Tiskanje

acidotrófno jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Ähtäri

Predlog

Ähtärija samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj na Finskem

IZGOVOR: [êhteri], rodilnik [êhterija]

BESEDOTVORJE: Ähtärijčan, Ähtärijčanka, Ähtärijčanov, Ähtärijčankin, ähtärijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

akumulacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na akumulacijo: akumulacijski bazen; akumulacijsko jezero / akumulacijski fond, sklad
♦ elektr. akumulacijska elektrarna elektrarna, ki izkorišča energijo vode, nabrane v umetnem jezeru; električna akumulacijska peč peč z maso, ki akumulira toploto, da jo potem oddaja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

akumulacíjsko jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

alkalitrófno jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

alotrófno jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

amíktično jézero -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

amíktično jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

antropogéno jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

apomíktično jézero -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Arálsko jézero -ega -a s, zem. i. (ȃ ẹ̑) |azijsko jezero|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

argilotrófno jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

avstríjsko-madžárski -a -o (ȋ-ȃ) ~o jezero

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

avtotrófno jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

azúren -rna -o prid. (ȗ)
knjiž. nebesno, svetlo moder: zrl je v azurno vodo; azurno nebo

azúrno

prisl.:

azurno modro jezero

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

bajer -ja m bajar, ribnik, jezero: per baieriu mest. ed. greshne navade (II, 562) ǀ bolan je leshal per Bajeriu mest. ed. bliſi Betſaide (IV, 394) ǀ 38. lejt je leshal per Bajeriu mest. ed. (V, 291) ← nem. Weiher < srvnem. wī(w)ære ← lat. vīvārium ‛ribnik’; → vajer, → vejer

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Bajkal

Predlog

Bajkala samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

skrajšano ime za Bajkalsko jezero

IZGOVOR: [bajkál], rodilnik [bajkála]

BESEDOTVORJE: Bajkalec, Bajkalka, Bajkalčev, Bajkalkin, bajkalski

PRIMERJAJ: Bajkalsko jezero

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Bajkál -a m, zem. i. (ȃ) Bajkalsko jezero: na ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

bajkalski

Predlog

bajkalska bajkalsko pridevnik

IZGOVOR: [bajkálski]

ZVEZE: bajkalski tjulenj, bajkalska čeladnica

PRIMERJAJ: Bajkalsko jezero

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Bajkalsko jezero

Predlog

Bajkalskega jezera samostalniška zveza srednjega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

jezero v Aziji

IZGOVOR: [bajkálsko jézero], rodilnik [bajkálskega jézera]

PRIMERJAJ: bajkalski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Bajkálsko jézero -ega -a s, zem. i. (ȃ ẹ̑) |sibirsko jezero|: na ~em ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Bálaton -a m, zem. i. (ȃ) Blatno jezero

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

barjánsko jézero -ega -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

bársko jézero -ega -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Báško jézero -ega -a s, zem. i. (á ẹ̑; ȃ ẹ̑) |jezero na avstrijskem Koroškem|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

bivakíranje bivakíranja samostalnik srednjega spola [bivakíranje]

1.

prenočevanje, čakanje na izboljšanje razmer v manjšem zasilnem zavetišču na prostem, zlasti v visokogorju; SINONIMI: bivak

1.1.

2.

ekspresivno začasna navzočnost, prisotnost koga kje, navadno v slabših razmerah, daljši čas

ETIMOLOGIJA: ↑bivakirati

blátno nač. prisl. (á/ȃ) ~ sivo jezero

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Blátno jézero -ega -a s, zem. i. (ȃ ẹ̑) |madžarsko jezero|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

bláženstvo tudi blájženstvo -a s blaženost: po ſteroi bi mogli sitka vekivecsnoga bláſenſztvo zadobiti TF 1715; Dáj mi 'zitka bláj'zenſztvo BKM 1789, 8; Návuk od bláſenſztva SM 1747, 9; Z-ſteroga blá'zenſztva KŠ 1754, 76; ſze od jezero lejt blá'zenſztva ſzpominajo KŠ 1771, 761; blásensztva diko zadobimo KM 1783, 19; te bode pelao vu bláj'senſztvo SŠ 1796, 11; Pri tebi je blá'zensztva isztina KAJ 1848, 9; On váſz zblá'zenſztvom darüje BKM 1789, 43

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

blejski

Predlog

blejska blejsko pridevnik

IZGOVOR: [blêjski]

PRIMERJAJ: Blejski otok, Blejski vintgar, Blejska Dobrava, Blejsko jezero

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Blejsko jezero

Predlog

Blejskega jezera samostalniška zveza srednjega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

jezero na Gorenjskem

IZGOVOR: [blêjsko jézero], rodilnik [blêjskega jézera]

BESEDOTVORJE: blejskojezerski

PRIMERJAJ: blejski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Blêjsko jézero -ega -a s, zem. i. (ȇ ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

bôber bôbra tudi bóber bóbra samostalnik moškega spola [bôbər] tudi [bóbər]

večji glodalec z gosto dlako, s širokim ploščatim luskastim repom in z nogami s plavalno kožico, ki živi ob vodi in gradi jezove; primerjaj lat. Castor

STALNE ZVEZE: evropski bober, kanadski bober
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bobr, rus. bóbr, češ. bobr < pslov. *bobrъ tako kot litov. bãbras, bẽbras, lat. feber, nem. Biber < ide. *bhe/obhro/u- iz ide. korena *bher- ‛(svetlo)rjav’ - več ...

Bódensko jézero -ega -a [də] s, zem. i. (ọ́ ẹ̑) |jezero na meji med Nemčijo, Švico in Avstrijo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

bohinjski

Predlog

bohinjska bohinjsko pridevnik

IZGOVOR: [bohín’ski]

ZVEZE: bohinjski sir

PRIMERJAJ: Bohinjsko jezero, Bohinjska železnica

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Bohinjsko jezero

Predlog

Bohinjskega jezera samostalniška zveza srednjega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

jezero na Gorenjskem

IZGOVOR: [bohín’sko jézero], rodilnik [bohín’skega jézera]

BESEDOTVORJE: bohinjskojezerski

PRIMERJAJ: bohinjski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Bohínjsko jézero -ega -a s, zem. i. (ȋ ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

brezodtóčno jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

brežiški

Predlog

brežiška brežiško pridevnik

IZGOVOR: [bréžiški]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Brežiško jezero

Predlog

Brežiškega jezera samostalniška zveza srednjega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

jezero pri Brežicah

IZGOVOR: [bréžiško jézero], rodilnik [bréžiškega jézera]

BESEDOTVORJE: brežiškojezerski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

bród -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

bútati, bȗtam, vb. impf. stoßen; z glavo v steno b.; ob kaj b., Cig.; — nadlog jezero S togotnimi valmi na stene buta, Preš.; — njega glavo s trnjem kronano so butali ino tepli, Jsvkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Caslano

Predlog

Caslana samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Švici, na meji z Italijo

IZGOVOR: [kazláno], rodilnik [kazlána]

BESEDOTVORJE: Caslančan, Caslančanka, Caslančanov, Caslančankin, caslanski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

cerkniški

Predlog

cerkniška cerkniško pridevnik

IZGOVOR: [cérkniški]

PRIMERJAJ: Cerkniško jezero, Cerkniško polje

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Cerkniško jezero

Predlog

Cerkniškega jezera samostalniška zveza srednjega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

jezero na Notranjskem

IZGOVOR: [cérkniško jézero], rodilnik [cérkniškega jézera]

PRIMERJAJ: cerkniški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Chiemsee -ja [kímzé -êja] m s -em zem. i. (ȋẹ̑ ȋȇ) |nemško jezero|: na ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

cípelj cíplja samostalnik moškega spola [cípəl]

1.

morska riba z dvema kratkima hrbtnima plavutma in s temnejšimi progami vzdolž telesa; primerjaj lat. Mugil

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv. cȉpal, roman. jezikov in lat. cephalus iz gr. képhalos iz kephalḗ ‛glava’ po razmeroma veliki glavi te vrste ribe - več ...

cvetéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. imeti cvet, cvete: češnje na bregu že cvetijo; vrtnice so rdeče cvetele; pozno cveteti
2. v 3. os, zlasti v zvezi z morje, jezero biti rdeče, zeleno, rjavo obarvan zaradi pojava namnožitve planktonskih alg v morski ali sladki vodi, kar je posledica čezmernega organskega onesnaževanja: morje cveti in cveti, kopanje je možno le ob zgodnjih jutranjih urah
3. ekspr. imeti, kazati zdrav, lep videz: fant je kar cvetel
4. ekspr. gospodarsko dobro uspevati: mesto je cvetelo; trgovina je cvetela
// obstajati v veliki meri: književnost je cvetela / ljubezen je začela cveteti med njima
5. ekspr. trgati se, cefrati se: rokavi so pričeli cveteti
● ekspr. pri njem ji ne bodo rožice cvetele se ji ne bo zelo dobro godilo; ekspr. bil je v zadregi in uhlji so mu začeli cveteti postajali so temno rdeči

cvetèč

-éča -e:

cveteč obraz

cveteč vrt

cveteča deklica;

prim. cvesti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Čádsko jézero -ega -a s, zem. i. (ȃ ẹ̑) |afriško jezero|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

čalmásti -a -o prid. pokrit s turbanom: prisumeri z-300 jezero csalmásztimi KOJ 1848, 98

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

čézinčéz in čéz in čéz prisl., piše se narazen (ẹ̑-ẹ̑)
1. izraža razprostranjenost po vsej površini: oblaki preprežejo nebo čez in čez; jezero je čez in čez zamrznilo; materin čez in čez nagubani obraz
2. izraža zvrhano mero: škaf je čez in čez poln / čez in čez je zadolžen
● ekspr. zdaj te imam pa čez in čez dovolj naveličan sem te, odveč si mi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]

1.

ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi

v obliki čisti

v nekaterih zvezah v obliki čisti

1.7.

2.

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi

2.1.

2.2.

3.

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega

3.1.

v nekaterih zvezah v obliki čisti

ekspresivno

3.2.

3.3.

4.

ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov

5.

ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti

5.1.

5.2.

6.

v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve

6.1.

v obliki čisti

7.

manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil

8.

v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire

9.

v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini

STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

čistílec čistílca samostalnik moškega spola [čistíləc čistílca] in [čistíləc čistíu̯ca]

1.

kdor se poklicno ukvarja s čiščenjem

1.1.

2.

kar kaj čisti, pomaga pri procesu čiščenja; SINONIMI: čistilka

2.1.

3.

naprava za čiščenje; SINONIMI: čistilnik

3.1.

;

SINONIMI:

čistilnik

4.

ekspresivno kdor odstranjuje kaj, kar je za koga zlasti politično, družbeno, ekonomsko nezaželeno, škodljivo

4.1.

ekspresivno

5.

manj formalno kdor na tekmovanju, zlasti v reliju, nastopi prvi in ima zato slabše tekmovalne pogoje

ETIMOLOGIJA: ↑čistiti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

črníca črníce samostalnik ženskega spola [čərníca]

1.

rodovitna šotna zemlja črnkaste, temne barve

2.

oljka s črnkastimi, temnimi plodovi, po izvoru iz Istre

2.1.

2.2.

3.

modrikasta lisa na koži zaradi podkožnega izliva krvi, navadno kot posledica udarca

4.

iz zoologije nestrupena kača z vitkim telesom črnkaste, temne barve; primerjaj lat. Coluber viridiflavus

5.

neformalno, koroško borovnica

STALNE ZVEZE: čopasta črnica
ETIMOLOGIJA: ↑črn

Čŕno jézero -ega -a s, zem. i. (ŕ ẹ̑) |jezero na Pohorju|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Čudsko jezero

Predlog

Čudskega jezera samostalniška zveza srednjega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

jezero v Estoniji

IZGOVOR: [čútsko jézero], rodilnik [čútskega jézera]

BESEDOTVORJE: čudskojezerski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

deflacíjsko jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

délta1 -e ž (ẹ̑)
geogr. svet ob ustju reke, podaljšan zaradi nasipavanja ob več rokavih v morje ali jezero: delta sega daleč v morje; Nilova delta; rodovitna delta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

délta -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

déltni sedimènt -ega -ênta m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

déltno jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dimíktično jézero -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dimíktično jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

distrófno jézero -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

distrófno jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

doberdobski

Predlog

doberdobska doberdobsko pridevnik

IZGOVOR: [dọberdópski]

PRIMERJAJ: Doberdobsko jezero, Doberdobski Kras, Doberdobska planota

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Doberdobsko jezero

Predlog

Doberdobskega jezera samostalniška zveza srednjega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

jezero pri Doberdobu

IZGOVOR: [dọberdópsko jézero], rodilnik [dọberdópskega jézera]

PRIMERJAJ: doberdobski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Dójransko jézero -ega -a s, zem. i. (ọ̑ ẹ̑) |makedonsko jezero|: ob ~em ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Dolenje Jezero

Predlog

Dolenjega Jezera samostalniška zveza srednjega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v občini Cerknica

IZGOVOR: [dolénje jézero], rodilnik [dolénjega jézera]

BESEDOTVORJE: Jezerec, Jezerka, Jezerčev, Jezerkin, jezerski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dòli príti ~ prídem dov.
1. priti: zNebeſz opet doli pride, ſzodit SM 1747, 13; Nebeſzka Rejcs doli pride BKM 1789, 1; ſzi kmeni doli prisao KŠ 1754, 237; ſzam znebéſz doli priſao, KŠ 1771, 285; je angyel doli priſao znebéſz KŠ 1771, 97
2. prihrumeti, privršati: i doli je priſao vrtélecz vötra na jezero KŠ 1771, 193; I doli je prisla ploha KŠ 1771, 23

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dotóčno jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dvàjseti tudi dvàjsti glav. štev. dvajset: bilou je pa lüſztva liki ſztou dvajſzeti KŠ 1771, 342; Dvajſzeti KM 1790, 96; Boug je zapovedao dvej dvajſzeti jezér odpiſztiti KM 1796, 47; to detinſztvo, do dvajſzet lejt trpi SŠ 1796, 125; Csi dug jeszte példo denem dvaiszti jezero AI 1875, br. 2, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Dve jezeri – različna imena: »Klanški«, »Mangartski« ali »Belopeški jezeri«?

V kakšnem razmerju so različna imena jezer pod Mangartom: Klanški, Mangartski ali Belopeški jezeri? Ali v knjižnem jeziku uporabljamo vsa imena enakovredno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dvóslôjno jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

efemêrno jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

eksogéna meromíktičnost -e -i ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Elva

Predlog

1 Elve samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Estoniji

IZGOVOR: [élva], rodilnik [élve]

BESEDOTVORJE: Elvčan, Elvčanka, Elvčanov, Elvčankin, elvski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

eólsko jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

erozíjsko jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

evtrófen -fna -o (ọ́) zem. |bogat s hranilnimi snovmi|
evtrófni -a -o (ọ́) ~o jezero

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

evtrófičen -čna -o (ọ́) zem.
evtrófični -a -o (ọ́) ~o jezero

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

evtrófno jézero -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

evtrófno jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

flamíngo flamínga samostalnik moškega spola [flamíngo]

1.

vodna ptica z belo rožnatim perjem, dolgimi nogami in vratom ter velikim ukrivljenim kljunom; primerjaj lat. Phoenicopteridae; SINONIMI: iz zoologije plamenec

2.

okrasna rastlina s srčastimi listi in podolgovatim rumenkastim izrastkom, ki je obdan z velikim navadno rdečim listom; primerjaj lat. Anthurium; SINONIMI: flamingovec

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Flamingo) iz špan. flamengo iz lat. flamma ‛plamen’

Galilêjsko jézero -ega -a s, zem. i. (ȇ ẹ̑) |jezero med Izraelom in Sirijo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Galilejsko morje -ega -a s zemljepisno lastno ime Galilejsko jezero: Kadar je JEſus raven Glilejskiga morja rod. ed. hodil (III, 583) Citat na začetku pridige z očitno tiskarsko napako

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Gárdsko jézero -ega -a m, zem. i. (ȃ ẹ̑) |italijansko jezero|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

glaciálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na glacial: jezero glacialnega izvora; glacialni relikti / glacialna doba glacial
♦ geogr. glacialna erozija erozija zaradi delovanja ledenika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

glaciálen -lna -o [ija] (ȃ) ledeniški
glaciálni -a -o [ija] (ȃ) jezero ~ega izvora

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

globôko jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Gorenje Jezero

Predlog

Gorenjega Jezera samostalniška zveza srednjega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v občini Cerknica

IZGOVOR: [gorénje jézero], rodilnik [gorénjega jézera]

BESEDOTVORJE: Jezerec, Jezerka, Jezerčev, Jezerkin, jezerski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Gornje jezero

Predlog

Gornjega jezera samostalniška zveza srednjega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

jezero v Severni Ameriki

IZGOVOR: [górnje jézero], rodilnik [górnjega jézera]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

górski, adj. Berg-, Gebirgs-; gorsko jezero, der Gebirgssee; — gorska gospoščina, die Bergobrigkeit, staro pismo iz l. 1630.-Let. 1887., 313.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

gôrsko jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Gradišče v Slovenskih goricah

Predlog

Gradišča v Slovenskih goricah samostalniška zveza srednjega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

staro ime za Sveto Trojico v Slovenskih goricah

IZGOVOR: [gradíšče u̯ slovénskih gorícah], rodilnik [gradíšča u̯ slovénskih gorícah]

BESEDOTVORJE: Gradiščan, Gradiščanka, Gradiščanov, Gradiščankin, gradiščanski

PRIMERJAJ: Sveta Trojica v Slovenskih goricah

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Hannover

Predlog

Hannovra samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Nemčiji

IZGOVOR: [hanôvər], rodilnik [hanôu̯ra]

BESEDOTVORJE: Hannovrčan, Hannovrčanka, Hannovrčanov, Hannovrčankin, hannovrski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

harm.

