del debla; stržen
  2. stržen tvora, furunkla

PRIMERJAJ: stržen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

drgetati [drgetáti drgetȃm] nedovršni glagol

tresti se, drgetati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

drgotati [drgotáti drgọ́čem] nedovršni glagol

zelo se tresti, drgetati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

drob [drọ̑b drobȗ] samostalnik moškega spola

drobovje, tj. organi v prsni in trebušni votlini

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

drobje [drọ̑bje] samostalnik srednjega spola

drobovje, namenjeno žrtvovanju

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

drobnice [drọ́bnice] množinski samostalnik ženskega spola

ovce in koze; drobnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

drobtiničar [drobtȋničar] (drobtinčar) samostalnik moškega spola

pobiralec, zbiratelj majhnih, manj pomembnih stvari

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

drozg2 [drọ̑zg] samostalnik moškega spola

ptica drozg, LATINSKO: Turdus musicus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

drskač [drskáč] (driskač) samostalnik moškega spola

ptica brinovka, LATINSKO: Turdus pilaris

PRIMERJAJ: drsa

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

drstiti [drstīti drstím] nedovršni glagol

drstiti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

drstva [dȓstva] samostalnik ženskega spola

čas drstenja rib, drstenje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

družba [drȗžba] samostalnik ženskega spola

skupina ljudi s skupnimi interesi; družba; druščina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

druže [družȅ družẹ́ta] samostalnik moškega spola

zakonski mož

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

družica1 [družíca] samostalnik ženskega spola

dekle, ki spremlja nevesto k poroki; družica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

družina [družína] samostalnik ženskega spola

družina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

družiti [družīti družím] nedovršni glagol

družiti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

drvar [drvár] samostalnik moškega spola

drvar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

drviti [drvīti drvím] nedovršni glagol

poditi, gnati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dùgo prisl. dolgo: ako ſchés dugo ſiv biti TF 1715, 14; ako schés dugo siv biti ABC 1725, A4a; ako hocſes dugo siv biti SM 1747, 45; i dugo 'zivés na toj zemli KŠ 1754, 29; i zvünejsnye delo dugo vö ne oſztáne KŠ 1771, 437; kaj ſze tak dugo midi vu czérkvi KŠ 1771, 162; 'Zivi dugo lejt ti naſega Krála BKM 1789, 37; notri pa nemore tak dugo, da bi szkoro KOJ 1848, 4; Kak dugo de sze pozdigávao nad menom TA 1848, 10; sztári mertüki szo nam dugo szlu'zili AI 1875, kaz. br. 6; Zima je dugo ne odisla AI 1875, kaz. br. 8; svojemi gospodi bejžo, koga tak dugo let ne vido AI 1878, 8
dùže bolj dolgo: csi du'se tém bli'se k-grobi KOJ 1845, 134; da bi Atila du'se 'sivo KOJ 1848, 5; Ki od 15 dnévov na du'ze vöosztáne AI 1875, kaz. br. 3; nemorem sze 'se du'se zadr'sati, ka nebi prikázao KOJ 1833, IIII; vu nevoljái ſzveczki duſe ſiveti SM 1747, 57; Csáſzi Boug du'ze 'zivé te hüde KŠ 1754, 34; ſzam nej mogao du'ze trpeti KŠ 1771, 618; tvoje ime ne dr'zi du'ze BKM 1789, 327

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

duhovnik [duhovníknepopoln podatek] samostalnik moškega spola

duhovnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

duhovstvo [duhọ̑vstvo] samostalnik srednjega spola

duhovniki, duhovščina, duhovništvo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

duhovščina [duhọ́vščina] samostalnik ženskega spola

duhovniki, duhovščina, duhovništvo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

duša [dúša] samostalnik ženskega spola

duša

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dušica [dušíca] samostalnik ženskega spola

dušica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dušnik [dušník] samostalnik moškega spola

sapnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dvajsetak [dvajseták] samostalnik moškega spola
  1. poveljnik dvajsetih vojakov
  2. kovanec z vrednostjo dvajset
  3. igralna karta z vrednostjo dvajset

