andohtljiv -a prid. pobožen:
en andohtlivi im. ed. m dol. shlushabnik Marje Divize ǀ njega andohtliva im. ed. ž molitiva ǀ molitva njeh andohtliviga rod. ed. m Firshta Mojseſsa ǀ ſad te huale, inu andohtlive rod. ed. ž shlushbè ǀ v' ſenzi andohtliviga rod. ed. s molzhajna poshlushajte ǀ S. Esther, Katera je imela suoj andohtlivi tož. ed. m dol. folk rejshit od sodbe vezhnjga pogublejna ǀ S. Duh kadar je vidu to andohtlivo tož. ed. ž molitu une Bogabojezhe dushe ǀ Samerkaite Nem. Nem. tu andohtlivu tož. ed. s premishluvajne S. Bonaventura ǀ bodem s'tem andohtlivem or. ed. m Iustinam rekal ǀ Pametnu ſte ſturili Nem. Nem., de v'tej vashi potrebi h' Stollu te gnade ſte ſe potozhili s' leto andohtlivo or. ed. ž proceſſio ǀ is malikauzou, andohtlivi im. mn. m karsheniki rataio ǀ ty andhtlivi im. mn. m, ty kateri ſo radi ſe poſtili ǀ obogati s'ſvojo s: gnado te andohtlive tož. mn. ž dushe ǀ vy nihdar nejste na to moio dobruto ſpumnili, inu s'andohtlivimy or. mn. ozhmy pogledali presež.> S. Gothard, je bil v' tem kloshtri v' mej andohtlivimy ner andohtlivishi im. ed. m → andoht
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
črviv -a prid. črviv:
vus je bil zheruiu im. ed. m, inu vshiu ǀ leta shpisha je gnila ratala inu zherviua im. ed. ž ǀ de bi v'taiſtem grobu poprej enu zherviu im. ed. s, inu ſmerdezhe mertuaſku truplu leshalu ǀ ſmrad ene zhervive rod. ed. ž merhe ǀ je bil Lazaruſa zherviviga tož. ed. m ži., is groba poklizal ǀ tard kruch ſo jedli, ſmerdlivo, inu zhervivo tož. ed. ž vodò ſo pyli ǀ te moje bele roke bodo enkrat zhervive im. mn. ž ratale ǀ ſvoje persy mu pokashe katere uſe gnile, inu zheruiue tož. mn. ž ſo bile sa volo te bolesni tiga raka ǀ bi nikuli dobriga ſadu nebile pernesle, ampak zhervive tož. mn. ž gnile hrushke
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dobrotljiv -a prid. dobrotljiv:
Kakor en dobrutliu im. ed. m Ozha naſs bo vſelej oſkerbil ǀ Sakaj G. Bug je taku dobrutlu im. ed. m ǀ gdu je ta dobrutlivi im. ed. m dol. Gospud ǀ ò dobrutlivi im. ed. dol. moj Iesus ǀ KaKor en dobritlivi im. ed. m dol. Paſtèr sheli ſvoie Kardellu v'Nebu ſpravit ǀ Ti ſi leta dobrutliui im. ed. m dol., inu sherbni Paſtir ǀ ti ſi bila vſelej pruti meni dobrutliua im. ed. ž ǀ Se lubi, inu shtima ena dobrutliva im. ed. ž Mati ǀ lete beſsede tiga dobrutliviga rod. ed. m Dauida vſe zhasti, inu huale ſo bile vredne ǀ Oh skerb, inu fliſſ nesgruntan tiga dobrutliuiga rod. ed. m Paſtiria Chriſtuſa Jesuſa ǀ Mojſſes pak, kateri je bil krotke, dobrutlive rod. ed. ž nature ǀ Vy pak Farmani, inu podvershene dushe ſte dolshne vſo zhaſt, lubeſan, inu dobruto iskasat vashimu dobrutlivimu daj. ed. m Fajmoshtru ǀ kaj ſi ſturil de taku dobrutliviga tož. ed. m ži. Gospuda, inu Boga ſi reshalil ǀ Jeſt ſim poslan iskati eno dekelzo pametno, fliſſno, dobrutlivo tož. ed. ž primer.> Se lubi, inu shtima ena dobrutliva Mati, inu Ama ali nihdar dobrutlivishi rod. ed. ž Matere, inu Ame nej bilu kakor je Christus (I/1, 75)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dobrotljivo prisl. dobrotljivo:
katera taku dobrutliu to greshno dusho k'ſebi vabi ǀ vezh ſmò my dolshni ſe sahvalit G: Bogu, kateri taku dobritlivu naſs vſak lubi dan oskerbi s'shpisho, s'guantam, inu tulikain drugig gnad
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
doprineseče prisl. izvedljivo, mogoče:
Iest ſe nezhudem, sakaj tem sapovedo ludje, tem drugem pak sapovej Bug, satorai tem ſe sdij teshku, inu nemogozhnu, unim pak lahku, inu doperneſezhe (I/1, 138)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Eristikonus m osebno lastno ime
Erizihton:
Eriſticonus im. ed. ſe je bil sameril tej Bogini Venus, satorai je bil shtrajfan, de vezhno lakoto terpi, sakaj de ſi lih jei, vener ſe nemore naſitit (I/2, 76) Erizíhton, gr. Ἐρυσίχϑων, Mirmidonov sin, ki je posekal drevesa v Demetri posvečenem gaju in bil zato obsojen na nepotešljivo lakoto.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Flavinus -n(us)a m osebno lastno ime
Flavin:
Flavinus im. ed. ſilnu mozhnu je lubil Terentio ǀ Terentia je enkrat Flavinuſu daj. ed. diala ǀ de bi njegova ſeſſtra vſela Flavina tož. ed. Iz dostopne literature ni ugotovljivo, kdo je mišljen, morda nekdo iz rimske rodovine Flavijcev.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
flisen -sna prid. marljiv, goreč, vesten:
vmej 50. poſly kumaj bo en dober, fliſsin im. ed. m, inu ſvejſt ǀ Jeſt ſim poslan iskati eno dekelzo pametno, fliſſno tož. ed. ž, dobrutlivo, vſmileno, brumno ǀ s'sanikarnih fliſsni im. mn. m v'shlushbi Boshy rataio ǀ kakor fliſſni im. mn. m Vahtary ǀ obilnu te ſvejſte, inu flisne tož. mn. m polona ǀ n'hozhe te ſanikernè, inu lene v'Nebu imeti, temuzh te fliſſne tož. mn. m → flis
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
flisik2 prisl. marljivo, goreče:
fliſſik ſo pak terjat deſſetine, shtollo, inu kar ym shlishi ǀ fliſſik hodite h' tem Svetem Proceſſiam ǀ vſak dan je fliſsik s. Roshenkranz molu ǀ ob ſvojm pravim zhaſsu flisik njeh nijve obſejeio ← srvnem. vlīʒig ‛marljivo, vneto’; → flisik1
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
flisno prisl. marljivo, goreče, vestno:
satorai treba fliſſnu pred ſpuvidio vejſt ſprashuati ǀ fliſſnu je poberala po nyvi tu klaſovie ǀ kadar sgubè en toler, en rajnish, shalujejo, ga fliſsnu yshzheio ǀ Vahtarij ſo vſelei fliſnu gledali primer.> zhe fliſſnishi edn ſe perpravi tu S. Rus. T. prejeti vekshi gnado od G. Boga praime presež.> yszhite ner fliſsnishi zhednoſt, pamet, bogorodnoſt, inu dobruto, ter Bug vam bo pomagal, de vſe tu drugu vam bo pervershenu → flisen
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
frišno prisl. 1. sveže, hladno:
kadar je vrozhe bi hoteli de bi bilu frishnu; kadar je frishnu bi hoteli de bi bilu vrozhe 2. živo, živahno:
ſe sazhne na miso noſit, k' miſi ſedeio, frishnu jedò ǀ v' skledo ſegne, ter frishnu jei → frišen
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Gertrud(is) -de ž osebno lastno ime
Gertruda:
en dan S. Gertrudis im. ed. je proſsila suojga Nebeshkiga shenina Christuſa Iesuſa ǀ Nuzoj Vgarska Krajliza Gertrudis im. ed. Krajla Andrea Shena bo rodila eno Hzher, kateri bo imè Eliſabeth ǀ Viſoku gnadliva Gospodizhna Gertrudis im. ed. Graffinia von Turrn ǀ ſe je pofliſſala S. Gerthrud im. ed. ga potolashit ǀ Christus Iesus ſe S. Gertrudi daj. ed. perkashe ǀ Leta dua Boshja Turna bodo to gnadlivo Gospodizhno Gertrudt tož. ed. troshtala 1. Sv. Gertrúda (umrla 659) 2. Ogrska kraljica Gertrúda, mati sv. Elizabete 3. Gdč. Gertrúda von Turn, redovnica
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gliha -e in nepreg. ž enakost, primerjava, primerljiv človek ali stvar, par:
Inu taku gliha im. ed. je bil S. Franciſcus Chriſtusu, de nej mogal ble gliha im. ed. biti ǀ S. Bernardus je bil gliha im. ed. S. Thadæuſu ǀ Ta nar ſhlahtniſhj je ta tjza Phænix, Sakaj neima ſebi glihe rod. ed. ǀ v' cellem Meſti Atthenes nej bilu njemu gliha rod. ed. ǀ katerimu K'glihi daj. ed. ſledna mogozhnoſt je Slaba, sledna ſaſtopnoſt ie nepametna ǀ ena ſe vſmili zhes to drugo, kadar v'potrebi vidi ſvojo gliho tož. ed. ǀ ſe hozhe dobru oſhenit, ima gledat de ſvojo gliho tož. ed. vſame ǀ 50. lejt je v' takorshneh grehah shivil, de malu gliha rod. mn. ſe je njemu neshlu brez vse glihe neprimerljivo:
G. Bug pres vſe glihe je vezh pruti zhloveku, kakor ta zhlovik pruti tej nepametni shivini ǀ na ſvejtu je pres vſe glihe vezh neovernih, inu Ajdiu, KaKor Katolish, inu tisti vſy ſe fardamajo ← srvnem. gelīche ‛enakost’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gnadljiv -a prid. milostljiv:
on je premilostiu, gnadliu im. ed. m, inu vſmilen ǀ gnadliua im. ed. ž Gospodizhna Graffinia ſe bodo saperli v' laterno tiga ſvetiga Kloshtra ǀ O Gnadliva im. ed. ž Maria inu Shtifterza te S. Bratauszhine ǀ lepi exempel te Gnadlive rod. ed. ž Viſſoku rojene Gospodizhne Thereſiæ Frajerze Fon Engelshaus ǀ Jeſt pak ſe bom nisku perklonil Gnadlivimu daj. ed. m, inu viſſoku zhaſti urednimu Gospudu Appatu ǀ shlahtni preimik ſpodobnu tej gnadlivi daj. ed. ž Gospodizhni oſtane ǀ rezhem tej gnadliui daj. ed. ž Gospodizhni ǀ Leta dua Boshja Turna bodo to gnadlivo tož. ed. ž Gospodizhno Gertrudt troshtala ǀ vy dua Gnadliva im. dv. m Gospuda imata veliku vekshi upaine ǀ Gnadliui im. mn. m Goſpudje ǀ nyh gnadlivim daj. mn. Starishom ǀ Jeſt nebom hodil proſſit te shlahtne, inu gnadlive tož. mn. m ludy → gnada
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gnadljivo prisl. milostljivo:
Sazhneio proſſit, inu molit G. Boga, kateri gnadlivu yh poshlusha (V, 324) ǀ ſte taku lubesnivu, inu gnadlivu povableni od eniga Krajla v' goſtie (V, 565) → gnadljiv
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
goljufno prisl. goljufivo:
bosh ſposnal kaku golufnu ſo tebe pozhutiki sapelali (V, 314) → goljufen
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
govorjenje -a s govorjenje:
Cicero pak je djal, de tu nar nuznishi je tu lepu govorjenie im. ed. ǀ zhudnu govoriene im. ed. je letu ǀ ta Modri ſeneca je djal, de zhlovek is govorjeina rod. ed. ſe poſna ǀ s' zitro ſvojga slatkiga govorjena rod. ed. ǀ Tullius ſe more hualit sa volo ſvoiga lepu govorjena rod. ed. ǀ S. Peter Chryſologus ſe mozhnu ſerdj zhes takushnu govorjenie tož. ed. ǀ Logica vuzhij s' gruntam ſvoje govorjenje tož. ed. sklenit ǀ ſvoje govorienie tož. ed. na prei perneſe ǀ je bila enu maihinu mejſta temu paklenskimu jeshu skuſi govorjeine tož. ed. dala ǀ Cicero je shelel, de bi ſyn pred Rimsko Gospodo enu lepù govorjene tož. ed. naprei perneſel ǀ Chriſtus je vuzhil, inu ſturil: Pohleunoſt v'beſſedah, ſtonovitnoſt v'veri, ſramoshlivoſt v'govorjeni mest. ed. ǀ So tekli kmeti, ter grobu po kmeteshku so jo ſtepli shnyh laſhnivo prizho, inu sgouarjeniam +or. ed. Zapis lepu govorjena je bolj verjetno sintaktična napaka kot pa indic za obstoj besede lepogovorjenje.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
hvaliti -im nedov. hvaliti:
je shlishal hualit nedol. eno Sheno, de je ſilnu lepa ǀ ſim bil sazhel zhaſtiti, inu hualiti nedol. to dobruto Boshjo ǀ katere hualit nedol. miſlio ǀ je Boga hualila del. ed. ž, inu druge hualiti namen. vabila ǀ jest hualem 1. ed. tiga Bogabojezhiga shkoffa ǀ s: Duh huali 3. ed. to duhouno nevesto ǀ sabstoin ſe huali 3. ed. de je en karshenik ǀ Ta kateri ta andverh nehvali +3. ed. ǀ my shiher kirkuli ſe najdemo G: Boga molimo, zhaſtimo, inu hualimo 1. mn. ǀ eh vtakushni vishi nikar Boga, temuzh hudizha hualite 2. mn. ǀ ludje tebe vidio, hualio 3. mn., shtimaio ǀ Nej li Judje hualijo 3. mn. Joſua ǀ kateriga nuzh, inu dan tij Chori teh Angelou zhastè, inu hualejo 3. mn. ǀ Nehualio +3. mn. Blanco, de ona je bila Franska Krajliza ǀ hualimo vel. 1. mn. tedaj, inu zhaſtimo bres vſiga konza G. Boga ǀ li zastite, inu hualite vel. 2. mn. Mario Divizo ǀ nehualite +vel. 2. mn. vashiga Boga Apolla ǀ Iob, kateriga ſam Bug je hualil del. ed. m ǀ Lacedemonski pak je hualu del. ed. m sapuvid suoje deshele ǀ je Boga hualila del. ed. ž ǀ ſim tu ſturila, de bi ony mene hualili del. mn. m, inu shtimali ǀ de bi v'naſhem ſerzu G: Boga nehualili +del. mn. m ǀ vſi ſo Christuſa zhastili, inu huadili del. mn. m hvaliti se hvaliti se:
s'kakorshno vestjo more uni rezhi, inu ſe hualit nedol. de je Christianus ǀ cilu ſe hualish 2. ed., de na semlo ſi prishal to shkodlivo shival iskati ǀ ſe hualio 3. mn. s' tem shlahtnem odleriam, ali Poſtojno ǀ vni Fariſeu ſe je hualil del. ed. m ǀ ſte ſe ſramuvali kershanski shivèti, ter ſte ſe hualili del. mn. m, inu shtimali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
iskati iščem nedov. iskati, tj.