Predlog

okrajšava

harmoniziral

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

hidrográfski objékt -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

hídrokarbonátno jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

hidrológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za hidrologijo: jezero so raziskovali izkušeni hidrologi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

hidrológ -a m

strokovnjak za hidrologijo

SINONIMI:

hidrograf, knj.izroč. vodar

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

hidroplán hidroplána samostalnik moškega spola [hidroplán]

letalo s plovnim trupom ali plovci, ki lahko pristaja in vzleta na vodi

ETIMOLOGIJA: kakor slovaš. in češ. hydroplán, madž. hidroplán iz gr. hýdōr + ↑(aero)plan

Hódiško jézero -ega -a s, zem. i. (ọ̑ ẹ̑) |jezero na avstrijskem Koroškem|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

holomíktično jézero -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

holomíktično jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Hurónsko jézero -ega -a s, zem. i. (ọ̑ ẹ̑) |severnoameriško jezero|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Imeni »Osojščica« in »Mokrine« v slovenskem pravopisu

Zakaj slovenski pravopis ne vključuje zemljepisnih poimenovanj Mokrine in Osojščica? Je torej ustrezno tudi poimenovanje avstrijskih smučišč Nassfeld in Gerlitzen? Ali pa celo nujno, če slovensko pravopisje nikjer ne priznava imen Mokrine ter Osojščica?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Inari

Predlog

2 Inarija samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

jezero na Finskem

IZGOVOR: [ínari], rodilnik [ínarija]

BESEDOTVORJE: inarijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

intermiténtno jézero -ega -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ȋzer, m. = jezero, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

izlíti -líjem dov. (í)
1. spraviti kaj tekočega iz česa: vino je že izlil; izliti juho na krožnik, vodo v školjko
2. knjiž., ekspr. brez pridržkov izraziti svoja čustva, razpoloženje: izliti svoje gorje, srečo / pesn. izliti svojo žalost v pesem
● ekspr. nanj je izlil ves svoj žolč zelo ga je oštel
3. knjiž., ekspr. napraviti, da je kaj deležno kakega stanja, lastnosti: noč je izlila svoj mir na vas / izliti v ostri glas nekaj mehkobe

izlíti se

1.

tekoč priti iz česa;

izteči:

lonec se je prevrnil in mleko se je izlilo

/ veja jo je zadela v oko in se je izlilo tekoča vsebina je iztekla iz njega; pren., pesn. iz prsi se mu izlije hvalnica

2.

navadno v zvezi s potok, reka

preiti v drug večji potok, reko, jezero, morje:

tu se reka izlije v morje

/ knjiž. steza se izlije v široko pot

3.

razliti se, razširiti se:

voda se je ob povodnji izlila čez nasip

/ ekspr. čudovita luč se je izlila čez vso zemljo

4.

brezoseb.,

ekspr.

prenehati deževati:

do večera se bo že izlilo

/ kaže, da se je izlilo da ne bo več deževalo;

prim. zliti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

izlív -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

izlívati -am nedov., tudi izlivájte; tudi izlivála (í)
1. spravljati kaj tekočega iz česa: izlivati vodo
2. knjiž., ekspr. brez pridržkov izražati svoja čustva, razpoloženje: izlivati svoje gorje, veselje / pesn. izlivati hrepenenje v pesem

izlívati se

1.

navadno v zvezi s potok, reka

prehajati v drug večji potok, reko, jezero, morje:

v jezero se izliva več potokov

kraj, kjer se reka izliva v morje

Sora se izliva v Savo

2.

razlivati se, razširjati se:

ob povodnji se voda izliva

/ ekspr. sončna luč se izliva po travnikih;

prim. zlivati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

izlívati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; izlívanje (í) kaj ~ vodo; poud. ~ svoje veselje |brez pridržkov izražati|
izlívati se -am se (í) V jezero se ~a več potokov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

izlȋvən, -vna, adj. Mündungs-: izlivno jezero, Jes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

iztòk -óka m (ȍ ọ́)
1. glagolnik od iztekati, izteči: iztok vode iz cevovoda / jezero nima iztoka
2. kraj, prostor, kjer kaj izteka: napraviti v posodi iztok / potok je iztok podzemeljskega jezera / od izvira do iztoka izliva
3. med. kar se izteka iz telesa pri vnetju: gnojen iztok; iztok iz rane, ušes / beli iztok beli tok
4. zastar. vzhod: veter piha od iztoka / proti iztoku se širi ravnina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jámsko jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Javorniški Rovt

Predlog

Javorniškega Rovta samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v občini Jesenice

IZGOVOR: [jávorniški rôu̯t], rodilnik [jávorniškega rôu̯ta]

BESEDOTVORJE: Javorniškorovtar in Rovtar, Javorniškorovtarka in Rovtarka, Javorniškorovtarjev in Rovtarjev, Javorniškorovtarkin in Rovtarkin, javorniškorovtarski in rovtarski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jecer [rod. mn.] gl. jezero ♦ P: 1 (TT 1557)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jeklén -a -o prid. (ẹ̄)
1. nanašajoč se na jeklo: jekleni drobci, ostružki / jeklen drog, vijak; jeklena cev, krtača, palica; jeklene vzmeti; jekleno pero / jeklen most / jeklen lesk oči; ekspr. jekleno nebo
♦ metal. jeklena litina; teh. jeklena volna
2. nav. ekspr. zelo močen, krepek: jekleni prsti; jeklene mišice / jeklen odpor, prijem / vzdrževati jekleno disciplino zelo strogo; publ. tekači z jekleno vzdržljivostjo zelo dobro
// zelo odločen, nepopustljiv: jeklen mož / jeklen značaj; jeklene besede; za tako zmago je potrebna jeklena volja; jeklena načela / jeklen glas / jeklene poteze na obrazu
3. zastar. klen3, poln: jeklena pšenica; jekleno zrno
● ekspr. potovati z jeklenim konjičkom z avtomobilom, motornim kolesom; ekspr. jekleni ptič letalo; ekspr. ima jeklene živce tudi zelo hude stvari ga ne ganejo, ne vznemirijo

jekléno

prisl.:

jekleno se zasvetiti

jekleno zgrabiti

jekleno modro jezero

jekleno sive oči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jẹ̑z -a in jezȗ m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ję̑zer, m., Ravn., pogl. 1. jezero.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jezer, num. indecl. = tisoč, štiri jezer, štirim jezer, Trub.-Mik.; — pogl. 2. jezero.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jezer, f., vzhŠt., ogr.-Mur., C., pogl. 2. jezero.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jezer [jẹ̑zer] samostalnik moškega spola

jezero

PRIMERJAJ: jezero

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jezera, f., Guts., Mur., Npes.-Vraz; pogl. 1. jezero.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jèzera -e ž
1. jezero: tak ſze je zburkala jezera po iméni Genezaret KM 1796, 98; on je ſztáo pouleg jezere Genezáret KŠ 1771, 179; je pokopán vu Tihanyi kre Balaton jezere KOJ 1848, 18
2. kopališče, toplice: Je pa vu Jeru'zálemi pri svéti vrátaj jezera, ſtera ſze veli 'Zidovſzki Bethesda KŠ 1771, 278

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jézerce stil. jezérce stil. jezêrce -a s (ẹ̑; ẹ̑; ȇ)
manjšalnica od jezero: utaboriti se ob jezercu; park z umetnimi jezerci / rumena jezerca luči
♦ anat. solzno jezerce jamica ob nosnem delu očesa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jẹ̑zerce – glej jẹ̑zero

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ję̑zerce, n. dem. jezero; kleiner See; — solzno j., der Thränensee, Erj. (Som.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jezerce ► ˈjẹzėrce -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jézeren stil. jezéren stil. jezêren -rna -o (ẹ̑; ẹ̑; ȇ)
pridevnik od jezero: jezerna voda

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jezerína -e ž (í)
nar. trava na svetu, ki ga obdobno pokrije jezero: kositi jezerino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jezerišče [jezeríšče] samostalnik srednjega spola

zbirališče vode, jezero

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jezerka¹

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jezérni -a -o vrstil. štev. tisoči: Lêta Tvoja Jezero jezérna Li tebé dicsijo BRM 1823, 104; ezeredik (jezérni) AIN 1876, 31

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jézero1 stil. jezéro stil. jezêro -a s (ẹ̑; ẹ̑; ȇ)
večja kotanja, napolnjena z vodo, zlasti s sladko: jezero presahne; napraviti jezero z umetno pregrado; reka se izliva v jezero; cesta je speljana ob jezeru; voziti se po jezeru; kopati se v jezeru; čisto, globoko jezero; breg, dno, gladina jezera / akumulacijsko, naravno, umetno jezero; ekspr. dežela tisočerih jezer Finska / Bohinjsko jezero / na tej strani jezero odteka jezerska voda
♦ geogr. ledeniško jezero nastalo na svetu, ki ga je pokrival ledenik; podzemeljsko jezero v kraškem podzemlju; presihajoče jezero; grad. zajezitveno jezero
// ekspr., s prilastkom kar je podobno jezeru: iz meglenega jezera so se dvigali vrhovi gora; jezera trave / pesn. Kot ptičje krilo nad temnečim jezerom spomina visi pobočje bele gore sanj (G. Strniša)
// knjiž., ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: potočila je jezero solz; jezero nadlog

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jézero2 in jêzero -a tudi -- s, rod. mn. tudi jezér (ẹ̑; ȇ)
zastar. tisoč1: dve jezeri vojakov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jézero1 -a s (ẹ̑) plavati v ~u; poud.: Vrhovi gora so se dvigali iz meglenega ~a |iz megle|; potočiti ~ solz |veliko|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jézero2 -- glav. štev. (ẹ̑) pokr. vzh. |tisoč|: ~ vojakov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jézero1 -a s

večja kotanja, napolnjena z vodo, zlasti sladko

GLEJ ŠE SINONIM: veliko3

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

jézero2 -a s

GLEJ SINONIM: tisoč2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

jézero Frazemi s sestavino jézero:
dežêla tisočérih jézer, držáva tisočérih jézer

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jẹ̑zero -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ję̑zerọ 1., n. der See; ognjeno j., der Feuerpfuhl, Cig.; tudi: jezę̑rọ, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ję̑zero 2., num. = tisoč, C., Mik., Št., ogr., kajk., BlKr.; dve jezeri, Št.-Mik.; deset jezer, z deset jezermi, ogr.-Mik.; četiri jezera, z desetimi jezermi, kajk.-Mik.; (tudi indecl.: dve jezero, pet jezero, ogr.-Mik.); — iz madž. ezer, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jèzero rod. mn. jezér glav. štev.
1. tisoč: Jezero 1000 KM 1790, 96; Amiloſcho pak vcſinim nad jezero pokoleinya onih TF 1715, 18; nad jezero pokoleinya onih ABC 1725, A4b; nad jezero pokoleinya onih SM 1747, 46; Jezeroih snyim pobies SM 1747, 85; [pes] med jezero ludi nájde svojga gospoda AI 1878, 8; keliko jezero 'Zidovov je vorvajoucsi KŠ 1771, 408; milostso pa csinim nad jezero Téjh, ſteri KŠ 1754, 67; da jih je 10 jezér na meszti koncza dálo KOJ 1848; I telko jezér dus v-szuncza tráhi KAJ 1848; Kaj nebeſzki Angyelov jezér vnougi, Sztoji znami BKM 1789, 234; knige ka ſzo valále pétdeſzét jezér pejnez KŠ 1771, 401; ſzte priſztoupili kvnogo jezér angyelom KŠ 1771, 696; Nebojim sze vnogo jezér lüdsztva TA 1848, 4; ſzi veſz ſzvejt hüdi, vjezero nevoljáj Okouli vzéo vezdaj BKM 1789, 21; csi more zdeſzét jezérmi pred onoga idti KŠ 1771, 221
2. v zvezi jezero jezer zelo veliko, mnogo: Jezero jezér zangyelmi ſzpejva KŠ 1754, 273; Jezero jezér lejt miné KM 1783, 287; Jezero jezér z-angyelmi, Szpejva BKM 1789, 455; Ár je moja i zvirina na jezero jezér goráj TA 1848, 40

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jezero [jẹ̑zero] samostalnik srednjega spola

jezero

PRIMERJAJ: jezer

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jezero samostalnik srednjega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

jezero števnik

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

jezero s, F3, lacus, -ci, jeṡeru, karniza, kada pod prèſho, ena brènta, kovazku koritu; lacus faelicis, jeṡeru Gmundnerjeu v'Auſtriji; stagnum, -gni, jeṡeru, ali ſicer ena ſtojezha voda; prim. izero

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jezero -a s jezero: Sapovej … njega venu glaboku jeseru tož. ed. urezhi (III, 153) ǀ zhes jeseru tož. ed. (III, 153) ǀ Ta tryeti dan je bil reslozhil, inu na ſvoja gvishna mejſta vode poſtavil, inu morje, ſtudenize, potoke, jeſera tož. mn. restallal (V, 242)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jezero -a samostalnik srednjega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jezero

števnik

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jezero1 sam. s ♦ P: 17 (TT 1557, TR 1558, *P 1563, TPs 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jezero2 štev. ♦ P: 2 (DB 1584-Reg3, MD 1592-hrv.)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jézero -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jézero -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jézero -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jezero

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jezero ► ˈjẹzerȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jèzero dvéjstou i šéstdeset glav. štev. tisoč dvesto šestdeset: i proroküvala bodta jezero dvejſztou i séſztdeſzét dni KŠ 1771, 785

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jézero hládnega zráka -a -- -- s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jèzerokrat prisl. tisočkrat: Jezerokrát jaſz tak právim KŠ 1754, 261; bi rá jezero krát pouleg nyé mrú KŠ 1771, 444; bio je racsún nyih ſztou krát jezero i jezero krát jezér KŠ 1771, 776; Lübav Jezuſſa Jezero-krát prijetnejsa KM 1783, 248; Jezerokrát te dicsim, Jezus BKM 1789, 81; Hválim jezerokrát jaſz eto dobrouto SIZ 1807, 38; Bo'zi kol vnogo jezerokrát jezér TA 1848, 52

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jézero v krníci -a -- -- s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jézerski1 tudi jezérski tudi jezêrski -a -o prid. (ẹ̑; ẹ̑; ȇ)
nanašajoč se na jezero, vodo: jezerska gladina; jezersko dno / jezerske usedline / jezerske ribe, školjke
♦ zool. jezerska postrv velika postrv brez rdečih pik, Salmo trutta lacustris

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jẹ̑zerski1 – glej jẹ̑zero

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jezérski2 – glej jẹ̑zero

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jẹ́ža1 -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jéževka jéževke samostalnik ženskega spola [jéžeu̯ka]

1.

samica ježa

2.

pnevmatika s kovinskimi žebljički za vožnjo po ledu in snegu

3.

iz etnologije debela palica, ovita na enem koncu z ježevo kožo, kot del oprave kurenta ali pozvačina

4.

iz zoologije riba z velikimi okroglimi očmi in luskami, oblikovanimi v bodice, ki se ob nevarnosti napihne; primerjaj lat. Diodontidae

5.

iz biologije neužitna goba s klobukom čašaste, lijakaste ali nepravilne oblike in trosovnico, polno mehkih bodic; primerjaj lat. Hydnellum

ETIMOLOGIJA: ↑jež

jizeru gl. jezero ♦ P: 1 (TT 1557)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

k predl. z daj.
1. k, za izražanje cilja, ki ga gibanje doseže: Pridi knám králeſztvo Tvoje TF 1715, 25; ino me kfriſkim vodám pela ABC 1725, A8b; lüſztvo ſze pribli'záva kmeni KŠ 1754, 13; prineſzli ſzo knyemi vſze betésne KŠ 1771, 49; cslovik .. i pridrü'zi ſze k'zeni ſzvojoj KŠ 1771, 585; püſztite te mále k-meni prihájati KMK 1780, Ab(2); Hotte veli kmeni BKM 1789, 9; Ar v-nebéſza pojdemo k-Bouguvi SŠ 1796, 7; je nyou k-moskomi pelao SIZ 1807, 7; szo roditelje dejte szvoje k-skolniki pripelali KOJ 1845, 7; vszaki ednoga poszlanika k hercegovinancom poszlo AI 1875, kaz. br. 3; gda bi se že kšoli približávala BJ 1886, 5; tvoje dobrote dári kotere bomo zdai kſzebi jemáli TF 1715, 47; nai ſze vſzih kpokori obernéio SM 1747, 9; zakai ides ti k-ſzvétomi Sacramentomi KŠ 1754, 41; Priſztoupiti k-Evangyeliomi KŠ 1754, 209; bi mogoucse bilou Szloveni k-znanyi vogrszke rejcsi pridti KOJ 1833, XVI; kak k brati szem sze pridrü'zo TA 1848, 27; po etoj póuti vküpidévcsi k-cili pridemo AI 1875, kaz. br. 1; pren. Kak k-pámeti pride KMK 1780, 93
2. za izražanje splošne usmerjenosti: obrnés nyéh od kmicze k-ſzvetloſzti KŠ 1754, 76; ſtera je brod Krete glédecsi kpodnévi i kvecséri KŠ 1771, 424
3. za izražanje usmerjenosti dejanja: ino je erkla k-ſeni SM 1747, 5; vu naſi molitvaj k-Bougi zdihávamo KŠ 1754, 211; Ar ſze zſzrczom vörje kpraviczi KŠ 1771, 470; vi ſzami glédajte ktomi KŠ 1771, 398; naj ſze dobro k-ſzmrti morem pripraviti KM 1783, 90; knám vö ſzkázano dobrouto BKM 1789, 6b; ſze je dobrouta Bo'sa vö ſzkázala k-národi SIZ 1807, 8; lübézen kmeni ino kvſzeim greiſnim lüdém TF 1715, 41; nai meni onih dári haſznio na terdno vöro ktebi SM 1747, 50; lubéznoſzt kmeni SM 1747, 41; bode lubézen knyim ſzka'zuvao KŠ 1754, 221; lubézen ſzo meli kJezuſi KŠ 1771, 339; da tvojo knám ocsinſzko dobro volo ſzpoznamo KŠ 1771, 844; tvoja k-nám ſzkázana lübav KM 1783, 158; Knyemi ſzi ſzkázao tvo volo BKM 1789, 4; ſzam pripravo, ino mojo dobro-volo k-nyemi SIZ 1807, 38; Lübéznoſzt k-Bôgi BRM 1823, VI; Pokornoszt k-Bôgi KAJ 1848, 186; veliko lübézen májo ti stári k mládim AI 1878, 7; Pavla apostola k-Filippénczom piszani liszt KŠ 1771, 589; potrplivi bojte kvſzejm KŠ 1754, 103; i k-ſzmrti je pobio jezero Filiſzteuſſov KM 1796, 49; szo vsze okoline k-püscsávi napravili KOJ 1848, 80; proſzo ſze je k-Czaſzari KM 1796, 129
4. za izražanje dodajanja, dopolnjevanja: katechiſmus, kſteromi ſze je vecs rédov priverglo TF 1715, 9; ktomi odeteu dáva TF 1715, 21; ne racsunai knyim mene SM 1747, 68; Ktomi escse tudi ſzem djáo Pridavek KŠ 1754, 8b; kſteroga 'zitki ſzi escse petnájſzet lejt privrgao KŠ 1754, 242; ka bi ſze zracsúnali k-tvojim ſzvéczom KM 1783, 24; i niſtere znouvics obrnyene [pesmi], czejle kmojim prilo'zo BKM 1789, 4; kaj bi mi cseri k-mó'si dávali SIZ 1807, 6; K-tomi szta obá jáko velikiva szirmáka bilá KAJ 1870, 37; ſztotnik je krokám dáo vitézov poglavniki vouznike KŠ 1771, 428; Ali mi ſzmo dönok k-zráſzti nikaj nej mogli zmocsti KM 1790, 48
5. za izražanje namena: Naſſega Goſzpodna Teilo nám gréiſnikom kjeiſztvini TF 1715, 43; On je ſzvojim kpomoucsi SM 1747, 253; je on vſzejh Goſzpoud, bogat kvſzejm KŠ 1771, 471; ſzi ſze nám naroudo k-veſzélji KM 1783, 234; je bio ſteri med Izraëlſzkimi Králmi k-csemi KM 1796, 96; bio ſzam vam k-radoſzti SŠ 1796, 76; Vera K-dobromi deli prilocsna BRM 1823, 2; poloobdelavczi plük k-orányi je neogiblivo potrejben KOJ 1833, III; Boj k-poszvêti vszemi szvêti KAJ 1848, 123; On je szvoj sztolecz k szôdbi pripravo TA 1848, 7; pridi nam k pomôcsi TA 1848, 66; K-brojenyi pa nema vôle KAJ 1870, 9; i sze nadale k-szvojemi dokoncsanyi dr'zijo AI 1875, kaz. br. 2; da ſzo ſzi vnougi krokám vzéli vréd ſzpraviti prepovidávanye KŠ 1771, 161
6. za izražanje pripadnosti: ſtere neſzmejmo 'zeleti? vſze, ka khrami ſzlisi KŠ 1754, 61; da bi ti poznalo, ſtera ſzlisijo kméri tvojemi KŠ 1771, 237; tak vszi szlisimo k-ednomi obcsinszkomi Tiváristvi KOJ 1833, XII; k prvomi šeregi se lišijo hrbtenični AI 1878, 5; i nyidva k rodovini slišita BJ 1886, 10
7. za izražanje vzroka: moreio ino na nágli kszramoti posztánoti ABC 1725, A8a; Boga kpómocsi zovimo SM 1747, 81; Bilou je pa priprávlanye k-Vüzmi KŠ 1771, 329; liki je kralüvao grejh k-ſzmrti KŠ 1771, 458
8. za izražanje časovne, krajevne bližine: ár je szuncze 'ze kvecséri KŠ 1771, 256; K-novomi leti sze dr'zina prminyáva AIN 1876, 24; Bila pa je Bethánia blüzi k-Jeru'zálemi KŠ 1771, 304; nyegovo ſz. tejlo ino ſz. krv navküp vzéto kednomi 'zlaki i eden hip jejmo ino pijémo KŠ 1754, 205; eden kdrügomi lübezniven KŠ 1754, 41
9. za izražanje podobnosti: tejlo, da bode priſzpodobno kodicsenomi nyegovomi tejli KŠ 1754, 140; priſzpodobno je králeſztvo nebeſzko, kZerni horcsicsnomi KŠ 1771, 44; Mi lidjé ſzmo ktomi, ka je Dühovno, neſzpodobni BKM 1789, 178; niti ga za tebom nebode k-tebi ſzpodobnoga KM 1796, 66; Têlo sztvári je vu vnôgom priglihno k-têli csloveka KAJ 1870, 10; Divja koza je spodobna k domáčoj kozi AI 1878, 16

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kako pišemo zvezo »Vzhodne Alpe«?

