bíkov bíkova bíkovo pridevnik [bíkou̯ bíkova bíkovo] STALNE ZVEZE: bikova kri
ETIMOLOGIJA: bik

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

bríti bríjem nedovršni glagol [bríti] FRAZEOLOGIJA: briti norce (iz koga, iz česa, s kom, s čim)
ETIMOLOGIJA: = cslov. briti, hrv., srb. brȉti, brȉjati, rus. brítь < pslov. *briti, sorodno s stind. bhrīṇā́ti ‛poškoduje, rani’, valiž. brwydr ‛boj’, iz ide. baze *bhrei̯H- ‛rezati, obdelovati z ostrim orodjem’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čemážev čemáževa čemáževo tudi čémažev čémaževa čémaževo pridevnik [čemážeu̯ čemáževa čemáževo] tudi [čémažeu̯ čémaževa čémaževo] ETIMOLOGIJA: čemaž

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

hèj in hêj medmetETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot ej, he, primerjaj tudi hrv., srb. hȇj, češ. hej, angl. hey, nem. hei
hozána medmet [hozána] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek srlat. hosanna in gr. hōsanná iz aram. hōšaᶜ nā, prvotno ‛pomagaj vendar’ - več ...
jéževec jéževca samostalnik moškega spola [jéževəc] STALNE ZVEZE: drevesni ježevec
ETIMOLOGIJA: jež
judo juda samostalnik moškega spola [júdo] in [džúdo] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Judo, angl. judo iz jap. jūdō, prvotno ‛nežen način, način brez orožja’, iz ‛nežen, mehek’ tj. ‛brez orožja’ + ‛pot, način’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

judoist judoista samostalnik moškega spola [judoíst] in [džudoíst] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. judoist, glej judo

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

judoistični judoistična judoistično pridevnik [judoístični] in [džudoístični] ETIMOLOGIJA: judoist

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

kaméla kaméle samostalnik ženskega spola [kaméla] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kamel in lat. camēlus iz gr. kámēlos, to prevzeto iz nekega semitskega jezika, verjetno akadščine - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja] STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...
kônjev kônjeva kônjevo pridevnik [kônjeu̯ kônjeva kônjevo] ETIMOLOGIJA: konj

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

korêselj korêslja samostalnik moškega spola [korêsəl] STALNE ZVEZE: srebrni koreselj, zlati koreselj
ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz manjšalnice od avstr. nem. Gareis, kar je prevzeto iz češ. karas = polj. karaś in rus. karásь, nejasnega izvora - več ...
lavínski lavínska lavínsko pridevnik [lavínski] STALNE ZVEZE: lavinska žolna
ETIMOLOGIJA: lavina

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

máčji máčja máčje pridevnik [máčji] STALNE ZVEZE: čmrljeliko mačje uho, mačja bolezen, mačja glava, mačja kuga, mačja meta, mačja trava, mačje oko, mačje uho, mačji aids, mačji jezik, mačji panda, mačji rep
FRAZEOLOGIJA: mačji kašelj, To ni mačji kašelj.
ETIMOLOGIJA: iz *mačьjьjь, glej mačka

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ôslov ôslova ôslovo pridevnik [ôslou̯ ôslova ôslovo] FRAZEOLOGIJA: oslova senca, prepirati se za oslovo senco, prepir za oslovo senco
ETIMOLOGIJA: osel

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

oslôvski oslôvska oslôvsko pridevnik [oslôu̯ski] STALNE ZVEZE: oslovski kašelj
FRAZEOLOGIJA: oslovska klop, oslovska ušesa, oslovski most, poslati koga v oslovsko klop, sedeti v oslovski klopi
ETIMOLOGIJA: osel

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

pogórje pogórja samostalnik srednjega spola [pogórje] ETIMOLOGIJA: iz po gorah
prúčka prúčke samostalnik ženskega spola [prúčka] ETIMOLOGIJA: iz pruka ‛cerkvena klop’, prevzeto iz bav. srvnem. prucke, srvnem. brucke, brücke v pomenu ‛privzdignjen oder za sedenje, ležišče iz desk pri peči’, prvotno ‛most’ - več ...
sklédnica sklédnice samostalnik ženskega spola [sklédnica] STALNE ZVEZE: močvirska sklednica
ETIMOLOGIJA: skleda

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

žélva žélve samostalnik ženskega spola [žélva] STALNE ZVEZE: galapaška želva, glavata želva, jastrebja želva, močvirska želva, zelenkasta želva, želva hlastavka
ETIMOLOGIJA: = cslov. želъva, nar. hrv. žȅlva, češ. želva < pslov. *žely iz ide. *g(')helh3- ‛zelen, rumen’, tako kot litov. žélvė, gr. khélȳs, khelṓnē - več ...
žélvin žélvina žélvino pridevnik [žélvin] ETIMOLOGIJA: želva

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

žélvji žélvja žélvje pridevnik [žélvji] ETIMOLOGIJA: želva

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

žôlna1 žôlne samostalnik ženskega spola [žôu̯na] STALNE ZVEZE: črna žolna, lavinska žolna, plazovna žolna, siva žolna, zelena žolna
ETIMOLOGIJA: = cslov. žlъna, hrv., srb. žúna, rus. želná, češ. žluna < pslov. *žьlna tako kot litov. gilnà, latv. dzil̂na < ide. *ghl̥náh2 iz *ghl̥nó- ‛zelen, rumen’ - več ...
Število zadetkov: 24