iskati z namenom najti in
želeti, hoteti:
sazhne te Nebeshke shaze yskati nedol. ǀ per pridigi nimate druſiga iskati nedol., ampak to gorezho resnizo ǀ Krajl puſtj iskat nedol. taiſtu sheliszhe ǀ nimamo yſkati nedol., na ſemli naſſe iſvelizainje ǀ Abraam njega Ozha ta je bil shal v'Egypt Kruha yskati namen. ǀ Bug je bil shal isKat namen. Adama ǀ gre prezej, yskat namen. tu prepovedano drivu ǀ na semlo ſi prishal to shkodlivo shival iskati namen. ǀ Ne bo prishal, kakor ta parvi krat yſkati namen. te sgublene ovzhize ǀ poshle ijskat namen. Mashnike ǀ ſo bilij shli po skriniah denarje ijskati namen. ǀ ga gre yshat namen., ga najde veni ſenizi ǀ Ieſt yszhem 1. ed. moje lube bratie ǀ jo vshe dolgu zhaſſa iszhem 1. ed. ǀ li tvojo edino zhast jiszhem 1. ed. ǀ Jeſt neyszhem +1. ed. moje zhaſti ǀ kaj ti lubesnivi, inu lepi mladenizh letot yszhesh 2. ed. ǀ ga yshzhesh 2. ed. po hribah, inu dolinah ǀ proſſish, inu iszhesh 2. ed. kej bi mogal en frishin trunk vdobit ǀ s'veſseilom yszhes 2. ed. ſmert ǀ yszhe 3. ed. eno teſno ſpranizo ter s'kusi taisto lejse ǀ Ta zhlovik ga iszhe 3. ed., inu tudi naide ǀ zupernje yſzhe 3. ed., inu cilu Boga satay ǀ ſamu tu Nebeſhku yshzhe 3. ed. ǀ v'vſijh vishah ijszhe 3. ed. njega ob leben perpravit ǀ ijſzhe 3. ed. buzhe, kumare, zhebu, inu zheſsen ǀ sastoin ijshzhe 3. ed. ta hudobni shkoduat timu pravizhnimu ǀ drugiga neijshzhe +3. ed., semuzh tebe podkopat ǀ Sdaj pak ſe na Shaffaryh nezh druſiga neyszhe +3. ed., temuzh de ſo ſveſty najdeni ǀ Kadar dergdi nasho pumozh ijszhemo 1. mn. ǀ Ali ſakaj druge exempelne yſzhemo 1. mn. ǀ kaj druſiga skuſi nashe dellù iszhemo 1. mn. ǀ Vy yſzhete 2. mn. Ieſuſa Nazarenskiga, tiga krishaniga ǀ naulesh yszhete 2. mn. takorshna mozhna vina, de vaſſ opianio ǀ sakaj vij li tu posvetnu kateru en kratek zhaſs terpi ijshzhete 2. mn. ǀ Ah vij nepametni Kateri te preproste ijhzhete 2. mn. ogolufati ǀ volnu v'nevarnost ſe podado, inu perloshnosti yszheio 3. mn. ǀ ſame yſzheio 3. mn. perloshnoſt s'drugimi moshmij snanje dellat ǀ sa boshjo zhast nemarajo, ampak ſuojo lastno yſzhejo 3. mn. ǀ ſupet iſzheio 3. mn. perloshnoſt ǀ Nej li iszheio 3. mn., inu proſſio zhaſtj ǀ tudi nijh s'laternami ijszheio 3. mn. ǀ firbizhnu ijſzheo 3. mn. vejdit djaine ǀ na semli nyh lon yshzhejo 3. mn. ǀ kadar sgubè en toler, en rajnish, shalujejo, ga fliſsnu yshzheio 3. mn. ǀ Nej ty drugi ludje yſhzheo 3. mn. nyh ſrezho ǀ yszhio 3. mn. po nedrah ǀ skarbnu yshejo 3. mn. Dohtarja de bi njeh telu osdravil ǀ ſvoj nuz, inu dobizhik s' shkodo teleſſno, inu duhouno blishnyh iszheo 3. mn. ǀ tedaj li mleku, inu vouno yszheo 3. mn. ǀ Ony mene neishzheo +3. mn., ampak mojo veliko doto ǀ zhe resniza je taku nuzna, potrebna … sakaj jo ludje nelubio, neshtimaio, inu neijshzheio +3. mn. ǀ vener ty nemarni ludje letu neshtimaio, neiszheo +3. mn. ǀ G. Bogu dopasti neyshzhejo +3. mn. ǀ ludy kateri skuſi ſvoje dobra della neyszheio +3. mn. zhaſt boshio ǀ Letu yszhi vel. 2. ed., letu sheli, letu proſſi ǀ Kar je tam gori yszhite vel. 2. mn. ǀ Iszhite vel. 2. mn., inu lubite Boga taku bode vaſha dusha shivela ǀ Ishzhite vel. 2. mn. v' hishi Euphemiana ter bote nashli tiga Svetiga Mosha ǀ per Christuſu ijszhite vel. 2. mn., taku bodete letu neshli ǀ Nikar tedaj Nem. Nem. neyshzkete +vel. 2. mn. vaſho zhast ǀ Jeſt nebom dergdi exempelne iskal del. ed. m ǀ Abſolom s'eno veliko vojsko ga je yskal del. ed. m ǀ Ie ijskal del. ed. m Krajl ſaul vſijh vishah Davida tiga nedolshniga vubiti ǀ ta presheshna Herodiades je iskala del. ed. ž perloshnoſt ǀ v'teh S: Ranah yskala del. ed. ž ǀ vashe ſerze bo … te posvetne rezhij bo sanizhualu, inu te Nebeshke ijskalu del. ed. s ǀ tvoj Ozha, inu jeſt ſmò tebe s' shaloſtio yſkala del. dv. m ǀ aku li bomo NebeſhKu Krajleustvu yskali del. mn. m ǀ s'laternami vaſs bodo pod semlo ijskali del. mn. m ǀ po ſvojh shejlah bodo Vuzhenike iskali del. mn. m ǀ pò uſot ſo njega ijskali del. mn. m vumorit ǀ de bi s'laternami fliſsik ijshali del. mn. m pod semlò ǀ de bi hualo, inu zhaſt per ludeh neyskali +del. mn. m ǀ taiſti, kateriga ſò yskale del. mn. ž je bil od ſmerti gori vſtal ǀ po Tempelni ſo iskale del. mn. ž ſvojga Lubiga
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Ivo -a m osebno lastno ime
Ivo:
s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Beſedniki S. Iua tož. ed. (II, 194) Sv. Ívo, frc. Yves (1040–1117), učenjak cerkvenega prava
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
izkazati -kažem dov. izkazati, pokazati:
raunu leto riſnizo danaſs ijm hozhem iskasat nedol. ǀ jeſt ſim ſi naprej vſel iskaſat nedol., v kakushni vishi imate letu ſturiti ǀ ſmò my dolshni v' hishi boshy ſe ponishat, inu zhaſt yskasat nedol. Krajlu zhes vſe Krajle ǀ ſim naprej vſel danaſs N: N: to dolshnust jskasat nedol. ǀ obene dobrute ble Bogu dopadezhe nemore en karshenik yskaſat nedol. ǀ v'Rimi je ta nar vekshi sapuvid, Spodobno zhast ijkasat nedol. nijh Boguvom, inu Tempelnom ǀ Meni, katiri vernem karſhenikom govorim nej treba skasat nedol., de Bug je sapovedal ſe poſtit ǀ inu vener taku malu zhaſti Tebi iskashem 1. ed. ǀ Vekshi zhaſt, inu shlushbo ijſkashesh 2. ed. Beſedniku, de bi praudo tebi vdubil, kakor pak ſvetnikom ǀ od taiste velike Milosti Boshje, katero G: Bug iskashe 3. ed. tej greshni dushi ǀ ſtrejshe, brani, inu vſo dobruto yskashe 3. ed. ǀ zhast, inu hualo, ketero cellu kershenstvu danas iſkashe 3. ed. krajlu zheſs vſe krajle ǀ zhaſt, inu lubesan Vidu yskaſhe 3. ed. ǀ aku takorshna zhaſt ſe yskashe 3. ed. enimu zhloveku v' njegovi hishi ǀ veliko shalost inu poterplènie prutu timu bolnimu ijskashe 3. ed. ǀ Spodobnu je tedai de Marij Divizi vſo zhast, inu lubesan isKashemo 1. mn. ǀ kaku malu hualeshnoſti tebi skashemo 1. mn. ǀ neboyteſe vy Gospoda, de bi zhaſt katiro Bogu iskashete 2. mn. bres velikiga lona oſtala ǀ katerimu Judje obene zhaſti neiskasheio +3. mn. ǀ iskashite vel. 2. mn. miloſt njegovi dushizi ǀ leto reſnizó danaſs N: N: bom iskasal del. ed. m ǀ veliko zhaſt je iskaſal del. ed. m tem poslanem shlushabnikom Bobylonskiga Krajla ǀ eni Gospej vſo zhaſt je yskasal del. ed. m ǀ vſo zhast ſvoi materi Berhſabei je yſkasal del. ed. m ǀ je Goſpud veliko miloſt ny is kasal del. ed. m ǀ ta dua Sveta Apoſtela veliko lubesan ſta iskasala del. dv. m ǀ Ajdy bodo vekshi zhast iskasali del. mn. m ſvojm Malikom, kakor vy Cerkvom ǀ nashi katolish Firshti vſo zhaſt ſo taiſtom iskaſali del. mn. m ǀ andoht, inu zhaſt ſo JESUSU noter v' Zerkuah yskaſali del. mn. m ǀ Jogry na mory ſo JESUSU takorshno andoht, inu zhaſt yskasali del. mn. m ǀ vſe ſtuary veliko andoht pruti temu nerſvetejshimu offru ſo bile iskasale del. mn. ž izkazati se izkazati se, pokazati se:
zhlovik je dolshan hualeshin ſe iskasat nedol. ǀ de bi ony imeli lubiti, inu hualeshni ſe yskasat nedol. ǀ dobrutliu, inu hualeshen ſe iskasesh 2. ed. Moj vſmileni Bug ǀ cilu najdem de ta nepametna shivina hualeſhna ſe iskashe 3. ed. tem, od katerih kejkaj dobriga prajme ǀ Kumaj od deſset edn hualeshen ſe yskashe 3. ed. ǀ hualeshni ſe temu kloshtru iskaſheio 3. mn. ǀ cilu tize, kazhe, levij, inu pſy s'enu maihinu kruha, ali s'eno kust, hualeshni ſe iskasheio 3. mn. ǀ Pojdite tjaKaj, inu ſe isKashite vel. 2. mn. Fariem ǀ mei deſſetimi en mei deſſetimi en ſam ſe je hualeshen iskasal del. ed. m ǀ hualeshni ſe bomo isKasali del. mn. m Marij Divizi s'Kusi stonovitno, inu andohtlivo shlusbo
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Jeruzalemitanar -ja m prebivalsko lastno ime
Jeruzalemčan:
ſò kakor Jeruſalemitanary im. mn. (IV, 13) ǀ S. Theodorus po dolgi lakoti, inu sushi Iroſolimitanerjom daj. mn. je bil ſproſſil desh (IV, 438) Branje v drugem zapisu ni zanesljivo, poleg tega v dostopni literaturi o svetnikih z imenom Teodor ni najti ustrezne legende; → Jeruzalem, → Hierozolomitar.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
kladivo -a s kladivo:
Leta je taku terd, de obenu kladuu im. ed., ali shelesu resbiti ga nemore ǀ kladvu im. ed. pomeni Svete misly ǀ kladivu im. ed. vſelej zhistishi prihaia ǀ Dohter ima ſvoje piſſma, inu praude naſtrani puſtiti … Couazh ſvoje kladvu tož. ed. ǀ Beſedniki ſo v'roki dershali Bukue: kovazhij kladovu tož. ed. ǀ ſe je puſtil ſtouzh s' shibami, s' gaishlami, inu s' kladouam or. ed. ǀ s'enem teshkem kladvam or. ed. ga satauzhejo ǀ kadar je s'kladvam or. ed. taukil ǀ s' duema kladuama or. dv. ſo taukli ǀ ushe ſo ſapovedali debele shtrike spleſti, kleishe, kladoua tož. mn., sheble, bodezhe ternie perpravit ǀ sheble, kladua tož. mn., shtrike, inu kleishe vun vſamejo ǀ eni zherni, oſmujeni kovazhij, kateri s' ene gorezhe pezhy ſo zhloveske glave, inu ſerza jamali, inu s'gorezhmy kladovamy or. mn. taukli
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
klicati -ičem nedov. klicati:
sazhne na pumozh te druge klizat nedol. ǀ na semlo ſi prishal to shkodlivo shival iskati, inu klizat namen. ǀ Klizhem 1. ed. tudi sa prizho vniga Bogabojezhiga Miniha Ordna S. Bernarda ǀ inu she vſelei klizhesh 2. ed. to sgubleno ouzhizo h' tebi ǀ S. Bernardus klizhe 3. ed. vukupai vſe greshnike, inu greshnize ǀ s' Svetimy Litaniamy klizhemo 1. mn. ǀ na pomozh G. Boga, inu Divizo klizheio 3. mn. ǀ vkup sholnerje Klizheio 3. mn., inu sbiraio ǀ Boga na pomuzh klizhejo 3. mn. ǀ cilu hudizha na pomozh klizheo 3. mn. ǀ Boga, Boga ſa ſvit proſſite, njega na pomozh klizhite vel. 2. mn. ǀ s'postele je gori skozhil, po hishi tekal, pſse vkup klizal del. ed. m, v'rosizh je trobil ǀ de ſi lih ſim taiſto klizhal del. ed. m nej hotela k' meni priti ǀ de bi tega Duhouniga Pastiria v'ſpuvidi sa pomuzh neklizala +del. ed. ž ǀ vij bi na vuſ glaſs shrajali, inu na pomozh klizali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
kmetiško prisl. kmečko:
So tekli kmeti, ter grobu po kmeteshku so jo ſtepli shnyh laſhnivo prizho (V, 17) → kmetiški
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
kopriva -e ž kopriva:
Lucifer is lete nebeske roshe bi nebil ratal ena ſmerdezha Kopriua im. ed. ǀ namejſti ene lepe roshe eno bodezho koprivo tož. ed. … vshafaio ǀ nar poprej varva de bi koprive im. mn., inu ternie neraslu ǀ na mejſti ſadu koprive tož. mn. mu je rodila ǀ raſte na gmajni, vmej terniam, inu koprivamy or. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
kreatura -e ž božja stvaritev, živo bitje:
Ie mogozhe de bosh vezh lubil eno Creaturo tož. ed., katera drusiga nej kakor en shakel poln gnuſobe ǀ katerimu vſe creature im. mn. Nebeſke, inu semelske na shlushbo ſtresheio ǀ G. Bug je ſtuaril trij ſorte creatur rod. mn., ali ſtuari ǀ je bila zhes vſe creature tož. mn. povishana ← clat. creatura ‛(božja) stvaritev’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
kriv -a prid. kriv, tj.