Kako pišemo zvezo Vzhodne/vzhodne Alpe? Vem, da pišemo oboje z veliko pri zvezah Julijske Alpe in Kamniške Alpe.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kaldêrsko jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kamerun

Predlog

Kameruna samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Republika Kamerun

država v Afriki

IZGOVOR: [kámerun], rodilnik [kámeruna]

BESEDOTVORJE: Kamerunec, Kamerunka, Kamerunčev, Kamerunkin, kamerunski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kanalizacíjska odpláka -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Klopínjsko jézero -ega -a s, zem. i. (ȋ ẹ̑) |jezero na avstrijskem Koroškem|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kolarjev

Predlog

Kolarjeva Kolarjevo pridevnik

IZGOVOR: [kolárjeu̯], ženski spol [kolárjeva], srednji spol [kolárjevo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kônčno jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kônčno morénsko jézero -ega -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

konjènik -a m konjenik: Konyenik sze z-bedrámi dr'zi na konyi, gda gêzdi KAJ 1870, 35; konya, i konyenika je vrgao vu mourje KM 1796, 36; dobi od dvájszetih Kmetov ednoga konyenika Huszár ozvánoga KOJ 1848, 63; I racsun vojſzke vſzej konyenikov je bilou dvejſztou krát jezero jezér KŠ 1771, 783

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

konvergétni tók -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

koreografíja -e ž, pojm. (ȋ) študij ~e; Labodje jezero v ~i znanega umetnika

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kôsa -e stil. -é ž (ó)
orodje z dolgim rezilom in dolgim ročajem za košenje trave: kosa se je skrhala; koso brusiti, klepati, nasaditi / ekspr. kose so pele
● ekspr. smrt že kleplje koso zanj kmalu bo umrl; ekspr. komaj je še mahal s koso kosil; ekspr. prišla je starka s koso smrt
♦ geogr. zemeljska kosa podolžna sipina, ki zapira zaliv ali jezero; navt. kosa nekdaj naprava na liburnah za rezanje vrvi, ki držijo jambore

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kóudiški -a -o prid. beraški: vise jezero-jezér lüsztva od povôdeni vu kôdiski sztális szühnyeno AIP 1876, br. 3, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

krajínska prvína -e -e ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

krajínska značílnost -e -i ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kráško jézero -ega -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kráško jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

krát prisl. krat: Tou cſinte keliko goder krát pili boudete na moje ſzpominanye TF 1715, 44; To koliko godi krát bodete pili, vcsinite na moie ſzpominanye SM 1747, 39; da bi mogoucse bilou, bi ráj jezero krát poleg nyé mrú KŠ 1771, 444

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kráterski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na krater: kraterski rob / kratersko jezero
♦ obl. kraterski ovratnik navzdol zavihan okrogel ovratnik, odmaknjen od vratu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kráterski -a -o (á) ~o jezero

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

krátersko jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kriogéno jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kríokráško jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kríptodepresíjsko jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kristálen -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na kristal:
a) veliki kristalni skupki; kristalna snov / kristalna oblika, ploskev / kristalna struktura / kristalni sladkor
b) kristalna gora / čudovita kristalna palača
c) v omari so se svetili kristalni kozarci; kristalno ogledalo
2. knjiž., ekspr. izredno čist, prozoren: kristalni vir; med gorami leži kristalno jezero / kristalne solze; pren. kristalen značaj
// ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: kristalna čistost, prozornost vode / kristalni hlad
♦ fiz. kristalni mikrofon mikrofon, ki izkorišča električno napetost, povzročeno z deformacijo kristala; kem. kristalna voda voda, ki je v kristalu vezana na molekule; min. kristalna mreža shematični prikaz notranje zgradbe kristala; kristalno zrno kristal s pravilno notranjo zgradbo in nepravilno zunanjo obliko; teh. kristalno steklo svinčevo steklo, brušeno tako, da močno lomi svetlobne žarke

kristálno

prisl.:

kristalno čist

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Krìstušev in Krìstušov -a -o prid. Kristusov: steri Kristusev Vucſenik hocſe biti SM 1747, 28; Paveo Apoſtol Jezus Kriſztuſov KŠ 1771, 529; Vecſérja kriſtuſſeva TF 1715, 11; Kriſtusseva Zápoved SM 1747, 41; Kriſztuseva cséſzt KŠ 1754, 101; Sto je Kriſtuſova rodbina KŠ 1771, 37; Ni Kriſztuſova ſzmrt ne haſzni vſzákomi SŠ 1796, 23; nego pravicsno kriſtuſſevo Telou terpelo TF 1715, 40; právo Kristussevo Teilo SM 1747, 30; Kriſztuſovo ſztanyé KŠ 1771, 10; vcsenyé Kriſztussevo SIZ 1807, 9; poſzvedocſiti zkerſzta kriſtuſſevoga TF 1715, 38; Mené je nei ſzrám Kristuſevoga Evangyelioma SM 1747, 18; notr do Krisztusevoga rojsztva KŠ 1754, 11a; od Kriſtuſovoga rojſztva KŠ 1771, A3a; K-ſzvétoj Rani Krisztuſſovoga Rebra KM 1783, 69; nikákſe znamenye kriſtuſſeve kervi TF 1715, 40; nego za Kriſztuseve vrejdnoſzti volo KŠ 1754, 135; Krisztuseve krvi moucs BKM 1789, 15; on vgreſsi proti Kristusevomi Teili SM 1747, 24; ſze je kprávomi Kriſztusevomi návuki pridrü'zo KŠ 1754, 11b; kaibiſze kvecſérgyi Kriſtuſſevoi pripüſzto TF 1715, 48; Veſzélo ſze ſzprávlaj na dén Kriſztusevi SŠ 1796, 10; Tebé na právo kriſtuſſevo poznánye pripela TF 1715, 9; Kristussevo praviczo SM 1747, 20; ſzo ji vnogo jezero na Kriſztuſovo ſzpoznanye pripelali KŠ 1771, A5b; Düsno zvelicsanye v-Kriſztusevo vrejdnoſzt vüpanye polo'si SŠ 1796, 23; Vu Kriſztusevom vrejmeni pa ſteri Farizeus KŠ 1754, 11b; koteri ſzo po Kriſztuſovom rojſztvi vAfriko odplavali KŠ 1771, A6a; Pravicza po Jezus Kriſztuſovoj vöri KŠ 1771, 453; Pred Kriſztusevov Vecsérjov KŠ 1754, 234; Vucseniczi kriſtuſſevi TF 1715, 19; örocsniczke Kriſztusevi KŠ 1754, 137; ſzliſavſi vu vouzi del Kriſztuſova KŠ 1771, 35; vſzej verni kotrig Kriſztusevi gvüsno blágo KŠ 1754, 132; mleiko návuka nebeſzkoga kriſtusevim vernim predkláda TF 1715, 7; csigli v-nisternom táli negubi pod Krisztusovi peroutai KOJ 1833, XI; ſzem zlasztivnimi Kriſzusevimi ricsmi pokázao KŠ 1754, 7b

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kriška jezera

Predlog

Kriških jezer množinska samostalniška zveza srednjega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

jezera v Julijskih Alpah

IZGOVOR: [kríška jézera], rodilnik [kríških jézer]

PRIMERJAJ: kriški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

krníca -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

krníčno jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

krníško jézero -ega -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

krníško jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

krníško jézero -ega -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Krnska jezera

Predlog

Krnskih jezer množinska samostalniška zveza srednjega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

jezera v Julijskih Alpah

IZGOVOR: [kə̀rnska jézera], rodilnik [kə̀rnskih jézer] in [kə̀rənska jézera], rodilnik [kə̀rənskih jézer]

PRIMERJAJ: Krnsko jezero, krnski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

krnski

Predlog

krnska krnsko pridevnik

IZGOVOR: [kə̀rnski] in [kə̀rənski]

PRIMERJAJ: Krnski nariv, Krnsko pogorje, Krnsko jezero, Krnska jezera

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Krnsko jezero

Predlog

Krnskega jezera samostalniška zveza srednjega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

jezero v Julijskih Alpah

IZGOVOR: [kə̀rnsko jézero], rodilnik [kə̀rnskega jézera] in [kə̀rənsko jézero], rodilnik [kə̀rənskega jézera]

PRIMERJAJ: Krnska jezera, krnski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kŕnsko jézero -ega -a s, zem. i. (ȓ ẹ̑) |jezero v Julijskih Alpah|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

krovína, f. das Riedgras (carex sp.), Cirkniško jezero-Erj. (Torb.); — prim. hs. krovina = le za pokrivanje streh porabno seno.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kǘpiti -im dov. kupiti: Küpiti Venni KM 1790, 95; tákse kose küpiti, ka nede potrêbno vcselé bujti AI 1875, kaz. br. 8; jeli idoucsi küpimo za dvejſztou ſzodouv krüha KŠ 1771, 121; naj idoucsi vu veſznicze, ſzi küpijo hráno KŠ 1771, 48; idite bole k-Odávczom i küpte ſzi ga KŠ 1771, 84; Küpte mi potrebne knige KAJ 1870, 23; kaj bi kaj hráne küpili KŠ 1771, 274; nyivo ſzam küpo KŠ 1771, 220; küpo je nyivo ono KŠ 1771, 46; küpili ſzo za nyé edno nyivo KŠ 1771, 93; Ocsa szo mi je küpili KAJ 1870, 6; küpile ſzo zácsimbo KŠ 1771, 154; pren. i küpo ſzi náſz Bougi ſztvojov krvjouv KŠ 1771, 776
kǜpleni -a -o kupljen: Psenice je cêna na szprotolêtje küplene je 5 frt 10 kr. AI 1875, kaz. br. 8; pren. Za drágo czejno ſzte küpleni KŠ 1771, 503; ti ſztou ſtirideſzét ſtiri jezero, ki ſzo küpleni od zemlé KŠ 1771, 791; Po Kriſztusi ſzo küpleni SŠ 1796, 164
kǜpleni -a -o sam. kupljeni: vnogo lüdsztvo, ki z-küplenim okladjeni domo odhájali KAJ 1870, 117

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kvéčjemu člen. (ẹ̑)
izraža omejevanje na najvišjo mogočo mero: burja bo pihala kvečjemu tri dni; jezero je globoko pet, kvečjemu šest metrov / danes ne bo prišel, kvečjemu jutri / ta knjiga je razumljiva kvečjemu za strokovnjaka
// izraža tako omejevanje z nepričakovano nasprotno trditvijo: s popuščanjem otroka ne boš vzgojil, kvečjemu pokvaril

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Ládoško jézero -ega -a s, zem. i. (ȃ ẹ̑) |rusko jezero|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Lágo di Cómo -a ~ ~ [ko] m, zem. i. (ȃ ọ̑) |italijansko jezero|
lagodicómski -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Lágo di Gárda -a ~ ~ m, zem. i. (ȃ ȃ) Gardsko jezero
lagodigárdski -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Lágo Maggióre -a ~ [adžo] m, zem. i. (ȃ ọ̑) |italijansko jezero|
lagomaggiórski -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

lagȗna -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

lán lanú in lána samostalnik moškega spola [lán]

1.

kulturna rastlina z manjšimi cvetovi na vlaknatih steblih in semeni z visoko vsebnostjo maščob; primerjaj lat. Linum

1.1.

1.2.

STALNE ZVEZE: francoski lan, navadni lan, novozelandski lan
ETIMOLOGIJA: = cslov. lьnъ, hrv., srb. lȁn, rus. lën, češ. len < pslov. *lьnъ = gr. línon, litov. lìnas ‛lanovo steblo’ iz ide. *líno-, sorodno stir. lín ‛mreža’, lat. līnum ‛lan’ - več ...

lavínsko jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ledenéti -ím nedov.

1.

izraža, da se kaj prekriva z ledom

SINONIMI:

pomrzovati, zamrzovati

2.

3. os., s smiselnim osebkom v dajalniku, v zvezi s kri, srce, ekspr. izraža, da kdo čuti velik strah, grozo

SINONIMI:

ekspr. oledenevati, ekspr. zledenevati

GLEJ ŠE SINONIM: zmrzovati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

ledeníški ledeníška ledeníško pridevnik [ledeníški]

1.

ki je v zvezi z ledenikom

STALNE ZVEZE: ledeniški jezik
ETIMOLOGIJA: ↑ledenik

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ledeníški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na ledenik: ledeniške razpoke; ledeniško delovanje / obširen ledeniški svet
♦ alp. ledeniške dereze dereze s kratkimi konicami za hojo po ledu; geogr. ledeniški jezik spodnji del ledenika; ledeniški potok potok, ki teče izpod ledenika; ledeniška dolina dolina, ki jo je izoblikoval ledenik; ledeniško jezero jezero, nastalo na svetu, ki ga je pokrival ledenik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ledeníško jézero -ega -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ledeníško jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ledeníško jézero -ega -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ledeníško jézero v brázdi -ega -a -- -- s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ledeníško jézero v brázdi -ega -a -- -- s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ledeníško zajezítveno jézero -ega -ega -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

légati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. nameščati se, spravljati se v vodoraven položaj: vojaki so legali in vstajali; legati v posteljo; poleti rad lega v senco
// knjiž. hoditi spat: navajen je, da pozno lega / star. poleti so trudni legali spat
// knjiž. zbolevati, obolevati: ljudje so še vedno legali in celo umirali
2. knjiž. imeti spolne odnose: pijan je legal k njej
3. s prislovnim določilom nameščati se, razprostirati se na površini: prah lega na travo ob cesti in jo duši
4. knjiž., s prislovnim določilom pojavljati se, nastopati na površini: na dolino so začele legati dolge sence / megla je legala na jezero
// z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: mrak, noč lega (na pokrajino) / mir lega na zemljo; pren. čuden hlad mu lega v srce; težka mora lega na ljudi; na dušo mu legajo skrbi
5. knjiž., s prislovnim določilom postajati opazen, viden: na obraz ji lega rdečica
● knjiž. sonce je legalo k počitku zahajalo; knjiž. spanec ji lega na oči postaja zaspana; brezoseb., knjiž. lega jim na pljuča, zato kašljajo duši jih; knjiž. dim težko lega na prsi ovira, otežuje dihanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

légati -am nedov.

1.

nameščati se, spravljati se v vodoravni položaj

SINONIMI:

ulegati se, star. zlecati se

2.

s prislovnim določilom nameščati se, razprostirati se na površini

SINONIMI:

knj.izroč. polegati, knj.izroč. ulegati se, ekspr. usedati se

3.

s prislovnim določilom, knj.izroč. pojavljati se, nastopati na površini

SINONIMI:

knj.izroč. nalegati

GLEJ ŠE SINONIM: zbolevati
GLEJ ŠE: zahajati, spati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

lído -a m (ȋ)
knjiž. peščena obala, plaža: hoditi po lidu
♦ geogr. podolžna sipina, ki loči zaliv ali obrežno jezero od morja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

líki vez. (ȋ)
zastar., med členi v stavku kakor2: jezero leži pred menoj liki na dlani

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

limno.. prvi del podr. zlož. |jezero| limnologíja, limnolóški

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

lípan lípana samostalnik moškega spola [lípan]

sladkovodna riba s sivkastim in rumenkastim trupom in veliko pisano hrbtno plavutjo; primerjaj lat. Thymallus thymallus

STALNE ZVEZE: arktični lipan, soški lipan
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. lìpān, češ. lipan < pslov. *lipanъ, sorodno še nar. rus. lipenь < *lipenь, nejasnega izvora, morda iz ↑lipa - več ...