PRIMERJAJ: dvajsetica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dvojček [dvọ̑jčǝk] samostalnik moškega spola

vsak od dveh pri enem porodu rojenih otrok; dvojček

PRIMERJAJ: dvojčič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dvojčič [dvọ̑jčič] samostalnik moškega spola

vsak od dveh pri enem porodu rojenih otrok; dvojček

PRIMERJAJ: dvojček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dvòr -a m
1. dvorišče: Jáko se je veselio, či je dvor i vulica süha bila BJ 1886, 23; (Lisica) Pazlivo okroži dvor AI 1878, 9; Peter je vinej ſzedo na dvouri KŠ 1771, 92; Ki sze za knige nesztára, Nego li po dvôri kricsi KAJ 1870, 6; tam na samošnom dvori plodi pes velko vnožino kür AI 1878, 3; i ni eden je nej mogao vö zvoziti vzimi z-ſzvojega dvora gnojá brezi truda KM 1790, 80
2. gospodarska poslopja: Kai razmis po krühi vſzak denesnyem Vſza ona hiſa, dvor, nyive TF 1715, 29; Ka ſze razmi po krühi? Vſze, ſtero ſzlu'zi, liki: hi'za, dvor, nyive KŠ 1754, 165; Boug hiſo, dvor, ſeno, dáva TF 1715, 21; Ktomi hi'zo i dvor priglédne KŠ 1754, 85; Blagoſzlovi goricze, Naſa polá ſzejjanye, Dvor, márho BKM 1789, 169
3. dvor, dvorec: I dönok je vu Pilátuſſovom dvouri nej ſzamo bicsüvani Goſzpon Kriſztus KM 1796, 108; Teda ſzo ſze vküp ſzpravili i ti Sztariſi lüſztva vu dvor viſesnyega popa KŠ 1771, 87; Gda eden mocsen ro'znáti varje ſzvoj dvor KŠ 1771, 207
4. v zvezi nebeski dvor nebesa: bojdi meszto méne od vszega tvojega Nebeszkoga dvora blagoszlovleni KM 1783, 172; Pozovi me k-ſzebi gori Na nebeſzke ſzvetle dvori SŠ 1796, 98, 5; nebeszki dvor te zvissáva KOJ 1845, 135

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dvoran [dvorȁn] ali [dvorȃn] samostalnik moškega spola

dvorjan

PRIMERJAJ: dvornik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dvornik [dvorník] samostalnik moškega spola

dvorjan

PRIMERJAJ: dvoran

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ecin [ecīnnepopoln podatek] samostalnik moškega spola
  1. debelo črevo
  2. bolečine v črevih

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ecljavec [ecljȃvǝc] (jecljavec) samostalnik moškega spola

jecljavec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ecljavka [ecljȃvka] (jacljavka) samostalnik ženskega spola

jecljavka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

eč [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

stric, tj. očetov brat

PRIMERJAJ: očič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

eden [édǝn éna] števnik
  1. en
  2. kot samostalnik nekdo, neki

PRIMERJAJ: en1, en2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

edinčič [edȋnčič] samostalnik moškega spola

sirota

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

efa pod komunom [? pod komȗnom] samostalniška zveza ženskega spola

predrzna, nesramna, razuzdana ženska

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Éjva -e ž Eva: prva mati Ejva KŠ 1754, 96; Ejva je mati vſzejh lüdih KM 1790, 84; Ino Ejve ſzrczé notr vczejpo KŠ 1754, 5b; nikomi od Adama i Ejve máo rou'se ne rodi KOJ 1845, 4; Adami i Ejvi vparadi'zomi KŠ 1771, 440; Kacsa Ejvo KŠ 1754, 55; je kacsa Eivo vkanila KŠ 1771, 547