1. odgovoren za kaj slabega:
Shpegul nei kriu im. ed. m, aku en gard zhlovek ſe noter gleda ǀ ſazhne tiga S. Mosha dolshiti de je shnio kriu im. ed. m, inu de od njega je shroka ǀ ti ſi kriva im. ed. ž de tuoja Hzhij je taku nemarna ǀ aku sdaj tebi hudu ſe hody, nej kriua im. ed. ž Mati, ampak ſama ǀ takorshna perſona ſama je kryva im. ed. ž, de v' hudu imè je per ludeh prishla ǀ ſamy ſte ſi krivi im. mn. m ǀ ty kateri ſó bily shnjo kryvi im. mn. m ſo bily to Firshtinio pregovorili, de bi rekla, de Euphroſinus en bogaboyezhi Mladenizh je ny ſilo ſturil 2. nepravičen, lažen:
nebo reiſſ, ampak enu krivu im. ed. s, folsh perseshtvu ǀ skuſi jeſik prideio folsh prizha, kryvu im. ed. s persheshtvu inu cella gmaina hudobnoſti ǀ kadar pred pravizo krivo tož. ed. ž prizho zhes ſuoiga blishniga govorj ǀ lagajne nam prepovej. Slaſti pak tu krivu tož. ed. s prizhovajne ǀ katerih je veliku vezh, kakor krivyh prijzh rod. mn. ǀ S: Bug ſaurashi lashnike, inu krive tož. mn. ž prizhe, de vſe glatku bò pogubil ǀ Resbite tajſte krijve tož. mn. ž mere ǀ My ſmò pò sgul krivih mest. mn., inu shkodlivih potih hodili po krivem nepravično, krivično:
sa tiga volo pokrivem ludje ſe zhes nas toshio ǀ niKar po Krivem ſe ne praudaj s'tuojm blishnim ǀ kar ſi vſel po krijvem tajſtimu kmetu ǀ po krivim ſe perſega ǀ telle po krivim ſvojmu kmetu vſame ǀ po kryvim leto shlahtno brumno dekelzo je v' shpot perpravil ǀ po kryvem ſo bily … pred Ceſſarjam Conſtantinam obtosheni
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
krivičen -čna prid. 1. krivičen:
ti ſi ble neuſmilen, kryvizhin im. ed. m, golufen, preuſeten, nezhiſt, neovoshliu kakor poprej ǀ Preuſeten je bil kakor Lucifer, neuſmilen kakor Nero, krivizhin im. ed. m kakor Herodesh, neſramen kakor Domitianus ǀ ta krivizhni im. ed. m dol., inu ſlabishi sa myr, inu odpushajne tiga nadolshniga, inu mozhneshiga je dolshan proſsit ǀ vasha ſodba je krivizhna im. ed. ž ǀ drugi urshoh te krivizhne rod. ed. ž ſodbe ǀ kejkaj krivizhniga rod. ed. s, inu shkodliviga ſturij is ſvoje hude vole ǀ krivizhnimu daj. ed. m pak prau ſo dalli ǀ ieſik rezhe eno shpotlivo kryvizhno tož. ed. ž beſſedo zhes ſvojga blishniga ǀ de bi ſturil krivizhno tož. ed. ž ſodbo zhes eno vbogo vudovo ǀ aku tebi eno shpotlivo, inu krijvizhno tož. ed. ž besſedo rezhe ǀ hudizh pak hozhe, de bi bli neusmileni, nesramni, krivizhni im. mn. m, inu lashnivi ǀ Od kot tulikajn kryvizhne im. mn. ž ſodbe, folsh prizhe, inu Piſſma ǀ ena keha polna kryvizhnih rod. mn. ludy ǀ ima od boga oblaſt te kryvizhne tož. mn. m vmorit ǀ krijvizhne tož. mn. ž ſodbe dellaio ǀ toshbe krivizhne tož. mn. ž ſo ushe ſmislili ǀ ſo jo tepli shnyh krivizhnimy or. mn. ſodbami 2. krivično pridobljen:
Zachæus je tudi doſti kryvizhniga rod. ed. s blaga imel ǀ tulikain ptuyga krivizhniga rod. ed. s blaga imash ǀ s' en krivizhin tož. ed. m dobizhik, s' en Smerdlivi lusht … nebesku Krajleſtvu sapuſtish ǀ ſi vezh shtimal en krivizhni tož. ed. m dol. dobizhik ǀ tu kryvizhnu tož. ed. s blagu nej hotel povernit ǀ ymash krivizhnu tož. ed. s blagu ǀ Vſe krivizhnu tož. ed. s blagu naſai poverne ǀ s' krivizhnem or. ed. s blagam shelish obogatit ǀ krivizhne tož. mn. m dobizhike dellat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
krumpast prid. kriv, zakrivljen:
ta pustob A, nej kakor ſim ga jest napiſsal? B, je umasan. C, je krumpast im. ed. m (I/1, 207) ǀ ty Kateri paK imajo Krumpast tož. ed. m nuſs pravio de ſo hudobni, inu neuſmileni (I/2, 3) ǀ vſij taisti, Kateri imajo en dolh nuſs, ali pak krumpast tož. ed. m, ali cilu majhin (I/2, 3) Tvorjeno iz izposojenke iz srvnem. krump ‛kriv, krivo raščen’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
krumpasto prisl. postrani, krivo:
Ta pushtop H, Hualeshnost, ſtoij krumpastu (I/1, 210) → krumpast
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
lagati lažem/lagam/legam nedov. lagati:
v' tem mejſtj Colonia ſta bila dva kupza, katera ſta snala lagat nedol., ble kakor pſ lajat ǀ lagati nedol., inu kunshtnu golufati ǀ lety imaio ſvoj laſtni jeſik, namrezh klet, preklinat, predushat, perſegat, shentovat, klaffat, inu logat nedol. ǀ takrat hudizh ſe perkashe inu eno shlafernizo mu da, rekozh: Lashesh 2. ed. ǀ kadarkuli zhlovik laga 3. ed. greh ſturi ǀ kadar eden lagà 3. ed., reſnize negovori ǀ kaj je ſatu meni mari, de li nuza, inu pomaga shiher ſe lega 3. ed., ſakaj ta je modruſt tiga ſvejtà ǀ zhe pak jeſik je zhern, namrezh, de govori hude greshne beſſede, de kolne, preklina, po krivim ſe perſega, shentuje, plentuje, klaffa, marmra, opraula, lashe 3. ed., folsh prizha ǀ ta dua ne laſheta 3. dv., inu negolufata ǀ Ali nesamerite vy meni, aku bom rekal, da grobu lashete 2. mn. ǀ lasejo 3. mn. po vſijKotah de bi li eden tega drugiga v'shkdo perpravitij ǀ ſo taku dolgu lagale del. mn. ž inu prekladale, dokler ie bilu od eniga na duanaiſt prishlu Branje zapisa lasejo (I/1, 19) ni zanesljivo.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
lažniv -a prid. lažniv:
rokò tej lashnivi daj. ed. ž sheni opari ǀ Shtraifai Gospud tiga lashniviga tož. ed. m ži. opraulauza ǀ grobu po kmeteshku so jo ſtepli shnyh laſhnivo tož. ed. ž prizho ǀ hudizh pak hozhe, de bi bli neusmileni, nesramni, krivizhni, inu lashnivi im. mn. m ǀ Norske, inu lashnive im. mn. ž ſo bile lete huale ǀ sakaj taku mozhnu lubite te golufne, inu lashnive tož. mn. ž rezhy tiga ſveita, inu meſſa → ležniv
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
lažnivo prisl. lažnivo:
vſy ludje bodo tebe toshili na tvojo posledno uro pred Rihtariam Nebeshkem, zhes katire ſi marmral, opraulal inu loshnivu v' hudu ime perpravil (V, 447)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
ljubezniv -a prid. 1. ljub, ljubljen:
nej ſi vezh lubesniu im. ed. m, ampak ſapushen ǀ leta je muj lubeſnivi im. ed. m dol. ſyn, na katerim imam dobru dopadeinje ǀ nash lubesnivi im. ed. m dol. Ozha Nebeſhki nihdar naſs ne bo sapuſtil ǀ O Lubesnivu im. ed. s, inu zartanu Deite ǀ Dusha tvojga lubesniviga rod. ed. m brata ǀ verniſe k' meni lubesnivimu daj. ed. m Ozhetu ǀ niker nebomo ta lubeſnivi tož. ed. m dol. myr neshli ǀ de bi s' veſſeljom, inu s' pravo andohtio shly obyskati tiga dobrutliviga, inu lubesniviga tož. ed. m ži. Ieſuſa ǀ ta kateri hozhe tu lubesnivu tož. ed. s ime doſezhi ǀ bomo enu zhudnu, inu lubeſnivu tož. ed. s prikaſajne vidili ǀ Maria Diuiza shelij, de bi nie lubesniu tož. ed. s detetce ieſushika gledali, zhaſtili, inu lubili ǀ nej danaſs Maria Diviza nam kashe ſvoje lubeſniu tož. ed. s detetce Ieſushika ǀ per tvojm lubesnivim mest. ed. s ſerzi ǀ lubesnivi im. mn. m Corinthery ſe ſo h' pokuri perpraulali ǀ Lubesnivi im. mn. m moj Jogry, vy vidite mojo veliko britkoſt ǀ Ah lubesniui im. mn. m Poshlushavizi ǀ Ah lubesnivy im. mn. m Nem. Nem. ǀ Jeſt Tebi perporozhim te lubesnive tož. mn. m moje poshlushavize 2. ljubezniv:
nekadaj ſtraſhan, sdaj lubesniu im. ed. m ǀ lubenſniu im. ed. m, kakor Pompeius Rimſki Ceſſar ǀ ena lubesniua im. ed. ž mati imà navada opominat ǀ G. Bug pak kakor nasha lubesniva im. ed. ž Matti, hozhe celiga zhloveka imeti ǀ Kadar Eſter shlishi takorshno lubesnivo tož. ed. ž oblubo ǀ s' enem lubesnivim or. ed. m pogledam ǀ lete lubeſnive im. mn. ž beſsede tiga dobrutliviga Dauida vſe zhasti, inu huale ſo bile vredne ǀ trijkrat jo poklizhe s'taistimy lubesnivimy or. mn. beſsedamy primer.> Ena lepa, mlada, zartana vduva, de v' cellem meiſti nei bilu lejpshi, inu lubesnivishi rod. ed. ž, shlishi govorit od letiga Generala
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
ljubeznivo prisl. ljubeznivo:
malu poprei lubesnivu je bil njega nagouvril ǀ sazhne lubesniu yh gledat, maukat ǀ kateriga lubesniu obyeme, inu na ſvoje Boshje perſe pertiſne ǀ na ſvojo deſno ſtran ga pertiſne lubeſniu ǀ lubeſniuu s'vſem potrebnim oſkerbil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Merob nepreg. ž osebno lastno ime
Meraba:
Vas farata, inu sapele kakor ſaul je bil supalal Davida, katerimu je bil oblubil to shlahtno Hzher Merob tož. ed., ter mu je bil dall to shpotlivo Michol Merába, lat. V Merob, hebr. Meráb, starejša Savlova hči (SP 1 Sam 14,49, 18,17)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Mihol nepreg. ž osebno lastno ime
Mihala:
Vas farata, inu sapele kakor ſaul je bil supalal Davida, katerimu je bil oblubil to shlahtno Hzher Merob, ter mu je bil dall to shpotlivo Michol tož. ed. Mihála, lat. V Michol, mlajša Savlova hči in Davidova žena (SP 1 Sam 14,49, 18,20); → Mihal
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
milostivo prisl. milostljivo:
Taku miloſtivu vaſſ vabi, inu klizhe (V, 385) ǀ ta ſveti mijr, kateriga ſam G: Bug taku milostvu nam ponudi (I/1, 13)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
mogočno prisl. mogoče, izvedljivo:
kar ſizer timu zhloveku ſe sdy teshku, inu nemogozhnu, rata mogozhnu, inu lahku (IV, 113)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
molitvica -e ž molitvica:
je preſilnu Bogu dopadezha ta molitviza im. ed. ǀ vy nepoterbujete moje molitvize rod. ed./tož. mn. ǀ G. Bug s' eno kratko andohtlivo molitvizo tož. ed. … zhloveku tu nebesku Kraileſtvu shenka ǀ nebojtese de bi ſabſtoin bile vashe kratke molitvize im. mn. ǀ kulikajn molitviz rod. mn. je G. Bogu, inu Sveti Catharini ſhtifterzi, inu Materi tiga Svetiga Ordna offrala ǀ te lepe pereſſa pomenio te S. molitvize tož. mn. ǀ vſak dan je druge molitvizhe tož. mn. Bogu sa taiſto offral
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
nepotroštno prisl. neutolažljivo:
ſa volo ſmerti ſvojga priatelna nepotroshtnu ſe je jokal, inu shaloval (II, 481) → trošt
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
nepotrpežljivo prisl. nepotrpežljivo, nestrpno:
Vy pak terpite po ſili, sa poſvètni dobizhik, nevolnu, inu nepotupeshlivu (I/1, 44)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
neprešerno prisl. objestno, predrzno, nespoštljivo:
koku tedaj ſe ſmeiſte potſtopit taku nepreshernu pred oblizam boshim ſtati (V, 454) ǀ koku bom mogla pred oblizhe Rihteria Nebeskiga priti, kateriga taku napreshernu ſim reshalila (V, 539)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
nepridno prisl. 1. nespoštljivo:
nej sadosti de ti Boshje Ime nepridnu uſta neusamesh, ampak ſi dolshan tuistù zhastiti 2. nekoristno:
Nepuſtite pretezhi ene ure, en dan, ene minute nenuznu, inu nepridnu ǀ nepridnu tedne, meſize, inu lejta dopernesesh
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
nerodovitnost -i ž nerodovitnost:
Rachael de bi ta shpot te nerodovit nositi rod. ed. nei imela ǀ G. Bug vam je poslal nerodovitnoſt tož. ed. te semle ǀ eni bodo ſe toshili zhes luft; drugi zhes nerodovitnost tož. ed. ž te semle ǀ sa nerodovitnoſtio or. ed. te semle pride rodovitnoſt Zapis nerodovit nositi je zanesljivo tiskarska napaka namesto nerodovitnosti.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
nesramen -mna prid. nespodoben, nečist:
nesramen im. ed. m shlovek je v'Mario pogledal, ogin te nezhiſtoſti ſe je v'tajſtimu pogoſil ǀ Ti nezhiſti nesramni im. ed. m dol. zhlovek … myr boshi nemore per tebi prebivat ǀ je bila loterska, inu nesramna im. ed. ž, kakor Iezabel ǀ Venus je bila ena negnuſna neſramna im. ed. ž Loterza ǀ nyh nesramnu im. ed. s shiveine je zhes sapuvid boshio ǀ v' krili te nesramne rod. ed. ž Dalile ǀ sa volo kushovajna, inu neſramniga rod. ed. s klaffajna ǀ ſerze offrash eni ſmerdezhi ſtuari, enimu prepovedanimu nesramnimu daj. ed. m lushtu ǀ drugi offrajo tej naſramni daj. ed. ž bogini Venus ǀ Hugo Florentinski Firsht, kateri en greshen, in nesramen tož. ed. m leben je pelal ǀ en nesramin tož. ed. m, inu nezhist leben je pelala ǀ Vy pak ſte vezh lubili taisto ſmerdlivo, inu greshno pershono, taisti nesramni tož. ed. m dol. lusht vaſhiga meſsa, kakor pak mene ǀ ſe potſtopio v' tiga nesramniga tož. ed. m ži. Malika Adonida ſiati ǀ sazhne taisto neſramno tož. ed. ž peiſsem peiti ǀ vſo tuoio lubesan ſi postavil v'taisto nesramno tož. ed. ž pershono ǀ na taisto postelo je to nasramno tož. ed. ž sheno k'sebi vabu ǀ s'kusi ſvojo nezhisto lubesan, inu neſramnu tož. ed. s shiveni, kateru je tribal s'ſvoio lubo Dalido ǀ s' ſvojm neſramnem or. ed. m lebnem ǀ s'to nasramno or. ed. ž loterzo Anno Boleno nezhistu je shivil ǀ veliku brumnih nesramni im. mn. m rataio meneozh de v' shemah ym je vſe perpuszhenu ǀ s'vaſhih nesramneh rod. mn. vst ǀ tulikajn neſramneh rod. mn. pejſsmy pejti ǀ vy ſnate tulikajn hudyh, neſramnijh rod. mn., klaferskijh, inu paklenskyh beſſedij ǀ sa volo vashih nasramnih rod. mn., inu Klafarskih beſsedij ǀ is malikauzou, andohtlivi karsheniki rataio … is nesramnih rod. mn. brumni ǀ nesramne tož. mn. m lushte tribat s'ſvojmi loterzy ǀ Oh vij ſalubleni ludje, kateri paſſete vashe neſramne tož. mn. ž ozhij nad prepovedano lepoto ǀ te nesramne tož. mn. ž beſsede srezhe, ter hudizhu ſvoio nezhisto dusho zhes da ǀ s' ogniom je bil shtrajfal te nesramne tož. mn. ž/s meſta sodomiterſke ǀ vſy vidio tvoje nesramne tož. mn. ž/s greshna della ǀ skuſi greshna, inu neſramna tož. mn. s della v'ſakonski ſtan ſi pomagaio priti ǀ tvoje ozhy katere v'nesramnih mest. mn. pogledah ſe ſo reslushtale ǀ s' nesramnimi or. mn. misly, inu djainam Boshio sapuvid prelomish presež.> Drugi sa Boga molio Jupitra, kateri je bil ta nervekshi presheshnik. Venus to ner nesramnishi tož. ed. ž Loterzo ǀ kadar pak ſe oshemio te ner garshi, inu nesramnishi tož. mn. ž klaferske beſſede govorit ſe nesramujeio ǀ ſe neshona s' temy nernasramnishi or. mn. beſſedamy smeriat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
nezgruntano prisl. nepojmljivo:
Oh nesgruntanu ſi vſmilen moj Buh ǀ Oh nesgruntanu velika lubesan ǀ imaio v' rokah en taku nesgruntanu velik shaz ǀ tvoja miloſt je nesgruntanu velika → nezgruntan
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
ofrten -tna prid. prevzeten, ošaben, slavohlepen, razkošen:
Offerten im. ed. m, inu ſilnu preuſeten je bil uni lyſt katiriga je Perſianski Krajl Sapor piſſal Conſtantinu Ceſſariu ǀ Ta offertni im. ed. m dol. vſe ſvoje dopadejne inu vupajne poſtavi v'to poſvetno zhaſt ǀ Ta peta je bila ena Mailenderza, taku offertna im. ed. ž, de bi bila mene na petlersko palzo perpravilo ǀ zhe vſamem eno bogato bo offertna im. ed. ž, ter y bon mogal ſtrezhi, kakor en hlapez ǀ de li dobro doto imà ſa drugu nemaraio, bodi huda, ali dobra, bodi lepa, ali garda, bodi offertna im. ed. ž ali pohleuna, de li je bogata je vshe dobra ǀ Ta tiza Pavu je ſilnu offerna im. ed. ž, inu preuſetna ǀ Kakor spuvid uniga offertniga rod. ed. m Fariseva ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè … lete offertne rod. ed. ž, inu golufne Jazabele ǀ sa volo mojga offertniga rod. ed. s, inu nebrumniga guantajna ǀ v'nje offertni tož. ed. m dol. guant ſe oblezhe ǀ Jeſt ſim poslan iskati eno dekelzo pametno, fliſſno, dobrutlivo, vſmileno, brumno, inu nikar bogato, offertno tož. ed. ž, lepo, pametno, ſamavolno, inu ſanikarno ǀ vy paK s'vaſhim offertnim or. ed. m, inu nezhistim guantom G. Boga she ble drashite ǀ bosh s'tem offertnem or. ed. m krajlom Nabuk: v'Nebu pogledal inu saupyl ǀ Kei ſte vy sdaj ò Preusetni, inu offertni im. mn. m ludje ǀ is malikauzou, andohtlivi karsheniki rataio … is offertnih rod. mn. pohleuni ǀ od ſtu offertnijh rod. mn. pètnajſt ſe kumaj najde de bi ſe pravu sgrevali ǀ offertne tož. mn. m gvante je noſſila, uſeskuſi ſuojo lepoto v' shpeglah je gledala ǀ Imate lepu vaſho dusho s'zhednoſti oguantat, inu nikar s'offertnimy or. mn. guanti vashe truplu pokriti presež.> ner offertnishi tož. mn. m gvante je noſſil → ofrt
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Oleaster -tra m osebno lastno ime
Oleaster:
taku pravi ta Vuzheni Oleaſter im. ed. ǀ Oleaſter im. ed. meni lepu odgovorj ǀ Nad katerim ſe zhudi Oleaster im. ed. ǀ spet s'Oleaſtram or. ed. saupiem ǀ Satorai porezhem s'Oleastram or. ed. Ni ugotovljivo, kateri teolog s tem imenom je mišljen.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
ovčica -e ž ovčica:
ie bil kakor ena oderta auzhiza im. ed. ǀ ouzhiza im. ed. kakor vidi volka ſe prestrashi ǀ Slonu je ſapovedal, de nyma nihder obene auzhize rod. ed. vmorit ǀ Ob zhaſsu pak njega terplejna, inu martre je bil perglihan eni nedolshni ouzhizi daj. ed. ǀ Kakor volk Kateri ouzhizo tož. ed. prezej sa urat popade ǀ On je taisti dobrutlivi Paſter, kateri to sgubleno auzhizo tož. ed. je prishal s'Nebeſs yskati ǀ vouk nasai shivo uozhizo tož. ed. perneſe ǀ Lev je leshal per jelenu, metved per volu, voulk per auzhizi mest. ed., leſsiza per Sajzu ǀ nezh ſe nemate bati, de ſi lih ſte krotke, inu ſlabe ouzhize im. mn. ǀ Polek tiga ſte tudi dolshni vashimu duhounimu Paſteriu pokorni biti, kakor ene krotke, inu pohleune auzhize im. mn. ǀ Ali kakor ſo bily gnado S: Duha preieli s'strashnih ouzhiz rod. mn. ſerzni Paſtery ſo bily ratali ǀ Chriſtus yh je bil ouzhizam daj. mn. perglihal ǀ ta dobri Paſter hitreshi ſvoie ouzhize tož. mn. v'hleuh ſpravi s'shibo, KaKor paK s'pishauKo ǀ sa nyh podvershene auzhize tož. mn. malu marajo ǀ Florentius ſapove enimu leuvo, de ima njegove auzhize tož. mn. paſti, kar prezej kakor en dober ſveſt paſter yh je paſſel ǀ Ne bo prishal, kakor ta parvi krat yſkati te sgublene ovzhize tož. mn. ǀ sa nyh podvershene vuzhize tož. mn. malu ſta marala
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
pameten -tna prid. pameten:
dokler ſi bil en pameten im. ed. m kupez, ti vshe ſi sposnal kulikajn velaio ǀ ta pametni im. ed. m dol. Mladenizh je Boga proſſil ǀ obena ſtuar nej taku pametna im. ed. ž, de bi ſnala takuſhen ſpodoben dvor, inu prebivalshe ſzimprat ǀ vashe ſerze … bo pametnu im. ed. s ǀ Nei bilu pametniga rod. ed. m zhloveka de bi nebil sa norza dershal Fabiuſa ǀ tudi zhes tiga pametniga tož. ed. m ži. zhloveka ǀ Jeſt ſim poslan iskati eno dekelzo pametno tož. ed. ž, fliſſno, dobrutlivo ǀ ty pametni im. mn. m Rimlani, kakor pishe Vlpianus ſo ta lon na en ſtaber viſok poſtavili ǀ vaſſ vabem, de bi perprauleni bili, kakor une pametne im. mn. ž Divize, katire ob taiſti minuti nyh lampize ſo perpraulene dershale ǀ tem pametnem daj. mn. pak samerem ǀ nej ſo pravi ludje, sakaj na shive Kakor ſe ſpodobi pametnim daj. mn. ludem ǀ nebodo sa pravizhne, inu pametne tož. mn. m ludij dershani ǀ on raishi prebiva per tei nepametni vſtekli sverini, kakor pak per teh pametneh mest. mn. ludeh primer.> rataj pametnishi im. ed. m, de bosh sposnal de vezh ſe imaio shtimati nebeſſa, kakor semla ǀ ty drugi bodo pametnishi im. mn. m ǀ bodite tedaj vy pametnishi im. mn. m ǀ Bug bo perpustil, de pametnishij im. mn. m, inu mozknejshij ſe bodo zhes vaſs usdignili ǀ lete sgoraj povedane shtraifinge bi vaſs pametnishi tož. mn. m sturile
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
potegniti -nem dov. 1. potegniti:
ſe taku mozhnu vkorenini, de ſe nedà vezh vun potegnit nedol. ǀ gledaio kej tizhij ta shkodlivi tern, roke ſe fliſsaio taistiga vun potegnat nedol. ǀ tulikain svèsd sa ſabo u'pakel potegne 3. ed. ǀ fironk od poſtile potegne 3. ed., k'ſidu ſe oberne, ozhy ſapre, inu v'marie ǀ ta lepa Bogina Venus perſtopi, inu mozhnu potegne 3. ed. ſa kateno, ter Iupitra na ſemlo slezhe ǀ obujne shkorenze nanaglim dol potegne 3. ed. ǀ dokler Ribizh yh vun nepotegne +3. ed. ǀ kakor pak taiſto vun potegneo 3. mn., prasna oſtane ǀ njegovi grehy ga v' paku bres vſe miloſti, inu gnade potegneio 3. mn. ǀ udari tedai niega pò ſerzi, ter njego duſho po ſili vun shniega potegni vel. 2. ed. ǀ Samerkajte Nem. Nem. kaku govori ta bogaboyezha dusha: Potegni vel. 2. ed. me ǀ Potegnj vel. 2. ed. mene ſa tabo ǀ skuſi pravo grevingo, inu andohtlivo proshno potegnite vel. 2. mn. is shterne moje miloſti vodo te gnade ǀ kakor ta pervikrat je bil s'lokam potegnil del. ed. m, od velike slatkuſti je bil omedlel ǀ de bi mu shkorenze dol potegnil del. ed. m ǀ enkrat n'en vlak je bil 153. rib potegnil del. ed. m ǀ s' poſtam je bil desh, inu ogin is nebeſſ potegnil del. ed. m ǀ S. Peter je bil vun mezh potegnil del. ed. m ǀ s'ſvojo zhudno lepoto s'Nebes na ſemlo ga je potegnila del. ed. ž ǀ variteſe pak, de nebote kakorshniga Shtokfisha vun potegnili del. mn. m ǀ njegovi grehy bi ga v' tu vezhnu pogubleine potegnili del. mn. m 2. kreniti, oditi:
veliko vojſko vkup ſpravi, inu sa Israelitery potegne 3. ed. ǀ je shtuderal v' tem meſti Mediolanum imenovanem, po tem je bil v' Rim potegnil del. ed. m ǀ David bode vezh ijm nuzal, inu pomagal aku doma bode ostal, kakor pak kadar bi shnijmi vunkaj potegnu del. ed. m ǀ je bil s' ſvoio mozhno vojſko od Rimſkiga meſta prozh potegnil del. ed. m ǀ je bil od ſvojga ozheta prozh po tegnil del. ed. m 3. pridobiti:
takrat otrozy ſe vkupaj ſpravio, de ozheta, inu mater v'semlo poſtavio, inu potle onij nyh blagu potegneo 3. mn. ǀ mari ti kakor en drugi potegni vel. 2. ed. lete denarie ǀ de bi dellu konez ſturil, inu ſvoj lon potegnil del. ed. m ǀ on je bil ſilnu veliku danariou po ſmerti ſvojga Ozheta potegnil del. ed. m 4. vzeti:
Ta duhouna Neveſta je proſſila ſvoiga Nebeskiga shenina enkrat, de bi jo k' ſebi potegnil del. ed. m nase/na sebe/v sebe potegniti 1. nalesti se:
takrat otrok skuſi ozhy to boleſin na ſebe potegne 3. ed. 2. navzeti se (snovi iz okolja):
zhe tezhe po semli katera je smeſhèna s'slato, ali shelesno rudo, ta voda te lastnusti tiga slata, ali shelesa naſe potegne 3. ed. ǀ de ſi lih v' globozhini tiga Slaniga morja leshj, vener obene slanuſti nepotegne na ſebe 3. ed. ǀ te mladize pak vſo mokruto, inu muzh na ſebe potegneo 3. mn. ǀ neſte gobe katere vſo tinto vſebe potegneio 3. mn. ǀ vſy ty drugi ludje ſó bily grobuſt ſvojga Ozheta Adama na ſebe potegnili del. mn. m ǀ pishata ſo vſo naturo teh skledenz na ſebe potegnile del. mn. ž nazaj potegniti umakniti:
nej hotel ſvoje Ceſſarske beſſede naſai potegnit nedol. ǀ beſſedo na ſai potegneio 3. mn., jnu pred Duhouno, inu deshelsko Goſpodo ſe praudaio ǀ mojobeſsedo ne bom nesaj potegnil del. ed. m, katero ſim govuril ǀ kadar bi ſvojo roko nasai potegnil del. ed. m, vſe kar je ſtuarienu, bi nezh ratalu noter potegniti prijeti, zapreti v zapor:
ga noter potegneio, inu ga na gauge obſodio ǀ Po tem ſo bily noter potegnili del. mn. m eniga taiſtih folsh prizh noter se potegniti umakniti se noter:
dekla pogleda s'kusi oknu, vidi to strashno, inu grosovitno spako, ſe noter potegne 3. ed. polna strahu, sazhne vpijti, inu na vus glaſs shrajati potegniti čez napasti:
krajl David je enkrat hotu ſam v'Pershoni potegnit nedol. s'suojo vojsko zhes suoje puntarske ſaurashnike ǀ ta grosovitni Turk s' veliko vojsko je zhes nas potegnil del. ed. m ǀ s' mojo voisko ſim bil potegnil del. ed. m zhes Amalechiterie ǀ Ammonitery ſo bily eno veliko vojsko vukupaj ſpravili, ter zhes Galaaditerje ſo potegnili del. mn. m potegniti z strinjati se:
kakor pak ſo samerkali, inu vidili, de hishni Ozha verova, vſy ſo ſnym potegnili, inu verovali, de Chriſtus je Syn Boshi proč potegniti 1. zbežati:
kir ſe najde molitva vſe gnade, inu shegni Boshij pridejo kjekaj, vſe kar je hudiga, inu shkodliviga more prozh potegniti nedol. 2. odpoklicati:
ſapouei Indianeriu, de ima pſsa prozh potegnit nedol.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
potrpežljivo prisl. potrpežljivo:
veliku grenkih beſsedy morio poterpeshlivu prenesti ǀ aku bote N: N: hoteli poterpeshliu mene poshlushat ǀ de bi poterpeſhlivu imeli nijh krishe inu vbushtvu preneſti ǀ ſo ony … ſvejſtù Bogu shlushili, supernoſti poterpeshlivù prenesli
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
pravica -e ž 1. pravica:
praviza im. ed. je meni lubishi, kokar vſy shazi tega ſvejtà ǀ kadar Prouiza im. ed. Nebeſka ie bila perſilena ta gmain potup poſlati ǀ de Previza im. ed. Boshja ne bo perſilena sapovedat vaſs, kakor enu nerodovitnu drivu poſekat ǀ Isvelizhani ſò ty, kateri ſò lazhni, inu sheini pravize rod. ed. ǀ en Krajl bo vezh opravil s'mezham te pravize rod. ed., KaKor s'rosho te dobrute ǀ Vy ſte bily lazhni, inu shèjni pravice rod. ed. ǀ Lok je ſpomin te oſtre Pravizhe rod. ed. ǀ nashi pravizi daj. ed. Boshy nemore obedn sadoſti ſturiti ǀ Iustinianus pak sa nar potrebnishi sposna pravizo tož. ed. ǀ blagu, kateru po pravizi mest. ed. tebi neshlishi ǀ Sveit sapovej ſe pofliſſat doſti blaga sadobit bodi vshe po pravizi mest. ed., ali po krivizi ǀ vſe Kar njemu nej po prauizi mest. ed. shlishalu nasaj poverne ǀ en Ozha je dolshan po pravici mest. ed. erbiszhino ſvojm otrokam dati ǀ nej ſo popravizi +mest. ed. sodili 2. sodna oblast:
ta levu je bil vloulen, inu v'Rim pelan, de bi te ludy martral, inu tergal, kateri od pravize rod. ed. k'ſmerti ſo obſojeni bily ǀ bo ſvaril ta ſvejt sa greh, inu sa proviza tož. ed., inu sa ſodbo. Arguet mundum de peccato, de juſtitia, & de judicio ǀ Dua Stara Mosha ſta bila taiſto pred pravizo or. ed. obtoshila ǀ kadar pred pravizo or. ed. krivo prizho zhes ſuoiga blishniga govorj 3. tožba, pravda (?):
Anaſſagoras pak nej hotel ene beſſede rezhi, de bi ſvojo pravizo tož. ed. pred Rihteriam naprei perneſſil ǀ ony ſe ſo poſtili oslepit skuſi shenkinge, inu priasnoſt de, nej ſo popravizi sodili, de teh vbosyh ludy pravizo tož. ed. nej ſo hoteli poshlushat, de bi ſe tem bogatim neſamirili
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
predivo -a s predivo:
eden ima eno poveſsim prediua rod. ed. v'rokah (I/2, 93) ǀ is prediua rod. ed. gvantani ſo bily (V, 171) ǀ saſge tu predivu tož. ed., ter rezhe (I/2, 93)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
premagati -am dov. 1. premagati:
shelite vashe ſaurashnike premagat nedol. ǀ te paklenske vrata nebodò samogle taiſto premagati nedol. ǀ hude shelje vashiga meſsa premagata nedol. n'hozhete ǀ jeſt premagam 1. ed. golufaine tiga meſſa ǀ ſe ſuper ſtavish, ter ijh premagash 2. ed. ǀ ta s. molitva premaga 3. ed. tiga ſaurashnika ǀ skuſi ſveti poſt my premagamo 1. mn. vſe skushnave hudizhave ǀ te shkushnave tega paklenskiga leva ſerzhnu premagaio 3. mn. ǀ ſò taku kunshtni, de shnyh kunshtio vezh, kakor s' mozhio premagio 3. mn. ǀ premagajte vel. 2. mn. vaſho shkodlivo ſramoshlivost, ne bujteſe zhistu ſpovedat ǀ Heraclius je bil premagal del. ed. m Choſroa ǀ kakor de bi ne bilu ſverine na ſemli, de bi ta peſſ taiſto nepremagal +del. ed. m ǀ ta s. molitua je bila premagala del. ed. ž vſe kar je bilu strashniga, inu shkodliviga ǀ jeſa ga je premagala del. ed. ž ǀ tu zartliuu meſsu vaſs ne bò premagalu del. ed. s ǀ vashe ſerze bo taku mozhnu postalu, de vſe skushnave tiga hudiga bò lahku premagalu del. ed. s ǀ skuſi boshio gnado ta dua ſta premagala del. dv. m slabuſt, inu zhlovesko naturo ǀ jeſt tudi tebi pomagal, ter ga bomo skupai premagala del. dv. m ǀ vſe druge deshele is oroshiom ſo bily premagali del. mn. m ǀ po tem kir ſo onij njeh ſauraſhnike ſrezhnu premagalj del. mn. m ǀ shabe ſo bile vus Egypt, inu Faraona premagale del. mn. ž 2. prekašati:
Anaſtasius pravi de zhlovik is ſuoio lepoto, inu shlahtnustio premaga 3. ed. semlo, slatu, inu ſrebru, luno, ſonze, inu Nebu ǀ Maria Diviza vſe te druge s'ſvojo shlaht nuſtio, inu urednoſtio je premagala del. ed. ž ǀ s'suojo lepoto je premahala del. ed. ž lepoto, inu zhistost teh Angelu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
pretrpeti dov. pretrpeti:
Plutarhus vuzhi, de imamo vſaketero shkodo raishi preterpejti nedol., kakor dobru imè sgubiti ǀ to grenko, inu shpotlivo ſmert na krishu perbit ſi hotel preterpeti nedol. ǀ ſa to lepo Bachelo 33 lejt je veliku preterpel del. ed. m ǀ Vy ſte veliku ſaurashtva inu pregajnejne preterpeli del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
prevzetno prisl. oholo, prevzetno, nespoštljivo:
preusetnu do ſonza je hotel letejti ǀ preusetnu ſe je potſtopil perblishat bres prave spuvidi k' S. Obhailu ǀ krajl Baldaſſar je preuſetnu pyl s'te shegnane poſſode ǀ ſte doſegle taiſtu, kar preuſetnu ſo Lucifer, Adam inu Eva sheleli
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
priča2 -e ž pričevanje:
skuſi jeſik prideio folsh prizha im. ed., kryvu persheshtvu inu cella gmaina hudobnoſti ǀ nekateri pravio, de nemore vekshi prizhe rod. ed. biti ǀ kadar pred pravizo krivo prizho tož. ed. zhes ſuoiga blishniga govorj ǀ Polnu s. piſsmu te resnize, prizh rod. mn. bomo nashli ǀ puſtimo my neſtrani vſe lete prizhe tož. mn., de ſi lih resnizhne, ter poshlushaimo, kaj Syn Boshy Chriſtus Jesus bo djal ǀ Vni pak kateri pravizo oslepi s' folsh prizhami or. mn. → priče2
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
razveseliti -im dov. razveseliti:
obedn nam nemore ble nuzat, pomagat, inu nas resveſſelit nedol. kakor G. Bug ǀ kateri sheli tebe do vekoma v'Nebeſih resveſeslit nedol. ǀ ſe je troshtal na taiſtim mejstu tudi ſvoje ſaurashnike premagat, inu ſvoje, inu ſvoyh sholnerju ſerze reſveſseliti nedol. ǀ reizh, katira nam ner ble nuza, pomaga, inu resveſſeli 3. ed. ǀ taku tudi Jubilæum resveſſelj 3. ed. vſe verne dushize ǀ s' njega ſe spreſha tu shlahtu, inu kraftnu vinu, kateru resveſseli 3. ed. zhlovesku serze ǀ AKu sheli naſs potroshtat, taku ner poprei resveſselij 3. ed. naſhe serce ǀ Lepa, inu slatka je tuoja shtima, de cilu moje serze resveſeli 3. ed. ǀ tu rumenu Sonze s'ſvojo ſvetlobo preshene to nozhno temo, ter reſveſſelj 3. ed., inu resfetj cell ſvejt ǀ labut, kateri prèd ſvoio ſmertio taku slatku poje, de vſe reſveſseli 3. ed. te, kateri ga shlishio ǀ tem fardamanem zitra inu recveſſeli 3. ed. nyh shaloſtna ſerza ǀ kadar hzher porodimo, mosha, inu shlahto malu reſveſſelimo 1. mn. ǀ Ti ſi bil kakor goſsli, katere druge reſveſselè 3. mn., ſame pak nezh neshlishio ǀ zhe li ſemelske rezhij naſs potroshtajo, reſveſſelio 3. mn., inu reſlushtaio ǀ s' moshtam te Svete Reshne krivy reveſſelite vel. 2. mn. vashe Zagovitna ſerza ǀ ga je bil resveſſelil del. ed. m, inu napoil ǀ de bi s'ſvojo lepoto Nebeſsa reſveſselila del. ed. ž ǀ tiga groſovitiga Holofernuſa je bila premagala, inu celli Iſraelski folk reſveſſelila del. ed. ž ǀ Maria Diuiza s'suojm rojstvom vſe je bila potroshtala, inu resveſselila del. ed. ž ǀ vinu kateru bo potalashilu, inu reſveſſelilu del. ed. s reshalenu, inu ſertitu ſerzè Boshje ǀ de bote v'Nebeſſih taiſte resveſſelili del. mn. m ǀ inu cello Nebeſhko drushbo reſveſselili del. mn. m ǀ veliku vezh naſs bodò potroshtale, reſveſſelile del. mn. ž, inu reslushtale te Nebeſke ǀ tiga shalostniga Syna tuoga ſi reveſselila del. ed. ž razveseliti se razveseliti se:
ſo ga troshtali, de bi ſe imel resveſſelit nedol. ǀ nad letem Samim ſe imate reſveſſelit nedol. ǀ s' mano ſe imate reſveſſeliti nedol. ǀ pravi de bi ſe imeli reſveſſelitj nedol. ǀ Vrshoh gvishnu velik imajo shenske Pershone danaſhni dan ſe resveſseliti nedol. ǀ ſpodobnu tedaj pravizhna dusha ſe imash resveſſeliti nedol. ǀ imash vezh ſe reſveſſelitè nedol. kakor de bi imela gnado vſe iesike govorit ǀ ſe s'tabo Nem. novu shegnani Maſhnik resveſſelim 1. ed. ǀ Jeſt ſe reſveſſelim 1. ed. ǀ Se reveſselim 1. ed. tudi s'zhloveskem ſpolam ǀ na lete beſſede ſe resveſſeli 3. ed. Natalia ǀ kadar leto sgubleno najde, ſe taku mozhnu resveſſelj 3. ed. kakor de bi bil vſe neshal ǀ tedaj nej moje ſerze ſe reſveſſeli 3. ed., inu potroshta ǀ kadar ga sagleda ſe reſveſsely 3. ed. ǀ ſe resveſselj 3. ed. sledni ſpovedniK ǀ tudi vſy ty drugi ſe resveſsele 3. mn. ǀ kadar pak Shena Synu porodj, Mosh, shlahta, priately se resveſſelè 3. mn. ǀ ſe reſveſſelé 3. mn. Nebeſſa, praſnuje semla ǀ Krajliza Nebeska reſveſſeliſe vel. 2. ed. ǀ Krajliza nebeska resneſſeliſe vel. 2. ed., zhaſt bodi Bogu ǀ resveſſeliteſe vel. 2. mn., ter s' andohtlivo shtimo sa mano sapejte ǀ Reſveſſeliteſe vel. 2. mn. s' ouzhizo, sakaj je njeſrezha de nej konez vſela ǀ Resveſſelite ſe vel. 2. mn. tedai verne dushe ǀ REsveſselite vel. 2. mn. ſe ò verne Dushe ǀ Ah Angelzi moij resveſselit vel. 2. mn. ſe Kar nar vezh morite danaſhni dan ǀ Bobylonski Krajl ſe je shnim resveſſelil del. ed. m ǀ Sam Menecrates ſe je bil reſveſſelil del. ed. m ǀ ſe je bil taku mozhnu resveſselil del. ed. m, de od veſselja je dial ǀ s' Svetem Grogoriam ſe je bil resveſſil del. ed. m ǀ Gdubi bil mej vamy, kateri bi ſe neresveſselil +del. ed. m ǀ Mati S. Catharine mozhnu ſe je bila resveſſelila del. ed. ž ǀ vſy bi ſe Nem. Nem. resveſſelili del. mn. m ǀ Ty pravizhni ſe bodò resveselili del. mn. m ǀ vſi ſe bomo resveſselili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
samovoljen -ljna prid. samovoljen:
kateru je mogal v' Cerkvi en nepokoren samovolen im. ed. m shlishat ǀ on je ſamavolen im. ed. m, inu nebrumen ǀ kadar bi on hotel ſamu volen im. ed. m jeſti eno gobo zhes ſvit tih Dohteriou ǀ ti ſi kriva de tuoja Hzhij je taku nemarna, ſamavolna im. ed. ž, inu nepokorna ǀ nej kriua Mati, ampak ſama, doKler ſi taku jesizhna, samavolna im. ed. ž, malupridna, inu malu brumna ǀ Poprej je bila preuſetna, inu samovolna im. ed. ž ǀ Bo una shena, ali dekilza ſama volna im. ed. ž, inu nepokorna ǀ Jeſt ſim poslan iskati eno dekelzo pametno, fliſſno, dobrutlivo, vſmileno, brumno, inu nikar bogato, offertno, lepo, pametno, ſamavolno tož. ed. ž, inu ſanikarno ǀ Te druge pak je puſtil v' temmi ſvoje nevere, inu hudobnoſti, v' katero ſamovolni im. mn. m ſo padli ǀ Se nekateri shtarishij toshio zhes suoje otroke, de ſo nepokorni, ſamavolni im. mn. m ǀ Bug je ſtuaril sheno is rebra tiga mosha, nikar ushe de bi dal ſaſtopit, de bodo terdouratne, inu ſamovolne im. mn. ž ǀ Meni ſe ſmila taista uboga Mati, de nje hzhere ſo taku ſamavolne im. mn. ž, inu hude ǀ te jeſne ſardite ludij krotke ſturj, te ſamovolne tož. mn. ž pokorne
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
sežgati -žgem dov. sežgati, zažgati:
Ta Kateri hozhe druge ſeshgati nedol., ſam sgorij ǀ utarcus piſhe de nekadaj je bila navada taiſta kulla seshgati nedol. na katerem Shenin je ſvojo Neveſto perpelal na ſvoj dum ǀ Kadar je bil saſhlishal de je noſezhà, inu je bil sapovedal de jo imajo shivo ſeſsgati nedol. ǀ iesni tagotni ludje ſe samorio perglihat eni gorezhi pezhi, katera je vſa gorezha, kakor di bi hotela ta kruh ſeshgat nedol. ǀ Kadar eniga Kazha pyzhi nej bulshi arznie, Kakor taisto Kazho prezej seſgati nedol., inu nje pepel na rano poſtaviti ǀ ogin is nebeſſ bo prishal nyh trupla na semli ſeshgati namen. ǀ s'kusi to ſonzhno gorkuto tu gnesdu ſe vuname, njo seshge 3. ed. v'pepel perpravi ǀ ogniu ſapovedat de ſeshge 3. ed. te katere Jeſt hozhem ǀ taisti ogin njo ſeſhge 3. ed. ǀ v'ta Silnu velik ogin ſo bily versheni, kateri vſe te druge je ſeshgal del. ed. m ǀ skusi, inu skusi je bil njemu roko ſeſsgal del. ed. m ǀ Machrobery pak ſò tu mertvu truplu ſeshgali del. mn. m ǀ Purgarij ſo bilij njega noter saperli, inu shiviga Seshgali del. mn. m ǀ ſo bily en velik ogin sanetili, de bi no seſhjgali del. mn. m ǀ ſo vſe ſishgali del. mn. m sežgati se zažgati se:
kakor ſmert te Tize Phœnix, katera ſe ſama ſeſgje 3. ed. Upoštevajoč dejstvo, da se nenaglašena predpona za- včasih piše s se- ali ſe-, spadajo nekateri zgledi morda k → zažgati.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
služba -e ž 1. služba, služenje, opravljanje dela:
dokler je ena bogata fara, veliku noter neſse taista shlushba im. ed. ǀ nemore niemu dopasti nasha shlushba im. ed. pres zhistiga ſerza ǀ polek ſvoje ſvejſte shlushbe rod. ed., imaio Bogu shlushit ǀ de bi on tudi G: Bogu povernil ſad te huale, inu andohtlive shlushbè rod. ed. ǀ s'Nebeſs je bil prishal klizat k'ſvoij shlushbi daj. ed. te greshnike ǀ Antoninu Ceſsarju Dohtary, ali Arzati ſo bily saudali h' shlushbi daj. ed. Commoda ǀ zhakai lon od taiſtiga, katerimu h' shlushbi daj. ed. ſi doperneſil ǀ Na tem nej zviblat de h'shlushbi daj. ed. temu Satanu, inu eni shleht Pershoni veliku vezh nekateri zhlovik bo ſturil, kakor pak h'shlushbi daj. ed. G: Bogu ǀ raunu tem, nikar tem pervem h'ſhlushbi daj. ed. ijh pustim drukat ǀ h'slushbi daj. ed. tuojga Boga ſe tebi stoshi cillu v'S. Prasnik v'cerku pojti ǀ Nima li morebiti G: Bug veliku taushent millionu Angelu, inu ſvètniku h'ſuoij ſhlushbi daj. ed., inu h'sapuvidi vſelej perpraulenih ǀ nar manshi neperloshnost ga sadarshi de nagrè k'S. Mashi, k'S. Pridigi, inu k'shlushbi daj. ed. Boshij ǀ celli ægypt bo tebi na shlushbo tož. ed. ſtregil ǀ po dnevi, inu ponozhi je taistimu na shlushbo tož. ed. stregal ǀ veliku taushent Firshtvu ſtoy, inu naslushbo +tož. ed. ſtreshe ǀ kuhary, inu kuharze ſo ner ble shtimani, ner hitrejshi shlushbo tož. ed. vshaffaio ǀ hualeshni ſe bomo isKasali Marij Divizi s'Kusi stonovitno, inu andohtlivo shlusbo tož. ed. ǀ on neſturj kar njemu dopade, ampak kar je dolshan po ſvoj shlushbi mest. ed., inu voli Boshj ǀ Fliſik tedaj bodi o zhlovik v'shlushbi mest. ed. Boshij ǀ De bi edn s'ſuojo ſveſto ſhluſhbo or. ed. ſi bil sashlushil teh pet S. Ran prejeti ǀ odpovedal ſe je bil od vſih shlushb rod. mn. ǀ de bi restalal ludem vſe andverhe, inu shlushbe tož. mn. tiga ſvejta ǀ Moshje dokler imaio andle, opravila, inu shlushbe tož. mn. veliku krat ſe skregaio 2. suženjstvo:
Kakor Israelitery, kateri ſe ſo bily rejshili od tarde shlushbe rod. ed. Faraonave ǀ je bil reshil ta Iſraelski folk od lete tarde Faraonave shlushbe rod. ed. 3. dobro delo, usluga:
Vſakatera majhina shlushba im. ed. vasha bo obilnu polonena ǀ tudi v' tem zhaſſu, kir je na krishu viſſil on nej mogal obene takorshne shlushbe rod. ed. Bogu ſturiti, de bi ſi taku hitru nebeſſa sashlushil ǀ kaj s' eno veliko shlushbo tož. ed. bote Gospudu Bogu, inu Svetimu Nem. ſturili ǀ G. Bug polona obilnu eno maihino shlushbo tož. ed., kakor eno veliko, kadar is prave lubesni Boshje pride ǀ G. Bug obilnu polona tudi s' vezhnem nebeskem lonam te maihine della, inu shlushbe tož. mn. njemu h' zhaſti ſturiene 4. pozdrav:
sakaj enkrat shlushbe rod. ed. nesporozhish tvoj ſvejsti Neveſti K 4. pomenu prim. pri Pleteršniku po Cafu službo povedati ‛einen Gruß melden’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
smrdljiv -a prid. smrdljiv:
jeſt paſſem te oſtudne ſvinje teh shejll tiga ſmerdlivega rod. ed. s meſſa ǀ lusht tuojga smerdliviga rod. ed. s shivota ǀ k'tej ſmerdlivi daj. ed. ž mlaki ǀ shelite ta ſmerdlivi tož. ed. m dol. zhebu Egijpterski ǀ en smerdlivi tož. ed. m dol. lusht, inu en danar ſo vezh, kaKor njega lubili ǀ tard kruch ſo jedli, ſmerdlivo tož. ed. ž, inu zhervivo vodò ſo pyli ǀ hudizh pravi nelubi Boga, ampak ble lubi slatù, ſrebrù, inu taiſto ſmerdliuo tož. ed. ž perſono ǀ koku bi mogla olepotizhit tvoje ſmerdlivu tož. ed. s truplu s' lepimi guanti ǀ vezh lubio taushenkrat njeh ſmerdliu tož. ed. s meſsu kakor pak njeh lepo dusho ǀ ſe kuhaio te shivinske shelje … te ſmerdlive im. mn. ž nezhiſtoſti ǀ vas bodo Angelzi, inu Svetniki sapuſtili, inu tem smerdlivem daj. mn. hudizkom zhes dalli ǀ v'teh ſmerdlivih mest. mn. mlakah
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
smrdljivo prisl. smrdljivo:
je vſe temnu, gardu, grenku, ſmerdlivu, inu negnuſnu pruti timu kar ſe v' Nebesyh najde (II, 79)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
soditi -im nedov. 1. soditi:
drugi dan ſo imeli ſodit nedol., inu rihtat Petra ǀ Nehaite vy Sodniki taku krivizhnu praude ſoditi nedol. ǀ ſa tiga urshoha volo bo prishal ſvejt na taiſti dan ſodit namen. ǀ ta maihini shakelzh pak je greh tiga miniha, Kateri jest gledam ſodim 1. ed. ǀ Svetniki vedó koku oſtru ſodi 3. ed. ta praviza Boshia ǀ vidimo de ſodio 3. mn. ty Rasbojni Judje Rihterja Nebeskiga ǀ vezhi del Rihtarju, inu beſsedniku, neſodio +3. mn. te praude Kakor Ty Vuzheniki sapovedo ǀ je bil S. Valentina zhes dal Calfurniusu, de bi on ga ſodil del. ed. m ǀ v'preshushtvi je bila sapopadena, inu pred Christuſa perpelana, de bi jo sodil del. ed. m ǀ Kadar ſo vukupaj ſydeli, inu tiga greshniga ſodili del. mn. m ǀ nej ſo popravizi sodili del. mn. m 2. presojati:
Ieſt sdaj n'hozhem ſodit nedol. aku v' mej tima duema je modreſhi ǀ taku vam bo preshla vola druge hudu ſoditi nedol. ǀ sa tiga volo jeſt pravim, de nimate hudu ſoditj nedol., dokler misly tiga zhloveka nemorite sgruntat ǀ My negremo molit, ampak sfazat, marmrat, inu druge ſodit namen., inu opraulat ǀ Pater jeſt huala Bogu ne ſodim 1. ed. hudu, ampak kadar shlishim od drugih ludy pravit, taku nemorem falit ǀ aku ti taiſte ſodish 2. ed., de kai nesramniga govorita, inu andlata ǀ druge hudu ſodi 3. ed. kakor uni preusetni Fariseu ǀ Vidite, inu ſodite 2. mn. lete, kateri prelomio to poſvejtno navado ǀ Ne ſodi vel. 2. ed. de ſi lih shlishish, de ſi lih shrai garmi po celli desheli ǀ pohleunu proſſim nikar mene neſodi +vel. 2. ed. po moj ſanikornoſti ǀ Sodite vel. 2. mn. ſamy ſebe ǀ Sdaj ſodite vel. 2. mn. vy pametni ludje ali nej ſim ſturil mojmu vinogradu vſe kar ſim sposnal, de je njemu nuznu, inu patrebnu ǀ Neſodite +vel. 2. mn., taku tudi vy nebote ſojeni ǀ li druge ſodio 3. mn., gledajo, inu na nyh djania shpegaio ǀ je Sodil del. ed. m, inu gledal na grehe ſvojga blishniga ǀ vſy ſo tebe ſodili del. mn. m de bosh fardaman ǀ nei sadoſti vaſs sdershati, de bi hudu neſodili +del. mn. m ǀ Krivo ſodbo ſte tudi vy shene ſturile zhes taiſto mlado vduvo, dokler ſame po ſebi ſte toiſto ſodile del. mn. ž 3. meniti:
de bi nebili nagneni hudu ſodit nedol., inu miſlit od ſvoiga blishniga ǀ gdu hozhe kaj dobriga ſodit nedol., ali mislit od ene takorshne ǀ jeſt n' hozhem hudu sodit nedol. ǀ Prezej ſodish 2. ed., de hlapz, ali dekla, ta, ali uni je tebi vſel ǀ Joſve ſe preſtrashi, misly, inu ſodi 3. ed. de ta shrai pomeni de mei folkam je boj ǀ zhlovek rajshi hudu ſodi 3. ed., inu misli, kakor pak dobru ǀ En norzh ſodi 3. ed., de vſy ti drugi ſo norzy ǀ ſodji 3. ed. de njegou blishni je kaj hudiga ſturil ǀ vener sa gvishnu neſodi +3. ed., ampak misli morebiti, de je drugazhi kakor ſe meni sdi ǀ kaj tedaj ſodite 2. mn. od lete vduve ǀ kir raishi ſodio 3. mn. hudu, kakor dobru od ſvojga blishniga ǀ je ſodil del. ed. m, de je pyana ǀ od kot tedaj je prishlu, de taku supernu ſta dua Gospuda ſodila del. dv. m ǀ takrat ſo ſodili del. mn. m, de mati je nedolshna
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
sramežljivost -i ž sramežljivost:
reſniza je bandishana, ſramoshlivoſt im. ed. je pobita, vera je bolna ǀ tu je ſramoshlivost im. ed. Katero ſim jim bil vſel ǀ ſa ſtraha, inu ſramoshlivoſti rod. ed. volo je ſamauzhalata greh ǀ is ſramoshlivoſti rod. ed. je bil letu ſturil ǀ sa vole ene Kratjke ſramoshlivosti rod. ed. ǀ natura taiſtom da sramoshlivoſt tož. ed., inu ſtrah ǀ premagajte vaſho shkodlivo ſramoshlivost tož. ed. ǀ s' veliko ſramoshlivoſtio or. ed. pred folkam ſtoy
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
srebro -a s srebro:
ner shlahtnishi je ſlatu, inu ſrebru im. ed. ǀ De bi jest ſi sadubil vezh slatà, inu ſrebra rod. ed. Kakor Themiſtokles ǀ tulikajn slata, inu srebra rod. ed. ſo ony udobili ǀ Jeſt vezh lubem en koſſ slata, inu ſrebrà rod. ed., kakor Tebe ǀ ſonze vgmera v' shilah te ſemle slatu, luna ſrebru tož. ed. ǀ hudizh pravi nelubi Boga, ampak ble lubi slatù, ſrebrù tož. ed., inu taiſto ſmerdliuo perſono ǀ ſa ſrebram or. ed. bron, ſa bronam shelesu ǀ naſſ oſkerbj, s' dobrem ſadom, s' ſrebrom or. ed., inu s' ſlatom ǀ s'ſlatam, inu s'ſrebram or. ed. živo srebro živo srebro:
ſonze vgmera v' shilah te ſemle slatu, Mercurius shivu ſrebru tož. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
stvar -i ž stvar, tj.
kar je Bog ustvaril, skoraj v vseh primerih
živo bitje:
Zhlovek je ta ner shlahtnishi ſtuar im. ed. na ſemli ǀ obena ſtuar im. ed. nej taku pametna, de bi ſnala takuſhen ſpodoben dvor, inu prebivalshe ſzimprat ǀ ſe ne more is tega sklenit, de Shene ſo ena shleht ſtuar im. ed. ǀ ſledna ſtvar im. ed. jo lahku premaga ǀ ta stuar im. ed. taku malu suojga stuarnika shtima ǀ nej obene perglihe od ſtuari rod. ed. h'Stuarniku ſvoimu ǀ gvishnu nej shlahnishi ſtvari rod. ed. kokar ſi ti ò dusha ǀ obedn ſe nepodstopi ni Boga ni druge ſtvarij rod. ed., ni hudizha vrshoh dellat ǀ vſakateri ſtvari daj. ed. je enu laſtnu mejſtu sa prebivalszhe dal: Angelom je dal Nebeſſa, ſvejsdam ta Firmament ǀ Nema savupat v'obeno ſtuar tož. ed., sakaj vſe kar je ſtvarjeniga bo njemu super ſe poſtavilu ǀ O nesrezhna, inu nesgruntana lubeſen Boshija, de taku lubi to nehualeshno, inu hudobno ſtuartiga tož. ed.+ zhloveka ǀ vſe ſtuary im. mn. veliko andoht pruti temu nerſvetejshimu offru ſo bile iskasale ǀ vſe shive ſtuari im. mn. ſo noter prebivat mogle ǀ Lete ſtuari im. mn. nej ſò hude ſame od ſebe, ampak dobre ǀ ſuejsde nimajo jeſika, inu ſo mertve, inu nikar shive ſtuarij im. mn. ǀ druge ſtuarij im. mn. ſò sgol truplu, katere nimajo nezh duhouniga, temuzh ſamù shivinsku ǀ tebi vſe ſtauri im. mn. ſo podverſhene, inu pokorne ǀ Vſe ſtvary im. mn. tebi k' nuzu ſtvarjene vpieio ǀ je preklet od Nebeſſ, inu semle, inu od vſyh ſtuary rod. mn. ǀ de bi mij drugim stvarom daj. mn. letu offrali ǀ netoshite zhes Boga, inu zhes njegove ſtuary tož. mn. ǀ od vekoma vſe ſtuarij tož. mn. popolnoma poſna ǀ pres vſiga konza ſe toshio zhes Boga inu njegove ſtvary tož. mn. ǀ Maria je bila ta ner shlahtnishi v'mej vſimij ſtuarij or. mn., katere je Bug ſtuaril
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
škodljiv -a prid. škodjiv:
shkodlivu im. ed. m, inu hudoben je bil ratal, de gauge ſi je bil sashlushil ǀ od kot je pershil en taku shkodliu im. ed. m, inu ſmerdezh ogin ǀ k'taisti ta shkodlivi im. ed. m dol. hudizh ſe nej mogal perblishat ǀ greh je ena grosovitna, inu shkodliva im. ed. ž ſpaka ǀ Zhe pak hozhete de ta sphisha vam bo nuzna, inu nikar shkodliua im. ed. ž ǀ tu kar je nerodovitnu obenimu nej dopadezhe, de ſi glih nej shkodlivu im. ed. s ǀ S. Rus. T. … zhe pak v' grehi ſe vshije je shkodliu im. ed. s ǀ bote shlishali od tiga shkodliviga rod. ed. m inu ſtrashniga greha ǀ urshoh te shkodlive rod. ed. ž urozhine ǀ vſe kar je hudiga, inu shkodliviga rod. ed. s more prozh potegniti ǀ ſe jeſite videozh de kaj hudiga, ali shkodliuiga rod. ed. s ſò ſturili ǀ raunu taku ſe sgodij timu shkodlivimu daj. ed. m zhloveku ǀ malu ludij ſe najde v' naſhi deſeli, de bi ta shkodlivi tož. ed. m dol., inu ſtrupeni mezh nenuzali ǀ tiga shkodliviga tož. ed. m ži. gada je tulikain zartlala ǀ na semlo ſi prishal to shkodlivo tož. ed. ž shival iskati ǀ nihdar tulikaj skarbi ſa tu shkodlivu tož. ed. s, inu greshnu telu naſhe ǀ tulikain tu shkodliu tož. ed. s naſhe meſsu zartlamo, inu paſsemo ǀ sakaj ſe li per tem sdkodlivim mest. ed. s gori dershite, inu mudite ǀ My pak ſmo ene negnusne muhe, inu shkodlivi im. mn. m zhervizhi ǀ she danaſhni dan te shkodlive im. mn. ž iskre ſe vidio ǀ ti ſe varvash teh shkodlivih rod. mn. shpish ǀ kateri taku shkodliue tož. mn. m navuke dajò ǀ bolnikom shkodlive tož. mn. ž shpishe prepovedò ǀ imaio ſilnu shkodliue tož. mn. ž, inu ſtrupéne ozhy ǀ My ſmò pò sgul krivih, inu shkodlivih mest. mn. potih hodili ǀ napolni Egypt s'temi nagnusnimi shabamy, shkodlivimy or. mn. komary, muhami primer.> vashe ozhij ſo shkodlivishi im. mn. ž Kakor ozhij tega basilishka presež.> v'mej vſmij jesiki meni ſe sdi, de je ta ner hushi, shkodlivishi im. ed. m, inu ſtrupenishi, kateri preklineio s'hudizham ǀ lety ſo ty ner hujshi, inu shkodlivishi im. mn. m → škoda
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
škodljivo prisl. škodljivo:
Prevezh pak vlovit je tudi shkodlivu, sakaj mreishe ſe reſtargaio ǀ prevezh imeiti je shkodlivu primer.> je vejdil de preuezh je shkodlivishi, kakor nezh → škodljiv
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
šonati se -am se nedov. 1. prizanašati:
zhe ſe n'hozhete shonat nedol. vaſhiga blishniga ǀ Kaj dellash Decius Ceſsar … mene ſe shonash 2. ed. ǀ En Herodesh, kateri obeniga ſe ne shonna 3. ed. ǀ sa volo Marie Divize shenskimu ſpolu velike gnade delij, inu ſeshona 3. ed. taiste shtrajfat ǀ O ſerze tardeishi kakor skala! Kateru ſe neshona +3. ed. ſvoie kryvi ǀ Ribe ſo taku mozhnu poshreshne. de ena tej drugi neshenka, inu neſhoma +3. ed. ǀ kaj je s' taiſto loterzo dellau, she shonamo 1. mn. ǀ vſe kar bosh shiviga ne shil pobj, inu konzhai, ter obeniga ſe neshonai +vel. 2. ed., ni vboſiga, ni bogatiga ǀ shonaite vel. 2. mn. ſe ſami ſebe ǀ Demetrius ſe je bil shonal del. ed. m meſta ſa volo pelda ǀ G. Bug je sapovedal kugi, de bi ſe nashiga Meſta shonala del. ed. ž ǀ ta dua druga pak, katera ſe nejſta shonala del. dv. m ſvojga hozheta ijmaio odvershana biti od herbszhine ǀ k' ſadnimu poshle ſvojga Ediniga Synu teriat ſad tiga vinograda, meneozh de vſai njega ſe bodo shonali del. mn. m 2. varovati se, ozirati se:
krajl ym sapovej de ſe imaio njega shonat nedol., inu dalezh od njega odſtopit ǀ Boga ſe ne boij, inu zhloveka ſe neshona +3. ed. ǀ cilu v'Cerkvi ſe neshonate +2. mn. Boga reshalit ǀ minie leteh ſe shonaio 3. mn., kakor pak sapuvidi eniga Flegaria ǀ blishne shlahte ſe neshonajo +3. mn., temuzh nezhistost vkupaj tribaio ǀ katiri ſe neshonaio +3. mn. Mene v' moj hishi reshalit ǀ cilu nijh ozheta Nebeshkiga ſe neſhonajo +3. mn. ǀ shonajteſe vel. 2. mn. njega S. oblizha ǀ cilu Bogou ſe nej shonal del. ed. m ǀ Ena ſtrupena kazha ſe je shonala del. ed. ž tiga nedolshniga S. Paula, de ga nej bila oskrunila ǀ Boga ſe nei ſò bali, ludy ſe nejſò shonali del. mn. m ← srvnem. sih schōnen ‛pazljivo se obnašati, čuvati se’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
špot -a m sramota, posmeh, porog:
Velik gvishnu je bil leta shpot im. ed. Davidu ǀ enkrat en velik spot im. ed. ſe je bil sgudil v'hiſhi Kraila Davida, v'tem kir Amnon ſijn Davidou je bij poſili ſvoij sestri Thamar divishtvu vſel ǀ ti ſe imash vezh Boga, kakor shpota rod. ed. bati ǀ letakorshni Vuzheniki, nej ſo huale, ampak shpota rod. ed. uredni ǀ Berite k'vashimu shpotu daj. ed., kaj Ariſtoteles Ajd ſapiſanu je puſtil ǀ Gospud saneſſi tvojmu folku, inu nepuſti tvojo erbszhino k' shpotu daj. ed. biti ǀ ta s. ſpuvid vam K'zhasti, inu niKar h'shpotu daj. ed. shlushi ǀ k'vashimu pobulſhaniu, de nerezhem k'shpotu daj. ed., samerkajte ǀ nemaraio sa shpot tož. ed. v'kateriga tu presheshtvu ijh perpravi ǀ s'kusi letu ponishajne en vezhni ſhpot tož. ed. bi doſehgli ǀ tuoja hzhij je tebe v'shpot tož. ed. perpravila ǀ ona ſama ſebe je bila prebodla, inu umorila, de bi v' shpotu mest. ed. neshivela ǀ s'takushnim shpotam or. ed. je mogla s'hishe pojti ǀ do vekoma boſh s'velikom shpotom or. ed., inu martro terpel ǀ Samij ſo bilij s'shpotam or. ed. oſtali ǀ ga na ta oſslovi ſtol poſhle, kir s'shpotom or. ed. more ſidèti ǀ ony ſo bili peld Ceſſarize Flacile is ſtebra doli vergli, inu vſe shpote tož. mn. taiſtimu ſturili k špotu storiti dov. osramotiti:
ſo bilij K'Christuſu eniga vodenizhniga na eno Sabbato perpelali, de bi njega mogli obtoshit, inu K'shpotu sturiti nedol. ǀ skuſi eno nepametno shivino je hotel k' shpotu ſturiti nedol. te sanikarne, inu nehualeshne karshenike ǀ skushnave je bil ſtonovitu premogal, inu hudizha h' shpotu ſturil del. ed. m ǀ nej rezhi, de bi nas ble k' shpotu ſturila del. ed. ž, kakor kadar my vidimo de drugi Bogu lepu shlushio, my pak greshnu shivimo ǀ de bi skuſi zupernio, inu hudizhave kunshti njega h' shpotu ſturili del. mn. m špot delanje s norčevanje, zasmehovanje:
shentovajne, inu shpotdellaine im. ed. tiga S. Imena boshiga je ta ner teshei greh ǀ s'shpotdellajnom or. ed., inu reshalejnom špot (se) delati nedov. norčevati se, zasmehovati:
Cham ſe shpot della 3. ed. zhes ſvojga ozheta noeſſa ǀ Mosha nezh neshtima, Ozheta, inu Mater shpod della 3. ed. ǀ vy pak s'njega S. Imena ſe shpot delate 2. mn. ǀ Sakaj s'drugih ſe shpot dellate 2. mn. ǀ s'mojh beſsed ſe shpot delajo 3. mn. ǀ Se nekateri shtarishij toshio zhes suoje otroke … de ſe s'nijh shpòt delaio 3. mn. ǀ herbet kasheio, sanizhujeio, inu ſe shpodelaio 3. mn. ǀ yh shpotdellaio 3. mn., inu ſanizhuieio ǀ nikar yh neshpotdellajte +vel. 2. mn. ǀ shpot ſe je delal del. ed. m s'Cerkvi ǀ ſe je poſmehval, inu shpott delal del. ed. m ǀ s'shenskih pershon nekadaj shpot ſo dellali del. mn. m, kadar ſo nerodovitne bile ← srvnem. spot ‛zasmeh, posmeh’; navedeni pomeni niso vedno ločljivi, ker sta v miselnem svetu 17. stoletja pomena ‛sramota’ in ‛posmeh, porog’ vzročno neločljivo povezana pojma.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
špotljiv -a prid. sramoten, sramotilen:
O shpotliva im. ed. ž nepamet takushnih nemarnih ſtarishih ǀ ena shpotliva im. ed. ž beſſeda okadi, inu umadeshe te ner brumnishi, inu ner nedolshnjshi persone ǀ tem salublenim tu gardu ſe vidi lepu, tu shpotlivu im. ed. s, zhastitu ǀ norz. Oh shpotliu im. ed. s imè ǀ od lete shpotlive rod. ed. ž ſmerti tiga krisha govorj ǀ nezh neſpodobniga, inu shpotliviga rod. ed. s ſe nemore najti per enimu Firshtu, ali krajlu ǀ bom obſojen h' tei shpotlivi daj. ed. ž, inu grenki ſmerti tiga Chrisha ǀ aku tebi eno shpotlivo tož. ed. ž, inu krijvizhno besſedo rezhe ǀ de bi Ti Gospud, inu Mojſter nash imel eno taku groshno, inu shpotliuo tož. ed. ž ſmert ſturiti ǀ en hudoben ieſik vershe zhes taiſto persono eno shpotliuo tož. ed. ž beſſedo ǀ je mene v' ta shpotliui tož. ed. m dol., inu britki ſtan perpravila ǀ tu shpotlivu tož. ed. s sa zhastitu gori vſame ǀ s' to grenko, inu shpotlivo or. ed. ž ſmertio tiga krisha yh je odreshil primer.> katira ſmert je bila ta ner grosovitishi, inu shpotlivishi im. ed. ž ǀ de bi shpotlivishi tož. ed. ž ſmert na krishu ſturil presež.> ſo bli sklenili Chriſtuſa s' to ner shpotlivishi or. ed. ž, inu grosovitnishi ſmertio umorit → špot
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Tamar -e in nepreg. ž osebno lastno ime
Tamara:
Thamar im. ed. en dan shlejzhe ſvoj trorarski gvant ǀ zhes try meſize sazhne Thamar im. ed. shroka prihajat ǀ proſſi de bi knjemu prishla kuhat njega popoli ſeſtra Thamar im. ed. ǀ Iuda je imel vekshi greh Kakor Tamar im. ed. ǀ Kadar tu shlishi Tahmar im. ed. Rihtnim hlapzom da en persten, inu eno palzo ǀ s'beſſedami Davidave Hzhere Thamar rod. ed. ǀ Amnon ſijn Davidou je bij poſili ſvoij sestri Thamar daj. ed. divishtvu vſel ǀ Ie vidil Aman to lepo Thamar tož. ed. ǀ Iuda, Kateri mozhnu ſe je bil reſerdel zhes to Vduvo Tamar tož. ed. ǀ ſapovej rihtnim hlapzom garmado perpravit, Thamaro tož. ed. vlovit, inu shivo ſeshgati ǀ Amana s' ſvojo ſeſtro Thamar or. ed. 1. Tamára, lat. V Thamar, Judova snaha in Erova žena (SP 1 Mz 38,6) 2. Tamára, lat. V Thamar, Davidova hči in Absolomova sestra (SP 2 Sam 13,1)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
troštati -am nedov. tolažiti:
takrat ta hudi pride jo sazhne troshtat nedol. ǀ Gdu vaſs trashta 3. ed., inu ſerze daja, kadar v' teshkih inu nevarnih bolesnah ſe najdete ǀ Dua Angela ſe nij perkasketa, ter jo troshtata 3. dv. ǀ lety troshtaio 3. mn. edn tiga druſiga s' ſvetmy beſſedamy ǀ Mashniki te mertue nesprejmleio, te bolne netroshtaio +3. mn. ǀ Puſtite me nej ſe bom joKal, inu obeden netroshtaj +vel. 2. ed. mene ǀ G: Bug naſs bo varval, troshtal del. ed. m, oskerbel, inu is Nebeshkem lonam polonal ǀ Maria Diviza ſe je bila ob taisti uri ſmertni perkaſala, inu s'letemy beſsedamy troshtala del. ed. ž ǀ Leta dua Boshja Turna bodo to gnadlivo Gospodizhno Gertrudt troshtala del. dv. m ǀ Ti domazhi vaſs bodo troshtali del. mn. m troštati se 1. tolažiti se:
troshtaiſe vel. 2. ed. li s' miloſtio boshio 2. upati, pričakovati:
Sabſtoin ſe je troshtat nedol. dobru vmrèti, kadar edn v'grehoh shivi ǀ ſe troshtam 1. ed. praudo vudobiti ǀ dokler leta dokonzhan nebom vidil ſe nezh dobriga netroshtan +1. ed. ǀ ti kateri 30 lejt v'ſmertnim grehu ſi shivil vener ſe troshtash 2. ed., eno taku dobro ſmert ſturiti ǀ Morebiti de ſe troſthtash 2. ed. de s' Nebeſs bo en Angel prishal ǀ ſe troshtas 2. ed. isvelizhena biti ǀ Mozhuu falyta, kateri koprive ſeje, inu ſe troshta 3. ed. de bodo nagelni rasli ǀ ſe troshtamo 1. mn. de tudi tam gori, Kadar bo ſe zhes naſhe grehe reſerdil ga boſh vtalaſhila ǀ ſabſtoin ſe troshtate 2. mn., de bi vam Angely ſtregli ǀ Oh norzi, inu norize aku tiga ſe troshtate 2. mn. ǀ to nar manshi neporloshnost nihdar sa vaſhiga blishniga ſi neusamete, aku lona ſe netroshtate +2. mn. ǀ Ozha, inu Mati ſe troshtaio 3. mn. vekshi pomozh od Synu, kakor pak od Hzhere imeti ǀ lete moje pridige nebodo taku nuzne, dobre, inu vuzhene, kakor ſe morebiti moij priateli troshtajo 3. mn. ǀ Ta Kateri hudu sturij, nikar ſe netroshtaj +vel. 2. ed. dobriga ǀ netroshtai +vel. 2. ed. ſe tedai v' nebeſſa priti, ampak v' paku ǀ Aku pak letu n' hozhesh dershat, poberiſe prozh, ter netroshtajſe +vel. 2. ed. v' nebeſſa priti ǀ Netroshtaiſe +vel. 2. ed. tedaj grehou doſezhi ǀ obeniga lona od Boga ſe netroshtaimo +vel. 1. mn. ǀ taku tudi vy Nem. Nem. ſturite, inu troshtajte vel. 2. mn. ſe v' nebeſſa priti ǀ Satorai od mene lona netroſhtaite ſe +vel. 2. mn. ǀ sdaj en velik lon bi ſe troshtal del. ed. m doſezhi ǀ kadar bi jest sa Boshyo volo taistim Duhounim bila almoshno dalla, sdaj bi ſe troshtala del. ed. ž ta vezhni Nebeſhki shaz doſezhi ǀ vſe tu drugu vam bo pervershenu, kadar ner minie ſe bote troshtali del. mn. m ← stvnem. trōsten ‛tolažiti’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
trpežljivo prisl. potrpežljivo:
dolgu zhaſſa eno veliko bolesan terpeshliu je bila prenesla (V, 97)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
turen -rna m stolp:
Ta Turn im. ed. s' to gorezho ſveizho pot kashe ludem, kateri po morij plauaio ǀ imash nuſs viſſok kakor en Turrn im. ed. ǀ ena ſvejzha na verh Turna rod. ed. v' laterni saperta schihershi gorj ǀ je bil smalal en mozhan, inu velik Turrn tož. ed., na katerem veliku Shtukou je ſtalu ǀ Noieſſavi otrozy ſi ſo bili naprei vſeli ſidat ta Babilonski Turn tož. ed. ǀ bosh vidil na Dunajskim Turni mest. ed. ǀ Leta dua Boshja Turna im. dv. bodo to gnadlivo Gospodizhno Gertrudt troshtala ǀ kadar viſſokuſt teh shlahtnih Turnu rod. dv. je premiſlil ǀ zhe jeſt nyh shlahtni Boppen pogledam dua lepa Turna tož. dv. noter sagledam ǀ v' teh dveih Turnah mest. dv. ǀ Vezhkrat ludje is viſſokih ſtreh, inu turnou rod. mn. ſo padli ǀ raishi ſo v' vodo skozhili is viſſokih turnu rod. mn. ſe vergli, inu ubili, kakor pak de bi v' prepuvidi oſtali ǀ ſlonij kateri celle turne tož. mn. noſsio ← srvnem. turn ‛stolp’ ← stfrc. torz < lat. turris ‛stolp, grad, palača’ ← gr. τύρσις ‛stolp, utrjena naselbina, z zidom obdana hiša’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
usmiljen -a prid. usmiljen:
sladak, inu vſmilen im. ed. m je tem kateri njega lubio ǀ Sdaj pak v' Bethlemski shtalizi je taku lubesniu, taku pohleun, taku uſmilen im. ed. m, inu dobrutliu ǀ sdaj ſe prikashe pohleuen; nekadaj ſtraſhan, sdaj lubesniu, nekadaj oſter, sdaj vſmjlen im. ed. m ǀ Bo en Gospud pravizhen, vſmilẽ im. ed. m, bogaboyezh ǀ ta vſmileni im. ed. m dol. Gospud naſs proſsi sa myr ǀ de bi moj uſmileni im. ed. m dol. Jesus meni na pomozh prishal ǀ Moj vsmileni im. ed. m dol. Jesus na krishu perbit s' respetemi rokami zhaka mojo duſho objeti ǀ Ah moj Vsmileni im. ed. m dol. Ieſus ǀ Ah moj vſimileni im. ed. m dol. Goſpud ǀ Vſmilena im. ed. ž je bila Rebecce, katera tem popotnem je rada poſtregla ǀ de bi skuſi leta exempel Nem. Nem. ſerze omezhilu, inu pruti tem vboſim vſmilenu im. ed. s ratalu ǀ je prebival v' krili tiga Svetiga, mogozhniga, inu vſmileniga rod. ed. m Abrahama ǀ terplejne, ſupernoſt, inu krish pride s'roke vaſiga vſmilenega rod. ed. m Ozheta Nebeskiga ǀ V Diajni S. Jogrou ſe bere od ene bogaboyezhe, inu vſmilene rod. ed. ž shene, is imenam Tabitha ǀ moj Gospud je eniga vſmileniga rod. ed. s ſerza ǀ hozhem pojti k'mojmu vſmilenimu daj. ed. m ozhetu ǀ Jeſt bom njega perglihal timu vsmilenimu daj. ed. m Tabiasu ǀ vy sdaj sanizhujete ta vſmileni tož. ed. m dol. ſvit ǀ koku ſe ſi mogal podstopit ranit taistiga vſmileniga tož. ed. m ži. Iesuſa ǀ Jeſt ſim poslan iskati eno dekelzo pametno, fliſſno, dobrutlivo, vſmileno tož. ed. ž, brumno ǀ Aku vij bote vſmileni im. mn. m pruti tem reunem, inu potrebnem ſirotizam ǀ te jeſne ſardite ludij krotke ſturj, te preuſetne pohleune, te nezhiſte brumne, te ohernike vſmilene tož. mn. m ǀ kadar je vidil Mojſeſs te vſmilene tož. mn. ž rame je dial ǀ ſvoje svejte roke s'krisha doli ſname, inu ſuoje sizer Vſmilene tož. mn. ž/s uſheſsa satisne ǀ po teh vſmilenih mest. mn. ramah ǀ s'tuojmy vſmilenimy or. mn. ozhmy gledaj na naſs sapuſsene, inu reune ſirotize primer.> Gospud Bug pak je vſmilineshi im. ed. m bil s'Ranzem Nem. ǀ ble vſmilen im. ed. m je bil Anibal Cartaginenski ǀ Vener MARIA Diviza je sdravishi, inu vſmilenishi im. ed. ž kakor taiſti wajer ǀ lubesan eniga Ozheta she vſmilenishiga rod. ed. m kakor je bil Dauid ǀ de bi ſverine njega konzhale, katere ſo bile vſmileniſi im. mn. ž, kakor njega mati presež.> ſe je od naſs lozhila ta nar lubishy, inu nar vſmilenishy im. ed. ž Goſpa ǀ to nar vſmilenishi tož. ed. ž Beſsedinzo ſo dozhakali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