Lóch Néss ~ -a [loh nes] m, zem. i. (ọ̑ ẹ̑) |škotsko jezero|
lochnéški -a -o (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Logarska dolina in Bohinjsko jezero

Ali je Logarska dolina le ime doline (torej nenaselbinsko zemljepisno lastno ime) ali obstaja tudi kraj z imenom Logarska Dolina?
Kako to, da so imena pošt lahko tudi nenaselbinska zemljepisna lastna imena, npr. 4265 Bohinjsko jezero?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

lọ̑kev -kve ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

lüdjé lǘdi in lidjé lidí m mn.
1. ljudje: uu naſſem pak rázumi ſztári ino moudri lüdje boimo TF 1715, 8; nai ſze vſzih lidjé zvelicsaio SM 1747, 8; ſzvéti Bo'zi lidjé KŠ 1754, 148; ſterakoli ſcséte, naj vám vcſinijo lidjé, tak i vi csinite nyim KŠ 1771, 22; jaſz ne vejm, ka bajajo lidjé KM 1790, 46; Geto ſzo ſtenyá vcseni lidjé ni domá nej znali ſzebé razveſzeliti BKM 1789, 5; Govorjenye je ono, po sterom sze lidjé od sztvári loucsijo KOJ 1833, VIII; Atila, steroga szo lüdjé za bo'si bics imenüvali KOJ 1848, 5; gda zaman lüdjé med szinmi cslovecsimi ládajo TA 1848, 10; Lidjé se ga bojijo AI 1878, 7; ki ne hodi vu hudi ludi tanácsi SM 1747, 92; je ſzebé ſzám dal za vſzeh lüdi za odküplenyé SM 1747, 13; ka je on vſzej lüdi zvelicſiteo KŠ 1754, 99; jeſzo vkopleni, ki ſzo od lüdih vkopleni KŠ 1771, 62; ſze vo vr'ze, i ſzklácsi od lüdi KŠ 1771, 14; Kama nepobo'snih ludih düſe ido KMS 1780, B2b; ſtera je tühih lüdih otrokom mogla dvoriti KM 1790, 60; Sztáve ti lüdi BRM 1823, VIII; Rázlocsne sztáve ludi KAJ 1848, VII; med jezero lüdi nájde svojga gospoda AI 1878, 8; lübezen kvſzeim greiſnim ludém TF 1715, 41; onda vernim lüdim veſzelo sché biti SM 1747, 83; tim hüdim lidém KŠ 1754, 165; Csi pa ne odpüſztite lidém KŠ 1771, 19; navádi se bole k hiži kak lidém AI 1878, 9; je ta ſzmert na vſze lüdi preik prisla SM 1747, 7; kai je náſz greisne lüdih odkupo SM 1747, 12; tak je na vſze lidi ſzmrt razisla KŠ 1754, 71; i tak bode vcſio lidi KŠ 1771, 14; Boug je senitev eti na ſzvejti na lidih zavüpao SIZ 1807, 41; zvon vküpszprávla raztepen lidi vu bo'so hi'so KOJ 1833, VI; rejšüvao je (pes) v Švájci lidi snegá AI 1878, 8; pükso küpo, naj jo za lagoje lidi krédi má AI 1875, kaz. br. 7; rejcs nám po ſzvéti lidéjh nazvejſztsena KŠ 1754, 1; ercsé nyim: pri lidi je tou, iſztina, nemogoucse KŠ 1771, 63; vu lidih pa dopádenyé KŠ 1771, 168; ſzvedok bodes pri vſzej lidi tiſztoga, ſtera ſzi vido KŠ 1771, 411; zevſzejmi lidmi mirovno 'zivte KŠ 1754, 41; Tak ſze naj ſzvejti ſzvetloſzt vaſa pred lidmi KŠ 1771, 14; poſteno bode ponássanye nyegovo povſzud pred Bogom i lidmi SIZ 1807, 9; pred Bougom i lüdmi pa nej KOJ 1845, 3; Kakda sze zovéjo med lüdmi prebivajocse sztvare KAJ 1870, 10
2. določena skupnost ljudi: je nej ſteo, kaibi li v'Zidovſzkom i Grcskom jeziki, da ſzo ga vſzi lidjé nej znali, oſztalo KŠ 1771, A4b; V-ednoj fari szo sze lüdjé tak szpohüjsali KOJ 1845, 3; Hercegovinanci szo trüda lehko trpécsi lidjé AI 1875, kaz. br. 3; Ali i na tou je naſe lidi pobo'zna gyedrnoſzt nadignola KŠ 1771, A5b; nego i med onimi lidmi, ki ſzo priti ſzuncsenomi záhodi KŠ 1771, A5a; z-podlo'snimi lüdmi neszmilno baratali KOJ 1848, 6; Z-Bosnie vise 40.000 ludi na Horvatsko prislo AI 1875, kaz. br. 3; odiso Spanyolszkoga, da ne vredno dr'zo kral bidti táksim lidim AI 1875, kaz. br. 3; Tak je törszko ládanye pozábilo ete lidé pocslovecsiti AI 1875, kaz. br. 3; záto szo eti lidji za sztrahsne opoznani [Črnogorci] AIP 1876, br. 6, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Lugánsko jézero -ega -a s, zem. i. (ȃ ẹ̑) |švicarsko jezero|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

maar -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Maardu

Predlog

Maarduja samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Estoniji

IZGOVOR: [mártu], rodilnik [mártuja]

BESEDOTVORJE: Maardujčan, Maardujčanka, Maardujčanov, Maardujčankin, maardujski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Máriborsko jézero -ega -a s, zem. i. (ȃ ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Mars

Predlog

2 Marsa samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

planet

IZGOVOR: [márs], rodilnik [mársa]

BESEDOTVORJE: Marsov

ZVEZE: kot bi kdo padel z Marsa, pasti z Marsa

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mavricijski

Predlog

mavricijska mavricijsko pridevnik

IZGOVOR: [mau̯rícijski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Mehiški zaliv

Predlog

Mehiškega zaliva samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

zaliv v Atlantskem oceanu

IZGOVOR: [méhiški zalíu̯], rodilnik [méhiškega zalíva]

BESEDOTVORJE: mehiškozalivski

PRIMERJAJ: mehiški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mélj -a m (ẹ̑)
(zelo) drobna mivka: jezero se je napolnilo z vulkanskim pepelom in meljem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

meromíktično jézero -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

meromíktično jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mezotrófno jézero -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mézotrófno jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

michiganski

Predlog

michiganska michigansko pridevnik

IZGOVOR: [míšigenski]

PRIMERJAJ: Michigansko jezero

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Michigansko jezero

Predlog

Michiganskega jezera samostalniška zveza srednjega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

jezero v Združenih državah Amerike

IZGOVOR: [míšigensko jézero], rodilnik [míšigenskega jézera]

PRIMERJAJ: michiganski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

míčen -čna -o prid., míčnejši (í ī)
knjiž. privlačen, ljubek: mičen obraz; dekleti sta bili prav mični; v tej svoji zadregi je bila zelo mična / mično jezero, mestece / njegovo pripovedovanje je nadvse mično zanimivo

míčno

prisl.:

gosta je bilo res mično poslušati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

míktično jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mìla -e ž milja: Grozoviten glás ma [lev] i ga na pol mile začüti AI 1878, 11; I kikoli te bode primárjao ne edno milo zemlé KŠ 1771, 17; szo meli velke na pét sészt mil dúge oploute KOJ 1848, 6; On je na 14 mio dúgi 'slejb vcsino szkopati KOJ 1848, 121; Ti tvoj dr'zis grob na ſztou mio BKM 1789, 408; od Rima na tri mile KM 1796, 131; Dalecsino dve etaksi vör, ali stiri jezero kláftrov, milo zemlé zovéjo KAJ 1870, 66

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mìlošča -e ž milost: miloſcha nyegova kmeni TF 1715, 41; nyegova miloscha oſztane vekivekoma ABC 1725, A6a; Miloſztsa KŠ 1754; ſze Bo'za miloscsa nazvecsáva KŠ 1754, 197; nyemi je zoucsi velika miloscsa i vugodnoſzt glédala KŠ 1771, 432; miloſcsa, vöra KŠ 1771; Ka je Bo'sa miloſcsa na zvelicsanye potrejbna KMK 1780, 6; Miloſcsa ſzvétoga Düha BKM 1789, 119; Miloscsa váſz iscse BRM 1823, 8; vecsna miloscsa KAJ 1848, 3; tou vſze on ſzvoje miloſche csini TF 1715, 21; kai szi mené sztvoie nezgovorne milosche obaruval ABC 1725, A5b; Csi kai oblübi zmiloſcse SM 1747, 75; nego li zmiloſtse kaj podili KŠ 1754, 81; naj 'znyegove miloscse ürocsniczke boudemo KŠ 1754, 190; Mámo 'znyegove miloſcse KŠ 1771, A3b; miloſcse puna KM 1790, 109; Od ſzvétoga Dühá miloſcse BKM 1789, 6; kakti urocsnika miloscse Bo'se SIZ 1807, 10; Kak velikoszt miloscse bo'ze KAJ 1848, 6; ka ſze zdelom moremo priprávlati kmiloſcsi KŠ 1771, 439; A miloſcho pak vcſinim nad jezero pokoleinya onih TF 1715, 18; ino nyegovo miloscho zcsakávaio ABC 1725, A6a; Nego tvoio miloscſo, stero dávas SM 1747, 90; Milostso pa obejcse KŠ 1754, 67; Moremo Bo'zo miloscso nazáj iſzkati KŠ 1754, 192; Vſzákomi miloſcso KŠ 1771, A2a; Vnogo Angyelov je Bo'so miloſcso pogübilo KMK 1780, 10; vcsini z-menov tou milosco KM 1796, 27; naj dá miloſcso vſzejm BKM 1789, 8b; naj dá vſzem vecsno miloscso BRM 1823, IV; Vdáblam miloscso KAJ 1848, 5; Molitev za miloszcso TA 1848, 19; ſzvétoga Dühá podeli, po ſteroga miloſchi mi vörjemo TF 1715, 27; inu vu tvoioi miloſcsi nigdár nezdvoim SM 1747, 56; bogat bodoucſi vu ſzvojoj miloscsi KŠ 1754, 117; po miloſcsi ſzte tak zvelicsani KŠ 1771, 576; Boug je vu ſzvojoj miloſcsi KMK 1780, 10; ſzta bila pred nyim vu vſzoj miloscſi BKM 1789, 17; vu modrouszti, i miloscsi pred Bougom KOJ 1845, 3; i zmiloscsom ſzvojom vſzigdár prigleda náſz SM 1747, 84; ár ſzte pod miloscsov KŠ 1754, 116; Hválo dájem za váſz nad miloſcsov Bo'zov KŠ 1771, 490; ſz-tvojom Bo'sánſzkom miloscsom napuni KM 1783, 1; On je Zmiloscsom nazaucsi BKM 1789, 10; blagoszlovis z miloszcsov TA 1848, 5; On me naj svojov miloščov pomozi BJ 1886, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mineralizírano jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

minerálno jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mládo jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mlàka -e ž
1. mlaka: je vido vu ednoj mlaki ſzuncza kejp KM 1790, 38; pren. ſzta vr'zena obá dvá vu 'zveplom gorécsega ognya mlako KŠ 1771, 802; Nyih táo bode vmlaki zognyom KŠ 1754, 75
2. jezero: A tó, mlaka AIN 1876, 11; Jedinszke oszobe, tekócsevodé i mlák imé je vsze lasztivnoimé AIN 1876, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mlakúža -e ž (ú)
1. plitvejša kotanja s stoječo kalno vodo: pasti, zabresti v mlakužo / ekspr. to jezero je prava mlakuža je kalno; je majhno
// ekspr. manjša, plitvejša kotanja s stoječo vodo; luža: mlakuže na cesti
2. voda v mlakuži, iz mlakuže: zajeti mlakužo
// slabš. umazana, nečista voda sploh: te mlakuže ne bom pil
3. ekspr. moralna propalost, pokvarjenost: valja se v mlakuži, a si tega ne prizna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

modràs, -ása, m. 1) die Sandviper (vipera amodytes), Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.), Prim., Notr.; — da te jezero modrasov! dass dich der Henker! Jan.; — 2) neko bajeslovno bitje, LjZv. (VII. 225.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

modríti1 -ím nedov., modrèn (ī í)
delati kaj modro: modriti zid; grozdje se že modri

modríti se

knjiž.

modro se odražati, kazati:

pred njim se je modrila gora

v daljavi se modri jezero, morje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mokríšče -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

monomíktično jézero -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

monomíktično jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

montanogéno jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

morénsko jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mọ̑rje -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

móuž tudi móž -á m
1. mož, poročen moški v odnosu do svoje žene: Martius Mou's KMS 1780, A7b; mou'z ſze naj za 'zeno, ſter je gláva, ſzkrbi KŠ 1754, 220; Jo'zef pa nyé mou'z KŠ 1771, 6; Obá-dvá hi'snika pa, mou's ino 'sena SIZ 1807, 10; vjedinoſzti ednoga mo'zá i edne 'zené KŠ 1754, 46; i pod obláſztyom ſzvojega mo'sá 'ſivé KM 1796, 7; szlêdnyi pogléd mo'zá vidévcsi AI 1875, kaz. br. 7; i dála je ſzvojemi mouſi SM 1747, 6; ino ſzo ſze kmou'zi dávale KŠ 1771; bi cserí k-mó'si dávali SIZ 1807, 6; Jákob je pa poroudo Józefa mo'zá Márie KŠ 1771, 5; naj mo'zá neszrecsa ne doszégne AI 1875, kaz. br. 7; naj ne goſzpodüje nad mo'som ſzvojim SIZ 1807, 10; mo'zouv KŠ 1771, 633; ni kmo'zom dávale KŠ 1771, 74; niti kmo'zám dávale KŠ 1771, 141; i 'zenám je prepovejdano lüczke mo'zé po'zeleti KŠ 1754, 65; mo'zé KŠ 1771, 702
2. odrasel moški: Blá'zeni je on mou'z, ſteri KŠ 1754, 175; i ovo eden mou'z pun gobe KŠ 1771, 180; ali bode za nyou mou's KOJ 1845, 5; Blá'zen je on mo'z TA 1848, 3; Pri grobi enoga mou'sa KOJ 1845, 130; priglihávani bode kbláznomi mou'zi KŠ 1771, 23; mo'zá i 'zeno je nyidva ſztvouro KŠ 1754, 95; Vi Mosje zGalilee SM 1747, 15; naj mou'zje molio KŠ 1754, 149; mo'zjé Galileánſzki, ka ſztojite KŠ 1771, 342; Oni ſzo tákſi mou'sje bili KM 1796, 73; na stere meszto sze od krála táksi mo'zi posztávijo AI 1875, kaz. br. 2; réda verni Bo'zi mou'zov KŠ 1754, 4b; ſtiri jezero mou'zov KŠ 1771, 52; ſtiri ſztou mou'sov je vzéo ſzebom KM 1796, 22

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mréjti merjém dov. umreti: Mrejti Meghalni KM 1790, 93(a); ino mrejti nemore TF 1715, 39; na konczi bláſeno mreiti SM 1747, 54; vſteroj mrejti more KŠ 1754, 38; csi de mi potrejbno ſztebom mrejti KŠ 1771, 89; ka je mogao mrejti KM 1790, 56; Ednouk moremo mrejti SŠ 1796, 4; Merjém ſzkoro SM 1747, 78; ſzmertjom merjés SM 1747, 6; Goſzpoud je tudi kraj vzéo tvoj grejh, da ne merjés KŠ 1754, 198; ár ſteri dén bodes 's-nyega jo, ſzmrtyom merjés KM 1796, 6; cſi gli merjé, dönok bode 'zivo KŠ 1754, 117; csi ſto merjé brezi deczé KŠ 1771, 74; Ki nejê, merjé KAJ 1870, 42; Znikakſim tálom ſzmertjom ne merjéta SM 1747, 6; nej ſzamo ne merjéta KM 1796, 7; Merjémo, i vſza oſztaviti bomo mogli SM 1747, 72; Merjémo BKM 1789, 165; ſzmrtjom ne merjémo SŠ 1796, 13; Ako vi poleg teila bodte ſiveli, merjéte SM 1747, 23; Ako vi vszi merjéte BKM 1789, 10; nám otroczi merjéjo BKM 1789, 10; Prvle tak meri, kak merjés SŠ 1796, 141; Mermo vszoj rú'znoszti KAJ 1848, 108; bi ráj jezero krát pouleg nyé mrú KŠ 1771, 444; Ne jejta ſnyega, dabi ne mrela SM 1747, 5; bi morebiti od gláda merlo BJ 1886, 10; dabi grejhom mrli KŠ 1754, 109; i z-ſzvojim odvejtkom vrét naj merjé KM 1796, 7; Naj vſzejm grejhom merjémo KŠ 1754, 109; Ár ſzam jaſz po právdi mrú KŠ 1771, 560; na kriſi ſzi za me mrel SM 1747, 70; ki ſzi za náſz trpeo na kri'zi mreo BRM 1823, 42; raſzpétye mreuje TF 1715, 22; raſzpétje, mrelje SM 1747, 44; On je za méne mrel SM 1747, 38; raſzpét je mrú je KŠ 1754, 98; i mrou je KŠ 1771, 74; Csi moja je zdaj mrla KŠ 1771, 29; Raſzpét je, mró je KMK 1780, 7; mró je KM 1790, 109; Kriſztus je za nász vſzejh mrao BKM 1789, 358; Trpo, mrou BKM 1789, 8; je za náſz mreo BRM 1823, 4; je rimszki kardinal mreo AI 1875, br. 2, 8; Ocsáki ſzo mi mrli SM 1747, 71; záto ſzo vſzi mrli KŠ 1754, 120