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ekina [ekínanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

morska riba prilep, LATINSKO: Echeneis

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

eklin [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

roka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

elcen [élcen elcẹ́na] samostalnik moškega spola

žival los, LATINSKO: Alces alces

PRIMERJAJ: alcen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

elfont [elfónt] samostalnik moškega spola

žival slon, LATINSKO: Loxodonta, LATINSKO: Elephas

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

erb [ẹ̄rb] samostalnik moškega spola

dedič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

erbič [ẹ̄rbič] samostalnik moškega spola

dedič, ki je še otrok

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

erbov varuh [ẹ̄rbov váruh] samostalniška zveza moškega spola

skrbnik dediča, ki je še otrok

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

erhar [ẹ́rhar] samostalnik moškega spola

kdor stroji irhovino; irhar

PRIMERJAJ: jerhar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Eristikonus m osebno lastno ime Erizihton: Eriſticonus im. ed. ſe je bil sameril tej Bogini Venus, satorai je bil shtrajfan, de vezhno lakoto terpi, sakaj de ſi lih jei, vener ſe nemore naſitit (I/2, 76) Erizíhton, gr. Ἐρυσίχϑων, Mirmidonov sin, ki je posekal drevesa v Demetri posvečenem gaju in bil zato obsojen na nepotešljivo lakoto.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