videti -im dvovid. videti, opaziti:
sdaj bodem jest mojo kunsht pustil vidit nedol. ǀ Iosephavi bratje ſo njega taku mozhnu ſaurashili, de shiviga nej ſo mogli viditi nedol. ǀ temma nepuſtij ozheſsom ſvetlobo vjditi nedol. ǀ aku shelite vidith nedol., vſdignite vashe ozhy ǀ videm 1. ed. de en mladenizh s'hiſhe pride ǀ vidim 1. ed. de krajl Saul nemore Davida shiviga terpeti na semli ǀ uidim 1. ed. eno veliko miſo perprauleno ǀ Ah Peter! kaj jest vidjm 1. ed., inu samerkam ǀ nihdar nevidim +1. ed. de bi molila ǀ nevidem +1. ed. ſvetlobe tiga ſonza ǀ kadar ti vidish 2. ed. eniga lazhniga ǀ uidish 2. ed. de ena moshka pershona s' eno shensko dolgu zhaſſa vkupai na tihama govorita ǀ vidizh 2. ed. de ta ſadna minuta tvoja ſe perblishuje ǀ Si li slep, nevidish +2. ed. de tij ſo ludje ǀ ouzhiza kakor vidi 3. ed. volka ſe prestrashi ǀ Ali gdu nevidi +3. ed. de she vekshi norzi ſe najdejo v'mej kersheniki ǀ vidimo 1. mn. de s'kruha rata S: Meſsu, s'vina S: krij Naſhiga Odrèshenika Christuſa Iesuſa ǀ uidimo 1. mn., de od ſtu moshkih pershon kumai deſſet zhiſtu shivè ǀ kakor vidmo 1. mn. s' ozhmy nashe Svete Vere ǀ de ſi glih s'nashimi ozhmij ijh nevidimo +1. mn. ǀ Vidite 2. mn. ta veliki shakil Kateriga sa herptom dershim ǀ vij uidite 2. mn. eniga zhloveka smalaniga ǀ Kadar vy zhudeshe, inu mirakelne nevidite +2. mn., taku neverujete ǀ neviditi +vel. 2. mn. taisti lepi stol, kateri vamm je perpraulen ǀ vidio 3. mn. ſvoje otroke bolne, krulave, gluhe, ſlepe, mutaste, inu preproste ǀ vidjo 3. mn. kaj premore ta strah ǀ Se najdeio niketere shivali, katere nevidio +3. mn. po dnevi ǀ je vidil del. ed. m pred Stolam Boshiga Iagneta enu veliku glashovu morje ǀ kadar je videl del. ed. m tize letejti ǀ bosh uidil del. ed. m ti loter tajſto loterzo s'katero ſi nezhiſtoſt tribal ǀ S. Duh kadar je vidu del. ed. m to andohtlivo molitu ǀ Kadar bi edn ozhy ſvoje salimal, de bi nekatire ure nevidil +del. ed. m ǀ jevidil +del. ed. m de vus je bil reſtargan ǀ una Gospa vidila del. ed. ž en novu furum guanta ǀ karkuli per drugyh shenah je vidla del. ed. ž ſim mogal taiſti kupit ǀ de bi 40 lejt zhloveka nevidla +del. ed. ž ǀ Letu je taiſtu oku, kateru je tebe vidilu del. ed. s na skriunim greshiti ǀ my dua uſhe veliku lejt ſe nejſmo vidila del. dv. m ǀ zhes dan ſe ſo greha varvali, de bi ſonze yh nevidlu +del. ed. s ǀ taisti kateri ſo letu vidili del. mn. m ſe ſo zhudilij ǀ ſó njemu ſprizhovali, de ſó vidli del. mn. m Chriſtusa ǀ ony ſo vidily del. mn. m tulikain lejt taistiga reuniga nadlushniga zhloveka per vejeriu leſhati ǀ kadar ſo vidilij del. mn. m de nijh Ceſarij, inu generali … ſe ſo v'Mestu pelali ǀ By rady takrat vidly del. mn. m, de bi Maria Diviza vam na pumozh prishla ǀ Pojte v'Libio inu bote vidlli del. mn. m de od velike urozhine vumeraio ǀ kakor ſo bili zhes tu krivavu morje preshli, inu vjdili del. mn. m de Bug njeh ſaurashnike potupil ǀ De ſi lih ludje bi sa letu neveidili, inu nevidili +del. mn. m ǀ kadar so vidile del. mn. ž, de taku obilnu ſo oskerblene, inu dobro guantane ǀ Kai menish de lete Boshije ozhij nej ſo vidle del. mn. ž taiste tuoje nezhiste della videti se videti se:
kadar eden ſe gleda v'shpegli ſe vidi 3. ed. kakor je ſam na ſebi ǀ ſe nevidi +3. ed. obenu pobulshaine per ludeh ǀ Svèſde sò ſvetle, inu ſe navidi +3. ed. od kod ſvetlobo prajmejo ǀ muzh te s. gnade ozhitnu ſe je vidila del. ed. ž per teh S. Pushaunikoh ǀ Letu ſe je vidilu del. ed. s per tej parvi Sveti Vezheriy ǀ kadar bi G. Bug perpuſtil, de bi ſe vidlu del. ed. s, kaj ludje mislio, kadar molio ǀ neboyteſe, de bi ſi lih v' taiſti kambri sagledali te zherne orle, ali pak te vſtekle pſſe, katiri na taiſto dusho zhakaio, kakor vezh krat per takorshneh bolnikah ſe ſo vidili del. mn. m ǀ Na dan tiga S. Rojstva trij sonza ſe ſo na Nebeſijh perkasale, inu tudi nesnane, inu zhudne svesde ſe ſo vidile del. mn. ž ǀ sapovei Adriana neuſmilenu tepſt, de koſti, inu zheva ſo ſe vidle del. mn. ž/s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
zajti -jdem dov. zaiti:
de ſi lih je temnu nesajdem +1. ed. nikar po shtengah, nikar po hishi ǀ ty drugi v' temmi ſvoje nevere oſtaneo, inu v' temme paklenske saideio 3. mn. ǀ Tem slepem pogled dà, de nihdar neſajdeio +3. mn. ǀ Ah moj Aleſſi! … Kam ſi ti ſeshel del. ed. m ǀ kadar je bil prishal v' to Sveto deshelo, je bil ſashel del. ed. m veno puſzhavo ǀ ouzhiza moja kam ſi prishla? kam ſi ſeshla del. ed. ž ǀ ti ſi taista sgublena ouzhiza, Katera ſi seshla del. ed. ž v' pushavo tega greha ǀ My ſposnamo de ſmo seſhli del. mn. m s'tvojga pota ǀ ſó perſileni ſposnati, de ſó seſhli del. mn. m ǀ Ouzhize moje! kod hodite? kam ſte ſashle del. mn. ž se (še) zajde je še sprejemljivo, je še mogoče razumeti:
Se she ſajde, de Salamon je djal, de Syn Boshi je en shpegu bres madesha ǀ De Mojſſes enkrat, duakrat, inu tudi petkrat je prenesel de Faraon je njega fopal ſe sajde, ali tulikajn krat ſe puſtiti golufat, inu fopat je preveliku ǀ de S. Ioannes je vezh kakor en Prerok ſe saide; ali de je en Angel, tiga nemorem saſtopit ǀ Letu vſe ſe saide, ali kar ſo drugi ſtari Philoſophi djali od Boga meni zhudnu, inu norsku naprej pride ǀ Letu ſe saide, ali de ti moj Bug ſe uredn ſturish tudi nashe laſsje shtejti, meni ſe sdj de ſe prevezh Tuoja Viſſokoſt ponisha
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
zanikrn -a prid. malomaren, nemarljiv:
on je bil en brumen, inu pravizhen Mosh, ali ſilnu sanikern im. ed. m ſvoje ſynuve ſtrah Boshy vuzhiti ǀ je reiſſ de ſim bil sanikern im. ed. m, inu len v' shlushbi boshi ǀ potle ſazhne ſanikarn im. ed. m v' shlushbi boshj prihaiat, ſtu inu ſtu misly imà kadar moli ǀ je bil sanikarn im. ed. m ratal ǀ Ta sanikarni im. ed. m dol. n'hozhe po ſimi dellat: po lejti bo petlal ǀ Ta sanikarni im. ed. m dol. hozhe, inu n' hozhe, sakaj bi hotel ta Kranzel nebeski, pak bi n' hotel hudizhave skushnave premagat ǀ de bi ta sanikarna im. ed. ž, inu malu uredna kuharza bila enu malu fliſſa imela ǀ je taku lena, inu ſanikarna im. ed. ž, de nikuli ſa obenu dellu neprime ǀ ta ſanikerna im. ed. ž nej hotela s'poſtele vſtati ǀ Jeſt ſim poslan iskati eno dekelzo pametno, fliſſno, dobrutlivo, vſmileno, brumno, inu nikar bogato, offertno, lepo, pametno, ſamavolno, inu ſanikarno tož. ed. ž ǀ tiga leniga, in ſanikarniga tož. ed. m ži. pak ſapovej ſveſaniga v'tu glaboku jetie vrezhi ǀ kadar ſmò sanikarni im. mn. m de volje neperkladamo, de k'bakli kaj neperkladamo ǀ aku pak bote sanikerni im. mn. m shtrajnfinga Boshja vaſs bo doſegla ǀ ludje ſo taku ſanikerni im. mn. m, traglivi, inu leni ǀ ſe je letu sgodilu k' shpotu teh kezheriou, inu nehualeshnih, inu sanikarnih rod. mn. karshenikou ǀ s'ſlabih mozhni, s'sanikarnih rod. mn. fliſsni v'shlushbi Boshy rataio ǀ s'preprostih ſtury vuzhene, s'greshnih ſtury pravizhne, s'sanikernih rod. mn. v'shlushbi Boshy ſtury fliſsik ǀ te ſlabe v'Duhu ſturj mozhne; te sanikarne tož. mn. m, inu lene v'shlushbi Boshij ſturj fliſik ǀ v'tu vezhnu paklensku jetje obſodil, kakor ene ſanikarne tož. mn. m, inu maluuredne hlapze ǀ G. Bug n'hozhe te ſanikernè tož. mn. m, inu lene v'Nebu imeti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
zapeti -pojem dov. zapeti:
KaKor de bi shlishal eno ſinizo sapejti nedol. ǀ En Angel ſe taiſtimu folku na Rimskim Gradi prikashe ter glaſſnu sapoie 3. ed. ǀ ena takorshna dusha shiher s' Pſalmiſtam sapoje 3. ed. ǀ pomaga taiſtom, kateri s' andohtio sapejeio 3. mn. ǀ Taku tudi my ſapejmo vel. 1. mn. andohtliu ǀ s' andohtlivo shtimo sa mano sapejte vel. 2. mn. ǀ ob taisti pusledni uri na uus glaſs je bil sapeil del. ed. m ǀ kakor bo petelen sapejl del. ed. m ǀ Ceſſariu je eno peiſſem sapel del. ed. m ǀ lepo pejſsem je bila sapajla del. ed. ž ǀ Angely ſo na nebeſſih bili sapejli del. mn. m ǀ po letei Sveti vezhery ſo bili sapeili del. mn. m zhaſt, inu hualo G. Bogu ǀ Angeli na Nebeſsyh od veſsejlja ſo ſapeli del. mn. m ǀ Ti Angeli ta parvi krat ſo nijh nebeshko shtimo na semli pustili shlishat, kir ſo bilij sapeli del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
živ -a prid. živ:
Tankaj vidim Ierneja de shivu im. ed. m ſe pusti odrejti ǀ Manichæus je bil shiu im. ed. m na meh odert ǀ ſo diali, de ſte huda kakor shiu im. ed. m ogin ǀ v'ſvetim vblatu ſe najde ta pravi shivi im. ed. m dol. Bug ǀ jeſt ſe zhudim de shiva im. ed. ž ſi odſhla ǀ ona pak nej uredna de je shiua im. ed. ž ǀ vſe kar je shivu im. ed. s bilu ſa nimij je shlu ǀ pred oblizhe praviga shiviga rod. ed. m Boga ǀ So mene sapuſtili kateri ſim ta pravi ſtudeniz shive rod. ed. ž vode ǀ prezej vſe kar je bilu shiviga rod. ed. s potoni ǀ po ſmerti ſe prikashe timu shivimu daj. ed. m ǀ krajl Saul nemore Davida shiviga tož. ed. m ži. terpeti na semli ǀ shiriga tož. ed. m ži., inu veſseliga najdejo ǀ de bi taiſto shivo tož. ed. ž imeli ſeshgati ǀ to preprosto syrotizo je bil sapovedal shiuo tož. ed. ž sghati ǀ v' ſebi imà shiuu tož. ed. s apnu teh hudih shejll ǀ ima en mozhan grad na shivi mest. ed. ž skali ſisidan ǀ ta dua Mladenizha shiua im. dv. m, inu ſdraua is Shkaffa uſtaneta ǀ nikar li shivi im. mn. m temuzh tudi martvij ſo tej nepametni shivini perglihani ǀ Anania Azaria, Miſsael ſolo bily iſvolili shivy im. mn. m v'to resbeleno pezh versheni biti ǀ Bug hozhe de ſe njemu offramo dokler ſmò shiuy im. mn. m ǀ Ene shive im. mn. ž v'ogin skozhjo ǀ pravizhni Rihter teh shivih rod. mn., inu mertvih ǀ Pravizhnishi je tem mertuem, kakor pak tem shivim daj. mn. pomagat ǀ karsheniki pak shivem daj. mn. eniga piſselza kruha nepodadò ǀ G: Bug, kateri li shive tož. mn. m offre lubi ǀ ſhive tož. mn. m bi oderli, inu nyh Koshe predali ǀ Xeuxes ta imenitni Malar taku kunshtnu je bil smalal de tize shive tož. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
žival -i ž 1. žival, živo bitje:
obena shival im. ed. jem nej bla vezh pokorna ǀ my ſmo pres gnade Boshje, kakor vna ſhival im. ed. Cinocefalus imenuana pres lune, od katere Naturalisti pisheio, De kadar luna gori jamle, taku tudi ta shjual im. ed. na mozhnosti raste ǀ nej na semli shivali rod. ed., de bi ſe my ble bali, kakor kazhe ǀ Plinius pishe, od ene shiuali rod. ed. Oriz imenovane, de leta cello simo ſpi ǀ Katero gnado nej dal tej nepametni shivali daj. ed., temuzh ſamimu zhloveku ǀ na semlo ſi prishal to shkodlivo shival tož. ed. iskati ǀ zhlovik je veliku shlahtnishi, kakor ſo te druge shivali im. mn. ǀ vſe druge shivali im. mn. glavo, inu ozheſſa v'ſemlò obernene dershè ǀ katero ſo pelali shteri shiuali im. mn., katere ena tej drugi nej bila podobna ǀ Vij ſte ſe nevuzhili, kadar ſte bily she otrozy imena vſyh tiz, shivali rod. mn. ǀ Stuari vſe shivali tož. mn. katere ſo na ſemli ǀ Na semli tudi mej shivali or. mn. vidimo, inu vejmo de ſò Firshti, inu Capitani 2. živali:
doſehmal ſim zimpral prebivalshe tizam, ribam, inu drugi shivali daj. ed. ǀ ima taisto drugi shivali daj. mn. puſtiti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.