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mŕtvo jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Mŕtvo mórje -ega -a s, zem. i. (ŕ ọ̑) |jezero med Izraelom in Jordanijo|
mrtvomôrski -a -o (ó)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

nad predl.
I. s tož.
1. nad, za izražanje premikanja, usmerjenosti s sovražnim namenom: ki ſzo nad nyega prisli KŠ 1771, 248; Atila ide nad czarigrádszkoga Csaszara KOJ 1848, 3
2. za izražanje presežene mere: Miloscho pa vcsinim nad jezero pokoleinya ABC 1725, A4b
II. z or.
1. za izražanje nadrejenosti: ino nai vláda nad Morſzkimi ribami, ino Fticſmi SM 1747, 4
2. za izražanje področja duševne dejavnosti: Kriſztus nad vſzejmi ſztvármi zmo'zno goſzpodüje KŠ 1754, 113; Eta ſzo ſze pa vſza zgoudila nad nyimi na példo piſzana KŠ 1771, 509; 'Sena, naj ne goſzpoduje nad mo'som ſzvojim SIZ 1807, 10; Nad dvérmi tvojmi trüpam BKM 1789, 205; Krátke szillabe, kak dabi szi steli pocsivati nad nyimi KOJ 1833, 8; Vu Vogrinaj nad etov prigodbov sze je 'selejnye pobüdilo KOJ 1848, 7; nad lüdsztvom tvojim blagoszlov tvoj TA 1848, 4; či je tak nemilostiven kak ti ščéš nad etim ftičom biti BJ 1886, 18
3. za izražanje vzroka za čustveno stanje: Jeli ſze ſaloſztis nad tvoimi greihi TF 1715, 37; steri kastigam grehe Ocsév, nad szinmi ABC 1725, A4b; Goſzpodie merszki nad tisztimi, koteri kerv preleivaio ABC 1725, A7b; nai ſze nepriatelje moi ne veſzelio nad menom SM 1747, 92; kai ſzi ſze ti nad Cslovekom zopet ſzmilüval SM 1747, 51; Szuncze naj ne zájde nad vaſſov ſzrditoſztjov KŠ 1754, 41; Ne radüje ſze nad nepravicsnosztyov KŠ 1771, 516; Jezus! ſzmiluj ſze nad menov KM 1783, 38; Vnogo-krát ſzo ſzi zdihávali nad Petrom roditelje KM 1790, 54; záto ſze nej trbej nám nad nyim plakati SŠ 1796, 56; Nad tem ſze vſzi radüjmo BRM 1823, 71; da sze je vszáki cslovek nad nyouv zacsüdivao KOJ 1845, 112; Nedáj sze têm nad menom veszeliti TA 1848, 28; Nad têm sze je szirôta mati tak razveszelila KAJ 1870, 22; Znaménje tomi betegi je veseljé nad mrzlim blágom AI 1878, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

nadmôrski -a -o prid. (ó)
geogr., v zvezi nadmorska višina višina kakega kraja nad morsko gladino: določati, meriti nadmorsko višino; kraji z isto nadmorsko višino / jezero leži v nadmorski višini nad dva tisoč metrov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

nájti nájdem dov.
1. najti, nehote priti do česa: ako i vu etoi máloi kniſiczi nikteri error naides TF 1715, 48; Vu etom liſzti pa nájdes ete znamenite ricsi KŠ 1771, 435; Pri ſterih eto nájdes BKM 1789, 5; Naides v-eti na vſzáke Szvétke BRM 1823, II; Csi kaj nájdemo KŠ 1754, 50; Vu nisteroj sôli nacsi nájdemo to veliko csrno táblo KAJ 1870, 9; vsepovséd nájdemo živlenje AI 1878, 3; Steri, gda bi najſao eden drági d'zünd'z KŠ 1771, 46; i nebi meo i najsao k-ſzebi glihne ſztvári SIZ 1807, 7; Pogledni ovo, jaſz ſzem naisal, kaj je Bog SM 1747, 4; Gde szem lêpo deco naisao KAJ 1870, 5; Kincsi, ſteroga geto je eden cslovik najsao KŠ 1771, 46; Tu je nájsao Brata szvojega KOJ 1848, 4; je ov dečák žveplenice najšao BJ 1886, 8; Pred dverami je naisla edno deklicsko KAJ 1870, 61; etoga ſzmo najsli, ka je obracsao lüſztvo KŠ 1771, 249; vküp ſzo ſzpravili vſze, ſtere ſzo najsli KŠ 1754, 130
2. biti uspešen v prizadevanju, da bi se kaj doseglo: i’ nejga je mogao najdti SIZ 1807, 4; i ki iſcſe, on naide SM 1747, 26; i ſteri iscse, nájde KŠ 1754, 182; ka med jezero lüdi nájde svojga gospoda AI 1878, 8; i preczi nájdeta edno Oſzelniczo KŠ 1771, 67; izcſite, ino naidete SM 1747, 25; iscsite i nájdete KŠ 1754, 182; iſcsite i nájdete KŠ 1771, 206; ſteri to vouſzko pout nájdejo KŠ 1754, 11b; i v tom najvékšem zapihi snegá domo nájdejo AI 1878, 8; kaj ſzem najſao ovczou mojo KŠ 1771, 222; Csi ſzem ti volo najso BKM 1789, 8b; Paſztérje ſzo ga najsli BKM 1789, 6; Paſztérje ſzo ga naisli BRM 1823, 4; Zdáj szo Vougri ceszto najsli v-Pannonio KOJ 1848, 7; Jezus szam je po trplênyi Naisao sztan mirovnoszti KAJ 1848, 119; Z-velikov szilov mérjavlivo 'zeno najso AI 1875, kaz. br. 7; I gda bi ga ne nasli, povrnoli ſzo ſze KŠ 1771, 171; Naj ſze vknigaj po iméni Najdem gori zapiſzan KŠ 1754, 271; naj ſze vſzáki veren nájde KŠ 1771, 496
3. izraža, da je kdo deležen dejanja, kot ga določa samostalnik: ino pri tebi miloſcso naiti SM 1747, 53; i dáj mi pocsinka pri tebi nájti KŠ 1754, 232; Gde mam naidti szmilenoszt KAJ 1848, 18; i ország mira ne mogo nájti AI 1875, kaz. br. 3; Nájdemo právdo ſcséjoucſi delati dobro KŠ 1754, 81; Ka pa, gda ſze na ſzvejti nájde KŠ 1754, 214; da ſze 'ze ſzkoro nikſi národ ne nájde KŠ 1771, A5b; Tu naide vandrar sztan mira KAJ 1848, 6; escse dvá sztrána sze nájdeta AI 1875, kaz. br. 2; I, da naidemo miloszt, Tam zgovoritel KAJ 1848, 5
nájti se nájdem se
1. izraža navzočnost v prostoru ali času: kaiſzeje nei mogla ani edna naiti, ſtera bi bila mogla zadoſzta vcſiniti TF 1715, 41; I nájdem ſze vu nyem tákſi: liki, ki nemam mojo praviczo KŠ 1771, 597; Nájdemo ſze pa i krivi ſzvedoczke KŠ 1771, 52; nego ſze i vu dobri delaj ſzkrblivi najdemo KM 1783, 11; Nájde sze v-Körmendini KOJ 1845, 1; i nenáidesze zlocsasztnoszt nyegova nigdár vecs TA 1848, 9; geto ſze je zadoſzta naprêplacsárov nej naislo BRM 1823, IV
2. biti: to sze 'ze v-drügom razlocki nájde AI 1875, kaz. br. 6; Csi bi ſze pa ſto najſo, ki bi zácso grajati BKM 1789, 8b; li ſzamo oſzen ſze ji je najslo verni KŠ 1754, 11a; i hvála naſa od Tituſa ſze je za iſztinſzko najsla KŠ 1771, 541; ino bi ſze vu nyem naiſal SM 1747, 21; jeli sze nebi táksi mertük najso, po sterom AI 1875, kaz. br. 6; naj ſze Vöra vaſsa pravicſneiſsa, i draga naide SM 1747, 29
najdejóuči -a -e ki najde: iſzkajoucsi pokoj, i ne nájdejoucsi ga ercsé KŠ 1771, 208
nájdevši tudi nájdovši -a -e ko je našel: iſcsemo pomoucs, i po právoj vöri jo tüdi nájdemo i nájdevſi jo, v'zivamo KŠ 1771, 840; ino iſzkajoucsi to nyegovo csér, i’ ne nájdovsi SIZ 1807, 42; Ki szo blôdili po püsztine nepohodeni potáj nenáidevsi meszta k prebivanyi TA 1848, 90
nájdeni -a -o najden: i vnosenyej je nájden, kako cslovik KŠ 1754, 106; nájden ſzam od tejh KŠ 1771, 471; Da bos nájden BKM 1789, 232; i nej je najdeni KŠ 1771, 691; Filip je pa nájdeni vu Azoti KŠ 1771, 367; niti je nájdena jálnoſzt vu nyegovi vüſztaj KŠ 1771, 707; nájdena je noſzécsa zDühá ſzvétoga KŠ 1771, 5; zvedávao szem ga, ali nej je naiden TA 1848, 30

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

napeljáti -péljem tudi -ám dov., napêlji napeljíte; napêljal (á ẹ̄, ȃ)
1. z vlečenjem spraviti navadno kaj dolgega, podolgovatega na določeno mesto: napeljati nitko skozi zanke; žico je slabo napeljal / vrv je napeljal od drevesa do drevesa / napeljati nove vezalke v čevlje
// načrtno namestiti žice, cevi, naprave za določeno delovanje, zlasti v stavbah: napeljati elektriko; centralno kurjavo in vodovod so že napeljali / napeljati luč na podstrešje
2. narediti, da kaj prehaja na določeno mesto: napeljati studenčnico v rezervoar; napeljati vodo na travnik, v jezero; pren. prizadevali so si, da bi napeljali debato v mirnejšo strugo
// nav. ekspr., navadno v zvezi s pogovor usmeriti, obrniti: pogovor je kmalu napeljal na umetnost; namenoma je napeljal pogovor drugam; napeljati pogovor proč od politike / želel je napeljati pogovor z njim začeti se pogovarjati
3. nav. ekspr. navadno s prepričevanjem povzročiti pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori: napeljali so ga, da se jim je pridružil; ni ga bilo težko napeljati k akciji; napeljati koga na umor / knjiž. to spoznanje jo je napeljalo na vrnitev pripeljalo, privedlo do vrnitve
4. navoziti: napeljati peska na cesto; na dvorišče so mu napeljali skladovnico drv
● ekspr. napeljati vodo na svoj mlin reči, narediti v svojo korist; ekspr. vso stvar je kar dobro napeljal pripravil za uresničitev

napelján

-a -o:

skozi zid napeljan kabel

●

ekspr. za pobeg so imeli vse dobro napeljano so imeli vse možnosti za uresničitev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

napeljáti -péljem tudi -ám dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj z vlečenjem spraviti kaj od—do koga/česa v/na/skozi kaj / kam
Skozi zanke je napeljala nitko.

2.

kdo/kaj usmeriti kaj od—do koga/česa v/na/skozi kaj / kam
Studenčnico so napeljali v rezervoar.

3.

navadno čustvenostno kdo/kaj privesti koga k/h komu/čemu / na kaj / kam
Težko so jih napeljali k akciji.

4.

kdo/kaj z vožnjo spraviti kaj do koga/česa / v/na kaj / kam
Na cesto so napeljali peska.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

narávna znamenítost -e -i ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

narávno jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

naslánjati -am nedov. (ā)
dajati, postavljati kaj v poševen, nagnjen položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj: naslanjati deske na steno / ne naslanjajte koles na zid / naslanjati obraz med dlani, na dlani, v dlani; naslanjati brado, komolce na mizo; pren. mesto naslanja svoj razvoj na staro prometno osnovo

naslánjati se

1.

biti v poševnem, nagnjenem položaju, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj:

naslanjati se z rokami na mizo

naslanjati se na ograjo, steno

/ na enem koncu se ključnica naslanja na prsnico

2.

nav. ekspr.,

s prislovnim določilom

biti v prostorsko neposrednem stiku s čim:

jezero se na severu naslanja na hribe

zadnja stran hiše se naslanja ob strmo pobočje

/ ti prostori se naslanjajo na vežo

//

biti, nahajati se na kakem območju, navadno na večji površini: mesto se naslanja na južno stran hriba

3.

publ.,

s prislovnim določilom

biti odvisen:

njegove sedanje pesmi se naslanjajo na ljudskega duha

optimizem se naslanja na povečanje izvoza

gradnja tovarne se naslanja na velike potrebe trga

/ naslanjati se na zgodovinske vire

4.

publ.,

navadno v zvezi z na

imeti, dobivati pomoč, podporo:

ta stranka se naslanja na delavce

/ naslanjati se na lastne sile

●

ekspr. drugi so delali, on pa se je samo na lopato naslanjal ni delal; je pogosto počival

♦

jezikosl. predlogi se naslanjajo na naglašene besede za seboj v govoru se povezujejo z njimi v naglasno enoto, celoto

naslanjáje

star.:

naslanjaje se na brata, je prišepal do doma

naslanjajóč

-a -e:

spal je, naslanjajoč glavo na mizo

naslanjajoč se na te dokaze, je zavrnil vse očitke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

natêči -têčem dov., natêci natecíte; natékel natêkla (é)
nekoliko oteči: gleženj, prst mu je natekel

natêči se

priti kam, pojaviti se kje v določeni količini:

voda se je natekla v posodo

čez noč (se) je nateklo za dve vedri vode

/ ko so zajezili reko, se je nateklo globoko jezero

/ jarek se je natekel do vrha napolnil

/ ekspr.: v sklad se je nateklo premalo denarja; iz okoliških vasi se je nateklo mnogo ljudi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

navrníti in navŕniti -em dov. (ī ŕ)
knjiž. napeljati, usmeriti: navrniti vodo na travnik, v jezero / navrniti misli k iskanju resnice; navrniti življenje v novo smer / navrniti pogovor na študij
// usmeriti, obrniti: navrnil je konja v ogrado / navrniti živino iz detelje zavrniti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

nazáj tudi nazá tudi nahzáj tudi nazájh tudi nazájan prisl.
1. nazaj, izraža gibanje ali usmerjenost proti hrbtni, zadnji strani glede na osebek: Jezus ſze pa nazáj obrné KŠ 1771, 30
2. izraža gibanje ali smer proti izhodišču: Ete Jesus nazaj pride SM 1747, 15; Moremo nouvoga csloveka nazáj iſzkati KŠ 1754, 192; nego nyidva nazáj pelaj kbrati tvojemi KŠ 1754, 66; Za Czaſarſztva Nerve je pa nazáj ſou vu Efezus KŠ 1771, 261; ſzo ſli nazáj vu ſzvoje domovine KŠ 1771, 8; mér vas ſze nazáj povrné na váſz KŠ 1771, 32; Odnut ſze nazáj poverne BKM 1789, 20; i vu zemlo najſze nazáj povrné KM 1796, 7; sze more vö prosziti, ino hitro nazáj pascsiti KOJ 1845, 9; ino sou kak naj hüjsa tocsa v-Pannonio nazáj KOJ 1848, 4; i od tisztecz bi rávno telko mlájsov k-szebi nazajan gorivzéli na edno leto KOJ 1833, XVI; ki vu Hercegovini mir ráj dopüsztlivosztjov, kak krvi polevanyom nahzáj posztaviti 'zele AI 1875, br. 1, 2; mogli szo nazáj domô oditi AI 1875, kaz. br. 3; eto sze poszlavcom nazájh prek posle AI 1875, kaz. br. 2
3. v zvezi z glagolom vrniti, povrniti: Nepobo'zen na pôszodo jemlé, i naza ne plácsa TA 1848, 30; i ſterom merom mejrite, ſztiſztom bode vám nazáj merjeno KŠ 1771, 21; vu vſzem ſzo nazáj skoudili razbiácsom KM 1790, 88
4. v zvezi z glagolom ugovarjati: naj podlo'zni boudo ni nazáj morjüjoucsi KŠ 1754, 66
5. spet, znova: ali oblübo mojo prelomo, ino nazáj grehe polübo SM 1747, 53; mojo düšo i tejlo vu vno'zina rú'zni grejhov nazáj zblato KŠ 1754, 230; i vzemi me nazáj gori vu tvoje miloscse dobrouto KŠ 1754, 232; Opravi me nazáj gori KŠ 1754, 242; I nazáj je poſztánola rouka nyegova zdrava KŠ 1771, 109; Petra v-Apoſztolſztvo nazáj dene KŠ 1771, 334; i z-meſzom je ono meſzto nazáj napuno KM 1796, 6; Koga szo sze prijale [osepnice] z-jezero sze komaj ednoga nazáj primejo KOJ 1845, 119; malolejtnoszt sze nyim je zdejla za pravi csasz nyou nazáj pograbiti KOJ 1848, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

nèplôven -vna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō)
ki ni ploven: jezero je bilo zaradi vetra skoraj neplovno / plovne in neplovne reke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

nèskaljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
nav. ekspr. ki se ne da skaliti: jezero je bilo skoraj neskaljivo / s svojim neskaljivim mirom jih je vedno znova presenečal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

nèskaljív -a -o (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) Jezero je skoraj ~o
nèskaljívost -i ž, pojm. (ȅí)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Nežidêrsko jézero -ega -a s, zem. i. (ȇẹ̑) |jezero na Gradiščanskem|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

nikarágovski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Nikaragvo: nikaragovsko gospodarstvo / Nikaragovsko jezero

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

nìkeliko prisl.
1. nekoliko, izraža nedoločeno manjše število, količino ali mero: inoſzem kſteromi szeje vecs nikeliko haſznoviti potreibni rédov priverglo TF 1715, 9; Bio je pa Saul vu Damaskuſi nikeliko dni KŠ 1771, 369; Po nikeliko dnévi ſzta doli sla KŠ 1771, 419; Zdaj pa, cſi ſzi nikeliko Jezero lejt préſztao BKM 1789, 453; Szamo nikeliko ji má tam meſzto KM 1790, 84; Jeli bi ſzlobodno bilou nikeliko rejcsi vö povedati SIZ 1807, 17; ár szlovenye szamo nikeliko dühovnih knig májo KOJ 1833, XV; ka pri nyé hrami 'se nikeliko dni okoli pounocsi nasztáne joukanye KOJ 1845, 98; Domou je komaj nikeliko prezovicsov neszrecse vujslo KOJ 1848, 9
2. izraža nedoločeno manjšo stopnjo: gda bi lidjé na nikeliko záſzpali KŠ 1771, 434; liki nikeliko kricsanya zobſztojnoga BKM 1789, 4b

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

nižȋnski, adj. Niederungs-: nižinsko jezero, Jan., Jes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

nòr Frazemi s sestavino nòr:
kot nòr

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

nótranja vôdna pót -e -e potí ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

obálno jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

občásən, -sna, adj. zeitweise wiederkehrend, periodisch, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov., DZ.; zbirati se v občasne posvete, ZgD.; občȃsnọ jezero, periodischer See, Jes.; občasno, zeitweise, Cig.; — češ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

obdájati -am nedov. (ȃ)
1. delati, da je, se pojavi kaj okrog česa: srednjeveška mesta so obdajali z močnimi obzidji; obdajati vrtove z ograjami / obdajati bregove z nasipi
// biti, nahajati se okrog česa: jezero obdaja bukov gozd; leteči predmet je obdajal svetel kolobar; obdajala ga je množica poslušalcev / obdajal ga je gost dim; obraz ji obdajajo črni lasje
2. delati, da je, se pojavi kaj na (vsej) površini: obdajati pecivo z glazuro; obdajati stole s prevleko
// biti, nahajati se na (vsej) površini: kapljico te snovi obdaja trdna mrenica; del rakovega telesa obdaja oklep / stene obdajajo tapete pokrivajo
3. nav. ekspr. biti, obstajati v okolju, kjer kdo biva, se zadržuje: vsak dan nas obdaja hrup in trušč; obdajal ga je gorski mir / bil je nezadovoljen z vsem, kar ga je obdajalo / obdaja ga razkošje razkošno živi
4. ekspr. delati, da je kdo deležen česa: otroka je obdajala z največjo ljubeznijo / obdajati koga s častmi / mladiče v gnezdu je obdajala njuna skrb
5. knjiž., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: snežinke je obdajala veličastnost; obdaja jo žalost je žalostna

obdajajóč

-a -e:

dolino obdajajoči vrhovi

občutil je toploto obdajajoče ga vode

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

obdájati -am nedov.

kaj izraža, da je kaj v podobnem prostorskem razmerju do česa, kot je obod kroga do središča kroga

SINONIMI:

obkrožati, obkroževati, pog. biti okoli česa, ekspr. biti okoli in okoli česa, pog. biti okrog česa, ekspr. biti okrog in okrog česa, ekspr. objemati, zastar. obkoljati, knj.izroč. obkoljevati, ekspr. obrobljati, knj.izroč. ograjati2, knj.izroč. ograjevati, knj.izroč. okrožati, knj.izroč. okroževati, knj.izroč. okviriti, knj.izroč. okvirjati, knj.izroč. opasovati, knj.izroč. openjati, knj.izroč. robiti, knj.izroč. uokvirjati, knj.izroč. zaobjemati, knj.izroč. zastavljati1