erold [ēroldnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

glasnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

erzeg [érzeg] samostalnik moškega spola

vojskovodja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ète èta ète kaz. zaim. ta: Ar ete pehár je Nouvi Teſtamentom TF 1715, 44; kai bi ſze ete kris nad menom odviſse posméhcsal SM 1747, 56; Ete ſzvejt ſze preobrné KŠ 1754, 273; Ete nyegov ſzin SIZ 1807, 4; Liki ete dén sze nyej AI 1875, kaz. br. 7; ár reics eta za váz TF 1715, 45; ino eto je kerv moja TF 1715, 40; bojdi eto moje ráno hválo dávanye KŠ 1754, 223; Eto je te Zákon SM 1747, 18; pod zapelávanyem etoga ſzveita SM 1747, 52; Radoſzt zetoga májo KŠ 1754, 220; Zrok ete ſzlepoſzti TF 1715, 4; nikam zete pouti doli ne zavdário KŠ 1754, 143; Trucz boidi etomi ſzveiti SM 1747, 74; meni i etomi ſzvejti 'zivo KŠ 1754, 240; priſzpodobna ketoj KŠ 1771, 75; na ſzoudbo prouti etomi národi KŠ 1771, 41; etomi je vrêmen priteklo BJ 1886, 4; da mené ete bláseni dén TF 1715, 45; i pio ete Goſzpodnov pehár KŠ 1754, 208; dai mi eto drágo Priloſenye SM 1747, 52; je Boug eto ſzvojo ſzkrb KŠ 1771, A5a; i vu etoi máloi kniſiczi TF 1715, 48; na etoi zemli, ABC 1725, A4a; Obſztoji vetoj jakoſzti KŠ 1754, 273; po etoj ſzvojoj rejcsi vcsi KŠ 1771, A8b; pri etoj poſtenoj hi'si SIZ 1807, 4; etoj velikoj nevóli BJ 1886, 3; i po etom ſitki TF 1715, 23; oni ſzo vu etom bláſenom ſztáli SM 1747, 50; na etom ſzvejti vec táksega pretrpo KŠ 1754, 10a; Po etom známo, ka KŠ 1754, 84; v-etom Katekizmuſſi KMK 1780, A2; Po etom je odébrao Goſzpoud KŠ 1771, 202; v-etom lôgi AI 1875, kaz. br. 7; zetim leipim opominanyem TF 1715, 36; ſze lejhko zetim veſzelijo KŠ 1754, 218; z-etim pred postuvane scsitele sztopi AI 1875, kaz. br. 8; Pred etim smo se domá zmenjali BJ 1886, 3; Zetov nocsjouv tá prejde, nad etov prigodbov KOJ 1848, 7; z-etov tühnov prosnyov AI 1875, kaz. br. 7; etiva dvá ſziná KŠ 1771, 66; Etiva szta delala TA 1848, 86; ſzta ſze etivi oſzobi polübile SIZ 1807, 4; Etivi soli zdaj prázno sztojita AIP 1876, br. 1, 2; ka od etiva sztrána AI 1875, kaz. br. 2; Etima hisnikoma SIZ 1807, 6; Pri etima AI 1875, br. 2, 6; Vu etivi dvej zapouvidaj KŠ 1771, 75; szamo v-etima dvöma meszta AI 1875, kaz. br. 8; I odido eti na moko vekivecsno KŠ 1754, 141; Naj bodo ricsih ete KŠ 1754, 54; zá ete moucsi delajo KŠ 1771, 47; vſza eta pokolejnya KŠ 1771, 5; od etih vſzeih ſzküſávani TF 1715, 30; Delai od etih mau SM 1747, 49; zvün eti jeſzo KŠ 1754, 3; ſtámpanye eti máli kni'zicz KŠ 1754, 3a; kak edno zetih KŠ 1771, 20; Eti dvanájſzet je poſzlao KŠ 1771, 31; Vidimo eti vraj'so jálnoſzt KM 1796, 7; ſcsés zeti pejſzen ſtero popejvati BKM 1789, 6b; Poszlavcov, z-eti je 197, ki szo AI 1875, kaz. br. 3; ſteri pak etim recſem ne vörje TF 1715, 45; kak etim prisavczom KOJ 1848, 10; ino etetvoje dobre dári TF 1715, 47; ete lidé pocslovecsiti AI 1875, kaz. br. 3; uu etih recſeh ſztoy vſza právda TF 1715, 18; po etih dnévi SM 1747, 18; po eti ricséjh KŠ 1754, 206; Po eti je pa proſzo Pilátuſa KŠ 1771, 331; nad vſzejmi etimi KŠ 1754, 136; zetimi ricsmi KŠ 1771, 261; zetimi knigami BKM 1789, 8b; tak z-etimi ſzamomi Bogi BRM 1823, IV; sze podsztava z-etimi ponácsisnyami AI 1875, kaz. br. 2
ète èta ète sam. to: Csi je eto Bogá Ocsé ſzvéta vola SIZ 1807, 4; Na eto Sztarissina pita SIZ 1807, 5; Zetoga ſzem gvuſen KŠ 1754, 113; kaibiſze eta vſza naſſemi blisnyemi obdersala TF 1715, 17; i eta vſa ſze vám privr'zejo KŠ 1771, 20; Odkud ſzo záto etomi eta vſza KŠ 1771, 47; Ako gli eta vidijo ſze teska BKM 1789, 7; kaj vſza eta zadobi SM 1747, 41; Ka ſzmo mi nyemi za eta du'zni KŠ 1754, 109; ki bode eta ſteo KŠ 1771, A2a; dáj nam vſza eta BKM 1789, 52; gde ſzte ſze návcsili vſza eta KM 1790, 22; Eta nám Goſzpon dopüſzti SŠ 1796, 29; záto, ka je eta vcsino TA 1848, 18; Dečák eta vidévši se je jáko prestrašo BJ 1886, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

etnica [etníca] samostalnik ženskega spola

neka riba, verjetno zobatec, LATINSKO: Dentex dentex

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

evangelist [evangelīst] samostalnik moškega spola

evangelist

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

evčunčič [evčȗnčič] samostalnik moškega spola

ptica kljunač, sloka, LATINSKO: Scolopax rusticolanepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ežbičje [ežbīčje] samostalnik srednjega spola