GLEJ ŠE: častiti3

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

obdóbno jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

oblikovít -a -o prid. (ȋ)
1. ki ima določeno obliko: predmeti so barvni in oblikoviti
2. zastar. oblikovno bogat, slikovit: njegovo izražanje je oblikovito / oblikovito jezero

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

obmôrsko jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

obróbno jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

odêja -e ž (ȇ)
1. tekstilni izdelek za odevanje, pokrivanje: kupiti dve odeji; zaviti se v debelo odejo; odevati, pokrivati se z eno odejo; raztrgana, tanka odeja / električna odeja z električnim gretjem; konjska odeja debelejši, manj kakovosten tekstilni izdelek za pokrivanje konj; prešita odeja polnjena z volno, bombažem in navzkriž prešita; (volnena) odeja debelejši tekstilni izdelek za odevanje, pokrivanje; prevleke za prešite odeje; pren., pesn. noč je razgrinjala temno odejo čez polje
● ekspr. iti pod odejo spat; ekspr. tega ne bomo imeli, ker je odeja prekratka je premalo denarja za nakup
// ed. več takih izdelkov, taki izdelki: nabaviti odejo in drugo posteljnino; zračenje odeje; imeti dovolj odeje
2. knjiž., s prilastkom plast, ki kaj pokriva: polje je ležalo globoko pod blatno odejo; ledena odeja pokriva jezero; snežna odeja / bela odeja sneg
♦ bot. rastlinska odeja vse rastline, ki rastejo na določenem območju; geol. krovna odeja skladi, ki ležijo na podlagi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

odmékniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
nar. zmehčati se, omehčati se: polenovko je zavila v mokro krpo, da odmekne / zaradi svoje lege jezero še ni odmeknilo se otajalo, odmrznilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

odmŕzniti -em dov. (ŕ ȓ)
1. prenehati biti z ledom pritrjen na kaj: kamenčki odmrznejo in odpadejo
2. narediti, da voda v kaki snovi preneha biti led; otajati: odmrzniti meso, živilo / zemlja odmrzne se otaja
3. med. zaradi mraza odmreti: prsti so mu odmrznili
4. ekon. uradno odrediti prenehanje ustalitve na določeni višini: odmrzniti cene, stanarino

odmŕznjen

-a -o:

odmrznjene cene

odmrznjeno jezero

meso je že odmrznjeno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

odtalíti -ím dov., odtálil (ī í)
otajati: odtaliti živila; zemlja se še ni odtalila
♦ teh. odstraniti trdno snov s prehajanjem v tekoče stanje zaradi toplote

odtaljèn

-êna -o:

odtaljeno jezero

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

odtóčno jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

odvájati1 -am nedov. (ā)
1. povzročati odhajanje zlasti plina ali tekočine od česa: odvajati pline po cevi; odvajati soparo v zračnik / reka odvaja vodo iz severnih delov pokrajine v jezero / strelovod odvaja strelo v zemljo po strelovodu gre strela
// povzročati iztrebljanje: ta čaj odvaja že po kratkem času
2. knjiž. delati, povzročati, da kdo odhaja pod nadzorstvom na določeno mesto; voditi1: vsak dan so lovili fante po vaseh in jih odvajali k vojakom / zjutraj so pastirji prignali krave na pašnik, zvečer pa so jih odvajali nazaj v hleve gonili / fantje so zahtevali od ženina odškodnino, ker jim odvaja najlepše dekle jemlje
3. fin. glede na predpis dajati na določeni transakcijski račun: podjetje odvaja denar za razne namene
4. mat. iskati iz dane funkcije novo funkcijo, ki pove, kako se prva spreminja: odvajati vsoto dveh funkcij

odvájan

-a -o:

voda, odvajana iz jame, se je stekala v potok

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

odvájati -am nedov.

1.

kaj povzročati odhajanje zlasti plina ali tekočine od česa

SINONIMI:

geogr. odmakati

2.

kaj mat. iskati iz dane funkcije novo funkcijo, ki pove, kako se prva spreminja

SINONIMI:

mat. derivirati, mat. diferencirati

GLEJ ŠE SINONIM: voditi

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

ogledálo -a s (á)
1. predmet, navadno iz steklene podlage, na katero je nanesena gladka, svetlobo odbijajoča kovinska plast: obesiti ogledalo na steno; iz žepa je potegnil ogledalo; stopiti pred ogledalo; gledati, pogledati se v ogledalo, ogledalu; ogledalo s starinskim okvirom; omara z ogledalom; škornji so se svetili kot ogledalo / brušeno ogledalo; kristalno ogledalo; stensko, žepno ogledalo
2. ekspr., s prilastkom ogledalu podobna površina: čoln je drsel čez vodno ogledalo; veliko ogledalo jezera; ogledalo parketa
3. ekspr., s prilastkom kar kaže, odraža določeno stanje, razmere: umetnost je ogledalo življenja; gledališče kot ogledalo časa / to naj ostane kot ogledalo težkih dni spomin na težke dni
● ekspr. jezero mu je ogledalo v jezeru se ogleduje; knjiž. držati ogledalo svojemu času v umetniških, zlasti gledaliških delih prikazovati problematiko določene dobe; knjiž. pisatelj kaže ogledalo družbi kritično jo ocenjuje, opozarja na napake
♦ avt. vzvratno ogledalo ki omogoča pregled cestišča za vozilom; lov. ogledalo modrikasto svetleče se perje v peruti race

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ognjéno jézero -ega -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Óhridsko jézero -ega -a s, zem. i. (ọ̑ ẹ̑) |makedonsko jezero|: na ~em ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ojezériti -im in ojezêriti -im in ojezeríti -ím in ojézeriti -im dov., ojezéril in ojezêril in ojézeril (ẹ̄ ẹ̑; ē ȇ; ī í; ẹ̑)
knjiž. narediti, da se kaj spremeni v jezero: poskušali so ojezeriti Cerkniško polje; reka se je pred tisočletji ojezerila

ojezérjen

in ojezêrjen -a -o in ojezerjèn -êna -o in ojézerjen -a -o:

ta kotlina je bila nekoč ojezerjena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

okràj -ája m (ȁ á)
1. do 1965 družbenopolitična skupnost, večja od občine: predsednik okraja; gospodarski razvoj okraja / občine v okraju na ozemlju okraja
// pog. organi take skupnosti: okraj je v sosednji stavbi; biti v službi na okraju / ekspr. ves okraj hodi sem na malico vsi delavci organov take skupnosti / manifestanti so se zbrali pred okrajem poslopjem, kjer imajo ti organi sedež
2. v nekaterih državah večja upravna enota: država je razdeljena na pokrajine, te pa na okraje / politični okraj / mestni okraj osnovna upravna enota v nekaterih velikih mestih; dunajski mestni okraji
// s prilastkom določeno ozemlje kot organizacijska enota za
a) dejavnost kake ustanove, organizacije: sodni, šolski okraj
b) kak dogodek, opravilo: naborni, volilni okraj
3. del mesta s posebnimi značilnostmi; četrt2: delavski, poslovni okraj
4. zastar. območje: s tega okraja odteka voda v jezero; za vinogradništvo primeren okraj
5. nav. mn., star. krajevec, krajec: klobuk s širokimi okraji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

okvírjati -am nedov. (í)
1. dajati, vstavljati v okvir: okvirjati slike in ogledala
2. knjiž. obdajati, obkrožati: venec luči je okvirjal jezero / obraz so ji okvirjali dolgi črni lasje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

okvírjati -am nedov. -ajóč; -an -ana; okvírjanje (í) kaj ~ slike; neobč. Venec luči ~a jezero obdaja, obkroža

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

oligomíktično jézero -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

oligomíktično jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

oligotrófen -fna -o (ọ̑) zem.
oligotrófni -a -o (ọ̑) ~o jezero

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

oligotrófičen -čna -o (ọ́) zem.
oligotrófični -a -o (ọ́) ~o jezero

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

oligotrófno jézero -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

oligotrófno jézero -ega -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

óligotrófno jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

omejeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. določati, označevati mejo česa: črta omejuje igrišče / ta oznaka omejuje rabo besede na določeno področje
// določati razsežnost, obliko česa: pokrajino omejujejo visoka gorovja / skalnata stena omejuje jezero od vzhoda; obzidje omejuje mesto od predmestja deli, ločuje
2. delati, povzročati, da kaj ne preseže določene meje, stopnje: ta zavora omejuje hitrost / ekspr. omejevati izdatke na minimum
3. določati, predpisovati najvišjo ali najnižjo mejo česa: časovno omejevati govornike / omejevati vpis v šole / omejevati navzdol, navzgor
4. delati, povzročati, da je kaj manjše
a) glede na količino, število: zaradi slabe prodaje omejujejo proizvodnjo / omejevati pitje alkohola / omejevati nesreče pri delu; omejevati rojstva
b) glede na možni razpon: te lastnosti omejujejo uporabnost aparata; dana določila omejujejo njegovo vlogo
c) glede na obseg, področje: z regulacijami omejevati poplave / omejevati komu delovanje
// preprečevati širjenje kakega pojava: omejevati požar, upor
5. delati, da kako dejanje, dejavnost obsega samo to, kar nakazuje določilo: svoje zanimanje omejuje na letalstvo / to omejuje razpravo na redke strokovnjake; omejevati se na bistveno
6. delati, povzročati, da kdo nima česa v polni meri: omejevati svobodo / omejevati moč koga / pri tem te nihče ne ovira in ne omejuje

omejeváti se

publ.

kazati, izražati odklonilno stališče do česa, nepovezanost s čim:

jaz se od tega stališča omejujem

omejujóč

-a -e:

omejujoča določila

omejeván

-a -o:

omejevan v razvoju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

omejíti -ím dov., omêjil (ī í)
1. določiti, označiti mejo česa: omejiti igrišče s črto / težko je časovno omejiti ta pojav
2. narediti, povzročiti, da kaj ne preseže določene meje, stopnje: ta mehanizem omeji hitrost dvigala / ekspr. omejiti izgube na minimum
3. določiti, predpisati najvišjo ali najnižjo mejo česa: omejiti hitrost avtomobilom; omejiti višino kredita / omejiti vojaško obveznost na dve leti / omejiti navzdol, navzgor
4. narediti, povzročiti, da postane kaj manjše
a) glede na količino, število: tovarne so omejile proizvodnjo; omejiti stroške za polovico / kajenje je moral omejiti / omejiti rojstva / pouk nemščine so omejili v korist angleščine
b) glede na možni razpon: omejiti vlogo, vpliv koga; s tem smo si omejili možnosti za boljši uspeh
c) glede na obseg, področje: z regulacijami omejiti poplave / omejiti komu delovanje
// preprečiti širjenje kakega pojava: omejiti požar, upor
// narediti, povzročiti, da velja kaj v manjši meri, obsegu: omejiti prvotno izjavo, obljubo
5. narediti, da kako dejanje, dejavnost obsega samo to, kar nakazuje določilo: svoja raziskovanja je omejil na alge / potovanja je omejil na Jugoslavijo / razprave ne smemo omejiti na posamezne odbore; omejiti se na najpomembnejše / polemika se je omejila na gledališko umetnost
6. narediti, povzročiti, da kdo nima česa v polni meri: omejiti pravice / omejiti pooblastilo, prepoved / omejiti koga pri hrani; omejiti se v jedi
● publ. realizem je treba omejiti od naturalizma ločiti, razmejiti

omejíti se

publ.

pokazati, izraziti odklonilno stališče do česa, nepovezanost s čim:

člani so se omejili od predsednikove izjave

javno se omejiti

omejèn

-êna -o

1.

deležnik od omejiti:

imeti omejen delovni čas

požar je bil hitro omejen

hitrost je omejena

število udeležencev je omejeno

pojav je časovno omejen

/ z visokimi gorami omejeno jezero

2.

publ.

majhen,

skromen:

akcija je imela omejen učinek

imeti omejene možnosti za uspeh

razpolagati z omejenimi sredstvi

3.

ki ni sposoben hitro dojemati, prodorno misliti:

bil je dober, ampak omejen človek

/ duševno, nazorsko omejen

/ ekspr. ljudje omejene pameti

//

ki ne vsebuje, izraža sposobnosti za tako dojemanje, mišljenje: omejen obraz / omejena izjava; tako ravnanje se mi zdi omejeno

♦

geom. na obeh straneh omejena črta; z ravnimi ploskvami omejeno telo; mat. omejena množica množica, ki ne sega čez vse meje; omejeno zaporedje zaporedje, ki ima spodnjo in zgornjo mejo; pravn. omejeno jamstvo jamstvo, ki sega le do določene vsote ali je vezano le na določeno premoženje; družba z omejenim jamstvom družba, pri kateri jamčijo družabniki le s svojim deležem; šol. omejeni vpis številčna omejitev sprejema novih slušateljev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

òn 1., óna, onọ̑ (ónọ), pron. er, sie, es; on, der Mann, ona, das Eheweib (tako med prostim narodom drug o drugem govorita mož in žena); on, das Männchen, ona, das Weibchen bei Thieren (bes. Vögeln); acc. n. sing. "je": storite je tretjič, Dalm.; vzemi le-to dete in je doji, Dalm.; brzdam svoje telo in je v hlapčevanje silim, Schönl.-Met.; tako tudi nk. (sicer nav. "ga"); — v nikalnih stavkih more genitiv tega zaimena spremljati samostalnik, katerega se tiče zanikavanje: ni ga jezika, ni je besede, Ravn.-Mik.; Ni ga lasu na glavi več, Preš.; nimam ga človeka, ki bi me v jezero dejal, Ravn.-Mik.; tako tudi pri akuzativu v vzklikih: da jo nevoščljivost! da ga napuh! Ravn.-Mik.; (gen.: da je sestre! Met.-Mik.); — acc. f. sing. "jo" izraža nekak nedoločen objekt pri mnogih glagolih; potegniti jo kam, uganiti jo; Štirje jo godejo, Eden jo trobi, Npes.-K.; (menda po vplivu italijanščine; prim. capirla, Mik. (V. Gr. IV. 30.)); — stari acc. m. sing. "i(jъ)" se združuje z nekaterimi predlogi: predenj, nadenj, (= pred njega, nad njega) in: vanj, zanj, nanj, ponj (= v njega, za njega, na njega, po njega); (pomni: gre nad i, pade pred-i, Met.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

òn òna òno os. zaim. on: Ino i on ſzám ſzebé Doiko imenüje TF 1715, 6; On ohládi moio Dusso ABC 1725, A8b; on ma vſza, ki tebe ma SM 1747, 91; i on nyou od náſz gori vzeme KŠ 1754, 135; On nám 'zelej dobro BKM 1789, 10; Ká'ze, kâ je on vszê ocsa KAJ 1848, 3; On čuva na hižo AI 1878, 7; I da ſzte vi nyega roda KM 1783, 234; More prájh 'snyega biti SŠ 1796, 6; idoucſi ſzo ſze 's-nyega oſzmejávali KM 1796, 77; a ki pa 's-nyega nebode pio SIZ 1807, 6; Nyega miloscsa je vnôga BRM 1823, 2; ár sze nyega szrd szkoro pode'zgé TA 1848, 3; Nyega nogé szo tak kuszte KAJ 1870, 93; csi kak naj vecs stevci okol nyaga sztôpijo AIP 1876, br. 1, 2; nej szam sze ga mogao vcsakati KOJ 1833, IIII; Lidjé se ga bojijo AI 1878, 7; protivinſztva nyemi necsini TF 1715, 15; ani ſze nyemi vollya ne ſzpuni ABC 1725, A6a; Krepkoſzt jákoſzt nyemu das SM 1747, 85; Nyemi ſze jaſz podavan SM 1747, 70; Priſztoupmo knyemi ſzprávim ſzrczom KŠ 1754, 136; ſzmerti vrejdnoga je nej vcsinyeno nyemi KŠ 1771, 251; Angyele nyemi ſzlü'sijo KMK 1780, 10; Da ſze dopádne nyemi BKM 1789, 15; Nyemi vſzigdár dvorili bodemo SŠ 1796, 8; tam je prouti nyemi ſztano KM 1796, 9; Nyegov brat je prouti nyemi kricsao KM 1790, 20; ino mojo dobro-volo k-nyemi ſzam rad ſzkázao SIZ 1807, 38; Gda nyemi je táksi trôst dao BRM 1823, 2; Návcso sze je, da nyemi je nej potrejbno KOJ 1845, 4; On iscse tüdi, da nyemi Valentinián nevouscsi KOJ 1848, 3; Aldüj nyemi KAJ 1848, 7; Pride csin nyegov na glavô nyemi TA 1848, 6; Pojbics ga je pomilüvao, tá nyemi je dao eden jedini gros KAJ 1870, 8; na one dnéve sze nyemi plácsa doli potégne AI 1875, kaz. br. 3; Včasi njemi odgovárjajo kokotje AI 1878, 3; Potom nyemi je šteo pregrešnice pokázati BJ 1886, 5; vöruie kerſchenik, damuie zginoti SM 1747, 80; recsmo poſzluſaimo SM 1747, 81; Dao ſzi me ti poſtenyé BKM 1789, 85; Ki bode 's nyega jo, naj mu bou na zdrávje SIZ 1807, 43; kaibi nyega lübili TF 1715, 13; koteri nyega na pomoucs zovéjo ABC 1725, A6a; Nyega zdüſevnimi i telovnimi ocſimi glédali KŠ 1754, 143; i skripali ſzo zobmi na nyega KŠ 1771, 363; Boug je ſztvouro csloveka, naj nyega ſzpozna KMK 1780, 10; Csi vüpanye vnyem máte, Nyega moucs pomága BKM 1789, 10; i tak nyega opüsztiti KOJ 1833, X; miloszt Od nyega má, ki nyega zná postüvati KAJ 1848, 10; kak zászlobov obvzemes nyega TA 1848; öt (nyaga) AIN 1876, 33; ino nyega spesničkov dobro zdregao BJ 1886, 5; artiga neſche Boug brezi kaſtige niháti TF 1715, 13; ar ga nesche Bogh brezi kastige niháti ABC 1725, A4a; vu tvoioi ſzerditoſzti ne pokáraiga SM 1747, 63; i moje ocsi bodo ga glédale KŠ 1754, 139; i joukale ſzo ga KŠ 1771, 251; Za ſtero ga hválimo BKM 1789, 17; i vörno ga je pomágala KM 1790, 68; Na ſzmrtnom vrejmeni zovi ga na-pomoucs SŠ 1796, 11; gláva ga naj ne boli SIZ 1807, 6; Csi ga scsém verno ſzlü'ziti, tak mi vſze dá BRM 1823, 316; Steri bi ga i prêk groba Vcsino hüdi duhôv roba KAJ 1848, 3; Pojbics ga je pomilüvao KAJ 1870; naszlejdnye ga strehov pokrije BJ 1886, 6; inoſze vnyem ſzamom vüpali TF 1715, 13; vſzo vüpazen Záto jaſz vnyem poloſim SM 1747, 75; Záto nyega morem lubiti, moliti i vnyem ſze vüpati KŠ 1754, 113; i vörvali ſzo vu nyem vucseniczke nyegovi KŠ 1771, 269; naj vörjete vonom, ſteroga je on poſzlao KŠ 1771, 284; Da bi pri nyem pocſivao BKM 1789, 17; Vſza vnyem mám, ká ſzo vugodna SŠ 1796, 5; gori ſzo zevreli v-nyem csemérje, a teliko KM 1796, 8; Vogrszki národ je vu nyem prebivajoucse národe nej steo pretirati KOJ 1833, X; Ka za bin sze v-nyem nahája KAJ 1848; Na tô je vnyam krv 'zerjáva grátala AI 1875, kaz. br. 7; záto doszta bilô, ki szo pri nyam dáli delati AIP 1876, br. 1, 6; Dvakrat szmo prinyam bili AIN 1876, 32; benne (v-nyam) AIN 1876, 35; pri nyemi AIN 1876, 35; Pri nyem správlajo i obeda BJ 1886, 8; Ti verno ſnyim ſiveu boudes TF 1715, 9; dabiszmo tak pod nyim mogli osztánoti ABC 1725, A7a; csi 'znyim navküp trpimo KŠ 1754, 137; Stera je bila pred nyim vu vſzoj miloscſi BKM 1789, 17; Gda je povſzéd za nyim drkao KM 1790, 20; Záto ſze nej trbej nám nad nyim plakati SŠ 1796, 56; ki ſze naj 's-nyim vu vſzem vjedina SIZ 1807, 7; pod nyim kejp precsiszte Materé bo'se KOJ 1845, 6; povszéd tú'sna püsztina za nyim osztáne KOJ 1848, 4; Nicsesztna je pred nyim vsza zvisenoszt KAJ 1848, 7; Jožeki odpüsto ino se žnyim zméro BJ 1886, 6; ona kako nikákſa moucs TF 1715, 3; ona ſetüie ga te jerlo vzeme SM 1747, 82; Kaj ona Szina bô rodila BRM 1823, 4; I ona obcsüti radoszt i bolezen KAJ 1870, 10; una je ete mile Doike nyé verna ſzlüsba TF 1715, 7; Ki vszákoi ſztvári nyé sivleinye dáva ABC 1725, A6a; Reics Bosja oſztane nyei niſcse nemre proti SM 1747, 79; On pa ercsé nyey KŠ 1771, 117; ino k-nyej ſzvojo lübézen gori je nadigno SIZ 1807, 4; tak sze nyej vidlo, da bi AI 1875, kaz. br. 7; ka je k-nyê dosztavek nê prilo'zen AIN 1876, 12; Kak nejveč njej mogočno sveta spraviti živáti AI 1878, 10; Ercsé ji Jezus KŠ 1771, 268; Za'seni ji: náj prvo ſzvojo právo vöro SIZ 1807, 28; Oh! ti ji daj obszebi Mimo idti KAJ 1848, 372; jáko ji je mrzlo KAJ 1870, 62; ſnyegove ſzvéte ſzmrti ino nyou nazveſcsávati TF 1715, 41; kai na nyou paſzko máte SM 1747, 25; i on nyou od náſz gori vzeme KŠ 1754, 135; Ki drügomi jamo kopa, ſzám v-nyou ſzpádne KM 1790, 18; ino ſzebi nyou podlo'sno vcsinta SIZ 1807, 7; ti donk nyou nezavr'si KOJ 1833, VI; Steri plebánus je ali bode za nyou mou's KOJ 1845, 5; ino se trüdijo za nyou BJ 1886, 11; Kaj Bôg nyô odlôcsi BRM 1823, 10; zavezo mojega kerſzta nego ſzem ono zoucſi vergal SM 1747, 48; radi poſzluſali ino ſzejo jáko vcſili TF 1715, 14; Reics Bosjo ſzlisſimo, na pametjo vzemo SM 1747, 81; i na punitio hocses zdárom SM 1747, 69; ár jo je Kriſztus odküpo KŠ 1754, 129; vö jo potégnovſi i ribicske na brejg KŠ 1771, 46; da jo nyemi z-dobre-voule dájo SIZ 1807, 5; Kak ká bi jo steo odati KAJ 1848, 4; On jamo kopa, i szkopa jo TA 1848, 6; večkrat se proti postávi tistim, ki jo šče kaštigati AI 1878, 9; Bosja Sz. reics, kotera prinyei ſztoy TF 1715, 44; Dabi jaſz zvelicsanye, vu nyei mogel dobiti SM 1747, 68; Vſzah dugoványa ſzo po nyeih vcſinyena SM 1747, 11; i doſztai je, ſteri po nyej hodio KŠ 1754, 143; ka po nyej KŠ 1771, 79; Da v-nyê naidem trôst KAJ 1848, 18; kotera prinyei ino ſzyouv vküper ſztoy TF 1715, 44; radüjo ſze navküp 'znyouv KŠ 1754, 133; ka pod nyouv KŠ 1771, 79; Vsza ſirouka zemla 'znyouv puna je BKM 1789, 2; Ali kak je 's-nyouv gori zvézanov naprej priſao KM 1790, 20; ka szam 'snyouv tvoj haszek pomiszlo KOJ 1833, VI; da bi nyéno szrczé prédnyov v-zibeli bilo AI 1875, kaz. br. 7; vſze tecsáſz, dokecs ſze ono [dete] vmoucs gori vzeme TF 1715, 7; kai da ono hudo vreime pride SM 1747, 27; záto, ár ſze ono z-Bo'sov právdov protivi SIZ 1807, 9; Ono je dête AIN 1876, 15; ſzvéto imé na pomoucs zváli, nyé molili TF 1715, 13; zvelicsanye, nego nam je i dati more KŠ 1754, 110; Vzéli ſzo záto tejlo Jezuſovo i závili ſzo je vprté KŠ 1771, 331; z-lübéznoſztyom tvojom je (srce) zasgi KM 1783, 2; Ona ſzta eden drugomi prouti SM 1747, 26; Naj oniva med ſzebom do ſzmrti 'sivéta KMK 1780, 87; Gda bi pa onedva eſcse gúcsala klüſztvi KŠ 1771, 350; Onedva ſzta pa doli ſztepla prájh z-ſzvoji noug KM 1796, 127; I oneva ſzta prepovedávala KŠ 1771, 257; kaj ſze oneva páli na ovom ſzvejti nájdeta SIZ 1807, 12; gda bi nyidva notri vu oblák sla KŠ 1771, 199; ár nyidva vszigdár vu vno'sinszkom potrebüjeta verbum KOJ 1833, 40; Csi bi nyidva vküpnapregla KAJ 1870, 42; Tam zapazita nyiva lêpo nyivo AIP 1876, br. 10, 7; i nyidva mo'snya je prázna oſztánola KM 1790, 26; Boug blagoſzlovi vu vſzákom nyidva pobo'snom dugoványi SIZ 1807, 6; ár tou selej odnyiva rejcs Bo'sa SIZ 1807, 10; i dáo nyima je imé KŠ 1771, 110; obecsao je nyima navküpe i Odküpitela KM 1796, 8; na keip Bosji ſztvoro je nyidva SM 1747, 4; mo'zá i 'zeno je nyidva ſztvouro KŠ 1754, 95; On je pa kebzüvao na nyidva ſtimajoucsi KŠ 1771, 348; i djála ſzta na nyidva gvant ſzvoj KŠ 1771, 68; i vo ſzo nyidva z-váraſſa vrgli KM 1796, 127; dáo nyiva je oſtariáſi KŠ 1771, 205; poſzlao nyiva je k-Jezuſi govorécſi KŠ 1771, 188; Boug dáj med nyiva právo-csiſzto lubéznoſzt SIZ 1807, 6; Daſze dicsi i nyima navküpe ſzvéti Düh SM 1747, 84; Dika I 'znyima ſzvétomi Dühi BKM 1789, 141; kaibiſze ſztátrau za nyo, a oni pak nei TF 1715, 5; ino koteri teim recſém vörje te dobi kai one obeicſajo TF 1715, 44; ſzvoimi jeziki ſze oni prilizávaio ABC 1725, A7b; one do nyih ne doſzégneio SM 1747, 95; Ár oni ſzonáſz malo vreimena kastigali SM 1747, 30; ár oni escse vſzáki dén potrebüjo grejhov odpuscsanyá KŠ 1754, 133; Proſzili ſzo ga pa oni KŠ 1771, 399; gda szo oni goriposztavili nouve hrame KOJ 1845, 6; Tü szo sze oni namerili KOJ 1848, 7; kak csi bi oni rávno z sziljom i mostom obiljávali TA 1848, 4; greihe vadlüvati, inoſze zſnyih ſzpovedati TF 1715, 35; povoden pride, one do nyih ne doſzégneio SM 1747, 95; zjednim ti stouih obladas SM 1747, 85; ki ſzi temnicze, i ſnyéh nevol oſzlobodil SM 1747, 67; gde onih .. nyega vidlili bodejo KŠ 1754; nad jezero pokoleinya onih, ki mené lübio SM 1747, 46; i maloi je, ſteri jo najdejo KŠ 1754, 143; Szin, ſteri je nyih odpüscsanye zadoubo KŠ 1754, 134; i po pokornoſzti ednoga ji vnougo pravicsni poſztáne KŠ 1754, 119; I tak je Paveo vo ſou ſzpoſzrejd 'znyih KŠ 1771, 397; ſteri bi ſze ji ſtimao biti naj vékſi KŠ 1771, 246; gde ſze kraj vzeme od nyi 'zenin KŠ 1771, 108; Oh keliko ji je ovo noucs vneſſeni KM 1783, 4; Te zmo'zne Je 'znyih sztouczov potégno BKM 1789, 16; je pazo, naj bi nyih ne zbantüvao KM 1790, 36; i nyih tücsavo Goſzpodni áldüvao KM 1796, 8; koncsimár za nyih volo me preosztro nepokastigaj KOJ 1833, VI; Atila je bio nyih náj sztrasnejsi Kráo KOJ 1848, 3; Solé i nyi vrêdnoszt KAJ 1848, VIII; Raztrgajmo nyi vezala TA 1848, 3; vr'zmo z szébe nyih járem TA 1848, 3; Nyi papire je vezár vküpzasio KAJ 1870, 6; Jezus govoreécſi nyim TF 1715, 34; ti nyim dávas hráno ABC 1725, A6a; i zavezek ſzvoi da nyim poznati SM 1747, 94; Kteri ſzo, Jesussa Kristussa gori vzéli, onim je dal moucs SM 1747, 21; Jaſz nyim 'zitek vekivecsni dám KŠ 1754, 144; ka je Boug onim ſzpravo, ſteri nyega lübio KŠ 1754, 142; Ka bode záto nyim csinio te goſzpoud ti goricz KŠ 1771, 239; ne bránte nyim KMK 1780, Ab(2); Ne-dopiſzti on nyim prejti SŠ 1796, 4; pri vcsenyej nyim v-knige pokázali KOJ 1845, 10; Szamo nyim je tüdi Cseszko vkrajpograbo KOJ 1848, 6; Teda nyim bode gúcsao TA 1848, 3; Povêm nyim, i jasz bom pitao KAJ 1870, 5; Doszta 'ze nyim od törka obecsalo AI 1875, kaz. br. 3; hozz-ájok (k nyimi) AIN 1876, 35; či njim pomenkáva čista pitna voda AI 1878, 8; kaibi nyé za véliko ſtimali TF 1715, 15; ti nyé koronües zmiloschov ABC 1725, A8a; vönie verzi za nyihovoga pregresenyá vollo ABC 1725, A7b; Hocse Bogh, vſze nyé kastigati SM 1747, 80; abarui je deſzniczom ſzvom SM 1747, 66; akoie kſzebi ſcsé meti SM 1747, 96; Ar stere je od vekivekoma znál, one je i odebral SM 1747, 30; ge ſze za nyih odpüscsanye moli KŠ 1754, 135; i niscse je ne vtrgne zmoje roke KŠ 1754, 144; vnogo lüſztva na nyé vzéo KŠ 1771, 402; I pitali ſzo nyéh govorécsi KŠ 1771, 297; ribicz .. i velo je tá dati i one KŠ 1771, 126; moja dobra dela ponizno proſzécſi, da nyá notri priká'ses KM 1783, 67; Ali da je nyé ov delavecz, nej mogo na ſzvetloſzt piſztiti BKM 1789, 3; ali on je na nye gledoucs jako veliko delo bilou KM 1790, 78; 'sivino, csi ſzo zvedli, ka niſcse na nyá ne merka KM 1790, 70; je dáo poſztaviti edno zláto tele, naj bi nyé molili KM 1796, 69; vſza ſztvorjena ſztvár nyé gláſzi KM 1796, 5; naſe duſe, ino ſzvojimi Ocsi je priká'se SŠ 1796, 8; pitam nyé, jeli lübi eden drügoga SIZ 1807, 5; je pa nyéh blagoſzlovo SIZ 1807, 7; ni eti je ne iſcsi BKM 1789, 4; pa ſzame ká'zejo, gda je más naprêvzéti BRM 1823, II; da szo sze na nyé vsze szoszedscsine tousile KOJ 1845, 3; veliko jih pa poznam, ki zdihávajo KOJ 1845, 7; Te bivajôcsi vu Nébi je oszmejé TA 1848, 3; Ocsa szo mi je küpili KAJ 1870, 6; i trdi zakriv (táble) je djao na nyé KAJ 1870, 6; Goszpon vúk! pozdrávlamo ji KAJ 1870, 137; csi protivnécke na nyih nevdárijo AI 1875, kaz. br. 3; öket (nyih) AIN 1876, 33; záto jih moro lübiti AIN 1876, 9; I kai vu nyih boude TF 1715, 1; nego bi vu nyih tála mogo meti SM 1747, 22; naj vu nyih raſztémo KŠ 1754, 128; Beri vküp vu nyi raztorjeni drági kincs KAJ 1848, X; znôtra vu nyih je zlocsasztnoszt TA 1848, 5; csi vu nyih ténkiglaszniki szojo AIN 1876, 8; kastigam greihe nad onimi, ki mené odürjávaio SM 1747, 46; naj odhájam ſnyimi prebivam SM 1747, 71; ino 3.) dobro 'znyimi csiniti KŠ 1754, 170; Ka bi vcsino tou miloſcso 'znyimi prouti nyemi KŠ 1771, 418; i oſztánem, Dokoncza ſzvejta 'znyimi BKM 1789, 19; Odürni ſzte pred nyimi BRM 1823, 5; da je boj med nyimi nesztano KOJ 1848, 5; prêsao je szpômenek nyihov 'znyimi TA 1848, 7; zádnji nog so prosti, žnyimi pirušlek plezi AI 1878, 7; Žnyimi je se vu štalo skrio BJ 1886, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

òn òna òno kaz. zaim. tisti: Vſzáki on cslovik ſteri goder vorje TF 1715, 10; ar ti ſzi on Bog, kteri meni pomága SM 1747, 93; Jaſz ſzam jaſz on grejsnik, ki ſzam tebé razdréſzelo KMK 1780, 106; Reics je bila pri Bogi, i Bog je bila ona Reics SM 1747, 11; moremo ſze ſzpominati zonoga, na kteroie on náz vucſo KŠ 1754, 40; naj krüh jej, i eſcse onoga z-nerodne zemlé KM 1796, 7; da bode priſzpodobno pouleg one moucſi, ſz-ſterov KŠ 1754, 140; Ne dái poginoti onomi, ko ſziti ſzám formáluval SM 1747, 59; steri ſze pa vu Goſzpodni vüpa, onoga dobrouta okouli vzeme SM 1747, 96; i pihali ſzo votrovje, i ſzpadnoli ſzo konoj hi'zi KŠ 1771, 23; On je vſze ono, ſtero dobro ſzmo zamüdili plácsao KŠ 1754, 115; Krſztsenik ſzamo vu ſzrczi vörje ono, ka je Boug nazvejſzto KMK 1780, 4; Boug i z-meſzom je ono meſzto nazáj napuno KM 1796, 6; da bi sze moglo i od Vogrszke Králevcsine veleti ono, stero je Boug pravo KOJ 1833, VI; Bila je pa Szobotta vu onom dnévi KŠ 1771, 279; Jeli ſzta oſztanola vu onom ſzrecsnom ſztáliſſi KM 1796, 6; Nas Goſzpon Jesus Kriſtus vu onoi Nocſi, vu kteroi SM 1747, 39; Mámo exempláre glihne zonim piſzmom, ſtero je oprvics bilou piſzano KŠ 1771, A3b; Steri szo ti glaszniczke? Oni szo, steri sze morejo zgovárjati KOJ 1833, 2; Vſza ona koteraſzo ſitki potreibna TF 1715, 29; Steri ſzo oni petéri glávni táli KMK 1780, A2 (3); Z-ete 'ſenidve ſzo zisli oni viſzikoga zráſztva KM 1796, 10; Ktere ſzo one reicſi SM 1747, 39; Za cecávce se zovéjo one stvári AI 1878, 5; Ona, ſtera Katolitsánſzki krſztsenik more vörvati, zdr'sávajo ſze KMK 1780, 6; Amiloſcho pak vcſinim nad jezero pokoleinya onih, koteri mené lübijo TF 1715, 18; kai dare ona od dühovnoga dugoványa ſché premislávati TF 1715, 3; pokoleinya onih, ki mené lubio ABC 1725, A4b; Steromi je nej potrejbno vſzáki dén, liki onim visesnyim popom KŠ 1754, 103; Ocsa vas, ſterije vu nebéſzaj, dá dobra onim, ki ga proſzijo KŠ 1771, 22; Jaj vszêm onim, ki v-tebi dvojijo KAJ 1848, 10; dabi on, one, kteri ſzo pod Právdov bili, odküpo SM 1747, 10; ino bode kastigal (maſzhoval) one, ki Bogá neznajo SM 1747, 15; Vnougi ſze zmed oni, ſteri ſzpijo vu práhi zemlé KŠ 1754, 139; Lázar je pa eden bio zoni, ki ſzo vküp doli ſzeli KŠ 1771, 306; Onih düſe ſze oſzoudijo vu Purgatorium KMK 1780, 99; Zdármi napuni one, Ki nyega proſzijo BKM 1789, 11; nego ſze raduje Bogh vu onih, koteri ſze nyega boyo ABC 1725, A6a; Vu oni dnévi, da bi jáko vnogo lüſztva bilou KŠ 1771, 125; ino radi vcſinimo zonimi, koteriſzo proti nám pregreiſili TF 1715, 30; steri kastigam nad onimi, ki mené odürjávajo ABC 1725, A4b; I, csi ſto kaj kraj vzeme od rejcsi i zonoga, ſtera ſzo piſzana KŠ 1771, 808; Zbrojávajte piſzma i ona ſzo, ſtera ſzvedocsijo od méne KŠ 1771, 281; ſzo potrdili, ka ſzo vſza ona iſztinſzka, ſtera ſzo predgali KM 1796, 131; i vardejvas ona, ſtera ſze razlocsávajo KŠ 1771, 451; Naj ona, dá nám, ſtera ſzo na telovno 'sivlejnye naſſe potrejbna KMK 1780, 29; i ona lübiti, ſtera hitro preminéjo KM 1783, 217