krma za divje živali

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ežbin [ežbīn] samostalnik moškega spola

kdor krmi divje živali

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ežbinje [ežbīnje] samostalnik srednjega spola

kraj, kjer se rade zadržujejo divje živali

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

facelj [fácǝlj fácǝljna] samostalnik moškega spola

testen svaljek za pitanje perutnine, zlasti gosi, kopunov

PRIMERJAJ: fadljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

fadlavec [fadljȃvǝc] samostalnik moškega spola

kdor pita perutnino

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

fadljanje [fadljȃnje] samostalnik srednjega spola

pitanje, zlasti perutnine

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

fadljati [fadljáti fadljȃm] nedovršni glagol

pitati, tj. na silo hraniti, zlasti perutnino

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

faja [fāja] samostalnik ženskega spola

zadnjica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

fajancar [fajāncar] samostalnik moškega spola

izdelovalec poslikane posode iz loščene žgane gline, fajanse

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

fajbelj [fājbǝlj] samostalnik moškega spola

obolenje žlez pri konjih

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

fajdač [fajdáč] samostalnik moškega spola
  1. slepar
  2. širokoustnež, bahač

PRIMERJAJ: fajtač

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

fajmošter [fájmoštǝr] (fajmašter) samostalnik moškega spola

župnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

fajtač [fajtáč] samostalnik moškega spola

blebetač, čvekač, opravljivec

PRIMERJAJ: fajdač

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

fakin [fakȋn] samostalnik moškega spola

najet delavec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

falot [falọ̑t] samostalnik moškega spola

trmoglavež, nepridiprav

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

fant [fȁnt] samostalnik moškega spola

fant

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

fantič [fantȉč] in [fȃntič] samostalnik moškega spola

fantek, fantič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

fantinstvo [fantȋnstvo] samostalnik srednjega spola

fantovska leta

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

far [fȃr] samostalnik moškega spola
  1. svečenik, žrec
  2. duhovnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

farbar [fȃrbar] samostalnik moškega spola

barvar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

farbarica [fȃrbarica] samostalnik ženskega spola

barvarka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

farflja [fārflja] samostalnik ženskega spola

žival kresnica, LATINSKO: Lampyris noctiluca

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

farizer [farizẹ̄r] samostalnik moškega spola

farizej

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

farkeš [fārkeš] samostalnik moškega spola

odeja, s katero pokrijejo konja po hrbtu

PRIMERJAJ: deka, plahta

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

farman [fȃrman] samostalnik moškega spola

župljan

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

farmanstvo [fȃrmanstvo] samostalnik srednjega spola

župljani, skupnost župljanov

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

fatkar [fātkar] samostalnik moškega spola
  1. opravljivec
  2. pletilec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

favd [fāvd] samostalnik moškega spola
  1. guba na koži
  2. guba na obleki

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

fazant [fazānt] samostalnik moškega spola

ptica fazan, LATINSKO: Phasianus colchicus

PRIMERJAJ: basant

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

feflja [fẹ̄flja] samostalnik ženskega spola

klepetulja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

fegan [fegȁn] ali [fegȃn] samostalnik moškega spola

zvodnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

feganka [fegȃnka] samostalnik ženskega spola
  1. zvodnica
  2. prostitutka

PRIMERJAJ: fuganka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

feja [fēja] samostalnik ženskega spola

teta, tj. materina sestra

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

figamož [fígamož] samostalnik moškega spola

kdor ne drži dane besede, obljube; figamož

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

figar [figárnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

pletilec, tkalec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

fijal [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

velblod, kamela

PRIMERJAJ: kamela, komela

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

fimor [fimọ̄r] samostalnik moškega spola

ptica sokolič, LATINSKO: Falco aesalon

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

firšt [fīršt] samostalnik moškega spola

knez

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

flam [flȃm] samostalnik moškega spola

potrebušina, flam

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 3204 zadetkov.