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Onéško jézero -ega -a s, zem. i. (ẹ̑ ẹ̑) |jezero v Kareliji|
oneškojézerski -a -o (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Ontárijsko jézero -ega -a s, zem. i. (á ẹ̑) |severnoameriško jezero|
ontarijskojézerski -a -o (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

organogéno jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Ormoško jezero

Predlog

Ormoškega jezera samostalniška zveza srednjega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

umetno jezero v Ormožu

IZGOVOR: [órmoško jézero], rodilnik [órmoškega jézera]

PRIMERJAJ: ormoški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ornitolóški ornitolóška ornitolóško pridevnik [ornitolóški]

1.

ki je v zvezi z ornitologi ali ornitologijo

ki je v zvezi z življenjskim prostorom ptic

ETIMOLOGIJA: ↑ornitologija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Osójsko jézero -ega -a s, zem. i. (ọ́ ẹ̑) |jezero na avstrijskem Koroškem|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

otájati -am dov. (ȃ)
1. narediti, da voda v kaki snovi preneha biti led: otajati živilo; meso se je že otajalo / odjuga otaja poti; pren., ekspr. nobeni ni otajal srca
2. ekspr. narediti, da kdo preneha biti molčeč, nedostopen: vino ga je otajalo

otájati se

prenehati biti pokrit z ledom:

zemlja se je otajala

jezero se je že otajalo

/ led se otaja; pren., ekspr. odnosi med državama so se otajali

otájan

-a -o:

otajano meso

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

otájati -am dov. -an -ana; otájanje (ȃ) koga/kaj ~ meso; poud. Vino ga je otajalo |sprostilo|
otájati se -am se (ȃ) Jezero se je že otajalo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

otájati se -am se dov.

prenehati biti pokrit z ledom

SINONIMI:

odtajati se, odtaliti se, knj.izroč. otaliti se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

Otepää

Predlog

Otepääja samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Estoniji

IZGOVOR: [ótepe], rodilnik [ótepeja]

BESEDOTVORJE: Otepääjčan, Otepääjčanka, Otepääjčanov, Otepääjčankin, otepääjski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ôtok otóka m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Peipsi

Predlog

Peipsija samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

jezero v Estoniji

IZGOVOR: [pêjpsi], rodilnik [pêjpsija]

USTREZNEJE: Čudsko jezero

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pereniálno jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

periódično jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Pisanje sestavine »planina« v večbesednih lastnih imenih

Zanima me pravilen zapis velikih in malih začetnic pri zemljepisnih imen, ki vsebujejo samostalnik planina, in sicer Planina pri jezeru, Planina Blato, Planina dedno polje, Planina v Lazu in podobno, se pravi kdaj se uporablja velika kdaj mala začetnica.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Pisanje z veliko pri pošti

prosim za obrazložitev, kaj je pravilno, ko pišemo kraj pri poštni številki. Je pravilno 2323 Ptujska Gora ali 2323 Ptujska gora. V vseh zapisih na internetu je oboje z veliko, ali je to pravilno. Kako je z navajanjem imena in priimka v uradovalnih dopisih. Je prvo ime in nato priimek ali je pravilno priimek in nato navedeno ime?

Upravne enote še vedno uporabljajo prvo priimek nato ime, pri CSD in občinah sem zasledila navedeni prvo ime nato priimek. Katero je pravilno, je kje določeno kateri organi morajo kako pisati, vsi so javni sektor.

Hvala za odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Pivka

Predlog

1 Pivke samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Pivški kotlini

IZGOVOR: [píu̯ka], rodilnik [píu̯ke]

BESEDOTVORJE: Pivčan, Pivčanka, Pivčanov, Pivčankin, pivški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plája -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plétna plétne; tudi plétnja samostalnik ženskega spola [plétna]

lesen čoln s ploskim dnom in streho ter dvema vesloma za prevoz turistov na Blejski otok

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz bav. nem. Plätten < stvnem. platta, prevzeto iz srlat. plat(t)a ‛plovilo s ploskim dnom’ - več ...

pliocénski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na pliocen: pliocenski sedimenti / pliocensko jezero

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pliocénski -a -o [ijo] (ẹ̑) geol. ~o jezero

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plítek plítka plítko pridevnik [plítək]

1.

v nekaterih zvezah v obliki plitki ki ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost; SINONIMI: plitev

1.1.

;

SINONIMI:

plitev

2.

ki ima manjšo kapaciteto; SINONIMI: plitev

3.

ki zajema le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitev

4.

v obliki plitki ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitev

5.

ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitev

5.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno plitev

5.2.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno plitev

5.3.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno plitev

STALNE ZVEZE: plitki relief
FRAZEOLOGIJA: plitek žep, s plitkim žepom
ETIMOLOGIJA: = cslov. plytъkъ, hrv., srb. plítak, češ. plytký < pslov. *plytъ(kъ) iz *plyti ‛teči’, prvotni pomen je verjetno *‛tekoč’ - več ...

plítev plítva plítvo pridevnik [plítəu̯ plítva plítvo]

1.

v nekaterih zvezah v obliki plitvi ki ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost; SINONIMI: plitek

1.1.

;

SINONIMI:

plitek

2.

ki ima manjšo intenzivnost, vpliv

3.

ki ima manjšo kapaciteto; SINONIMI: plitek

4.

ki zajema le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitek

5.

v obliki plitvi ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitek

6.

ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitek

6.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno plitek

6.2.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno plitek

6.3.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno plitek

STALNE ZVEZE: plitvi kras, plitvi relief
FRAZEOLOGIJA: imeti plitev žep, plitev žep, s plitvim žepom
ETIMOLOGIJA: < *plytvъ iz pslov. *plytъ, glej ↑plitek

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plítvo jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pljúskati -am nedov. (ȗ)
1. v sunkih se premikati, navadno neenakomerno: morje pljuska in valovi; nesti posodo tako, da tekočina v njej ne pljuska; voda v bazenu je visoko pljuskala
// nav. ekspr. dajati kratke, tleskajoče glasove ob takem premikanju: v steklenici je pljuskalo vino / dež pljuska že ves dan pada
// z udarjanjem po tekočini povzročati kratke, tleskajoče glasove: slišal je, da v temi pljuskajo vesla; riba je pljuskala z repom / ekspr. pljuskati po blatu hoditi
2. slišno, navadno neenakomerno udarjati, zadevati ob kaj: jezero pljuska ob skalni breg / ekspr. v obraz mu je pljuskal osvežujoč hlad
// v sunkih se razlivati, iztekati: juha v loncu vre in pljuska čez rob; mleko je pljuskalo iz golide / valovi pljuskajo čez krov; pren., ekspr. ta gibanja so začela pljuskati tudi na Slovensko
3. preh. povzročati sunkovito premikanje tekočine: ne pljuskaj mleka
// na tak način polivati, izlivati: pljuskati tekočino iz posode; pljuskati si mrzlo vodo v obraz
● ekspr. v srcu ji je pljuskala jeza bila je jezna, jezila se je; ekspr. vsepovsod pljuska veselje vsi se veselijo; knjiž. z vseh strani pljuska vanje grmenje topov se sliši močno topovsko streljanje; ekspr. pljuskala ga je po plečih tepla

pljuskajóč

-a -e:

rahlo pljuskajoči valovi

med skalami pljuskajoče jezero

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pljúskati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pljúskanje (ȗ) Morje ~a; poud. ~ po blatu |hoditi|; pljuskati kaj ~ tekočino iz posode; poud. pljuskati koga po čem ~ prijatelja po plečih |udarjati|; pljuskati ob kaj Jezero ~a ~ breg

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pljúskniti -em dov. (ú ȗ)
1. v sunku se premakniti: voda zavalovi in pljuskne; val je visoko pljusknil / blato je pljusknilo na vse strani
// nav. ekspr. dati kratek, tleskajoč glas ob takem premiku: v steklenici je pljusknilo vino; voda je pljusknila
// z udarcem po tekočini povzročiti kratek, tleskajoč glas: od časa do časa pljuskne veslo; riba je glasno pljusknila / ekspr. kamen je pljusknil v jezero padel
2. slišno udariti, zadeti ob kaj: val pljuskne ob breg
// v sunku se razliti, izteči: iz vrča pljuskne mleko; val je pljusknil čez krov, na krov; pren., ekspr. v sobo pljuskne val smeha
3. preh. povzročiti sunkovit premik tekočine: pljuskniti olje v posodi
// na tak način politi, izliti: vina ni spil, raje ga je pljusknil pod mizo; pljuskniti v koga vedro vode
● vsa kri ji je pljusknila v glavo udarila; ekspr. tako ga je pljusknil s široko dlanjo, da se je zvalil po tleh udaril

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plôvna pót -e potí ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pobìti -bìjem dov. pobiti, potolči: Jezero ji pobiti znás BKM 1789, 339; Jezeroih pobies SM 1747, 85; Kak grom, ſzrczé mi pobije KŠ 1754, 255; Angyel Prvorodne ne pobije BKM 1789, 95; Dabi naſſo gizdoſzt ſztejm tálom pobio KŠ 1754, 107; ka je vſze nyegovo králeſztvo pobio KŠ 1754, 111; Vrága je pobil BKM 1789, 103; i tak je pobio nepriátela KM 1796, 16; Ki je kacso pobio SŠ 1796, 13; Gda je nyi 'zivino pobio z tocsóv TA 1848, 64; ka jih je bejszna tocsa pobila KOJ 1845, 10
pobìti se -bìjem se bojevati se: Vrag ali doſzta krát me ſche potreti, i pobiti ſe zmenom SM 1747, 68
pobíeni -a -o pobit: Ki da bi poulek zapouvedi vu szvojem csaszi vküpszprisli, tork bi bio pobien KOJ 1848, 74
pobíti -a -o pobit, potolčen: potrto ſzrczé i pobito ti, oh Bo'ze, ne zavr'zes KŠ 1754, 148; gláva naſſega Goſzpodna Jezuſſa ſz-trsztjom pobitta KM 1783, 64

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

poblestévati -am nedov. (ẹ́)
knjiž. pobleščavati se: jezero poblesteva v soncu; srebrnina je poblestevala ob plamenu sveč / bliski poblestevajo skozi noč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

poblestévati -am nedov. -ajóč, -áje; poblestévanje (ẹ́) Jezero ~a v soncu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

podánek -nka m (ȃ) geogr.
1. najnižji del pobočja: hribi so od podanka do vrha zaviti v meglo; podanek pogorja
2. ravno dolinsko dno v gorah: dolina ima podanek, ki ga pokrivajo travniki; v podanku doline leži majhno jezero

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

podledeníški pridevnik

1.

ki leži, se nahaja pod ledenikom, zlasti okoli severnega in južnega pola

1.1

ki je v zvezi s tako lego pod ledenikom

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

podzêmeljski2 tudi podzémeljski -a -o [podzeməljski] prid. (ē; ẹ̑)
nanašajoč se na podzemlje 1, 3: podzemeljski deli rastlin; podzemeljska favna / podzemeljska voda / spoznavati podzemeljski svet; podzemeljske jame / podzemeljski hodnik, rov / podzemeljska železnica podzemna železnica / podzemeljski jedrski poskusi
♦ geogr. podzemeljsko jezero jezero v kraškem podzemlju; geol. podzemeljska erupcija; sam.:, pog. peljal se je s podzemeljsko s podzemno železnico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

podzémno jézero -ega -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

poikilotêrmično jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Poimenovanja povodij, porečij in drugih površin, povezanih z vodovji

Zanima me pravilna oblika imen povodij, porečij in drugih površin, povezanih z vodovji. Primer: atlantsko povodje ali Atlantsko povodje? Ali zapis povodje Atlantskega oceana pomeni isto kot a/Atlantsko povodje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pojézerje -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pokoléinje tudi pokoléjnje in pokolénje -a s pokolenje, rod: Eto pokolejnye nejde vö KŠ 1771, 57; Hváli Goszpodna vsze pokolejnye KM 1783, 162; kaſtigam greihe ocsév do ſtertoga pokoleinya TF 1715, 17; i do stertoga pokoleinya ABC 1725, A4b; i stertoga pokoleinya SM 1747, 64; do trétyega i ſtrtoga pokoléjnya onih KŠ 1754, 67; kaje Kriſztus ztiſztoga I.) Abrahámovoga pokolejnya KŠ 1771, 3 (B2a); ár je obládao oroszlán z-Júda pokolejnya KM 1783, 33; Zapovedao je Boug nyemi vſzega pokolejnya obrizávanye KM 1796, 17; dokecs szo z-ednoga pokolejnya bodoucsi drügoga Jezika nej nücali KOJ 1833, IX; i veliko nevoulo ſzo i takaiſe na ſzvoje pokoleinye zaſzádili SM 1747, 51; Záto vſza eta pokolejnya od Abraháma notri do Dávida ſzo ſtirináſzetera pokolejnya KŠ 1771, 5; od Dávida je ſtirinájſzet pokolejny KŠ 1771, 5; i dopuszto je prebivati pokolênyam Izraelszkim TA 1848, 64; A miloſcsho pak vcſinim nad jezero pokoleinya onih TF 1715, 18; nad jezero pokoleinya onih ABC 1725, A4b; nad jezero pokoleinya onih SM 1747, 46; Stera je vu drügi pokolejnyaj nej dána na znánye ſzinom cslovecsim KŠ 1771, 578

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pokrájina -e ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

polárno jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

poledenéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. spremeniti se v led; zmrzniti: ostanki snega na dvorišču so poledeneli
// prekriti se z ledom: če je ob deževju mrzlo, cesta poledeni / jezero je poledenelo
2. ekspr. postati zelo hladen, mrzel: roke so mi čisto poledenele
3. ekspr. začutiti velik strah, grozo: ob prvem strelu je poledenela / kri mu je poledenela

poledenèl

in poledenél -éla -o:

poledenele ceste

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

polimíktično jézero -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

polimíktično jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

polje

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pomòl -ôla m, mest. ed. tudi pomólu (ȍ ó)
1. utrjen, umetno narejen del pristanišča, ki sega v morje: hiteti na pomol; ob pomolu se zibljejo čolni / pristaniški pomol; pomol za pristajanje čezmorskih ladij / ladjo privezati k pomolu k stebričku na pomolu
2. geogr. del višje ležeče zemeljske površine, ki sega v ravnino, morje, jezero ali v vijugo reke: Dubrovnik leži na pomolu; Ljubljanski grad stoji na pomolu
3. arhit. betonska, lesena konstrukcija, ki moli vodoravno iz zidu: narediti pomol; hiša ima bogato okrašene pomole; obzidan, ograjen, zaprt pomol / ogelni pomol / okno v pomolu
● knjiž. zbrali so se na pomolu pred cerkvijo na ploščadi, pragu; publ. na pomolu so nove senzacije na vidiku
♦ alp. pomol kratka kamnita tvorba, ki moli navadno vodoravno iz stene; anat. vidni pomol skupek živčnih celic v sredini velikih možganov; talamus; šport. odskočni pomol (odskočna) miza; teh. pomol del žerjava s škripcem ali mačkom, ki sega nad delovni prostor

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pomòl -ôla m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pomòl -ôla m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ponújati -am nedov., tudi ponujájte; tudi ponujála (ú)
1. delati, da lahko kdo kaj
a) dobi: natakarji ponujajo jedi okoli mize; za uslugo mu je ponujal nagrado / ponujati komu svoje prijateljstvo / ker je deževalo, so mu ponujali dežnik / ekspr. ponujali so ji več ženinov, pa ji nobeden ni bil všeč
b) kupi, najame: branjevke ponujajo zelenjavo / oglas ponuja hrano in prenočišče v hotelu / ponujati blago po različnih cenah prodajati
2. ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; dajati: češnja na vrtu vsako leto ponuja veliko sadežev / življenje nam ponuja mnogo lepega / predpisi ponujajo samo eno rešitev
// povzročati, da kdo kaj dobi, ima: ta dogodek nam ponuja priložnost, da nadomestimo zamujeno; zdelo se mu je, da se mu tam ponuja bogastvo / z oslabljenim pomenom: hrib je ponujal lep razgled na mesto; z vrha gore se je ponujal pogled na jezero
3. knjiž. imeti, vsebovati: njegova knjižnica ponuja dovolj gradiva za različne referate, razprave
● za atentatorjevo glavo ponujajo nagrado kdor bo omogočil, da bo atentator aretiran, bo dobil nagrado; ponujali so mu potico, pa je ni jedel ga silili, naj jo jé; ekspr. ponujal ji je zakon izražal željo, naj se poroči z njim

ponújati se

1.

izražati pripravljenost za kako dejanje:

dve leti se je hodil ponujat v službo

ponujal se je, da jih odpelje v mesto

/ ponujal se je za pomoč; kar naprej se ji ponuja za spremstvo

2.

ekspr.

siliti se, truditi se jesti, piti:

dolgo se je ponujala z juho

ves večer se je ponujal z vinom

/ pa pusti, kaj se ponujaš

●

ekspr. dež, sneg se ponuja začenja zelo rahlo deževati, snežiti; ekspr. dobra jed se sama ponuja je ni potrebno priporočati; ekspr. ponujale so se ji črne misli jo vznemirjale, jo mučile; ekspr. pred beznicami so se ponujale prostitutke so bile pripravljene imeti spolne odnose za plačilo; ekspr. ponujajo se nova in nova vprašanja se pojavljajo, nastopajo

ponújan

-a -o:

ponujanih jedi se ni niti dotaknil

zavrnil je ponujano pomoč

sprejel je ponujano službo

kvaliteta ponujanega blaga je slaba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

popàščiti se -im se dov. pohiteti: Igyekezni; popascsiti, 'súriti, fliszati sze KOJ 1833, 160; Ki prôti gucsijo, ete poszlavce preszvêtiti sze popascsi nisteri od miniszterov AIP 1876, br. 1, 2; ino sze popascso szvojega sztarejsega sziná za Czaszara okorónati KOJ 1848, 82; jezero jezér lüsztvo sze na pokápanye v-Budapest popascsilo AIP 1876, br. 2, 1; szo sze popascili z-Lutherom sze zdrü'siti KOJ 1845, 59

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

poplitvíti -ím tudi poplítviti -im dov., poplítvil (ī í; í ȋ)
narediti (bolj) plitvo: nanosi hudournikov so poplitvili jezero; morje se je poplitvilo / slabe knjige človeka poneumijo in poplitvijo; ekspr. njihova ljubezen do domovine se je sčasoma poplitvila

poplitvèn

-êna -o in poplítven -a -o:

svet mladih ljudi je v drami preveč poplitven

poplitveno jezero

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

poplitvíti -ím tudi poplítviti -im dov. poplítvil -íla tudi poplítvil -a, nam. poplitvít/poplitvìt tudi poplítvit; poplitvênje tudi poplítvenje; drugo gl. plitviti (í/ȋ í; í ȋ) koga/kaj ~ jezero; Televizija ga je poplitvila

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

potopíti -ím dov., potópil (ī í)
1. narediti, da pride kaj pod (vodno) gladino: potopiti vedro v vodnjak / labod je potopil glavo / potopiti ladjo / zbirno jezero je potopilo del doline zalilo, poplavilo
2. utopiti: potopiti mladega mačka / potopiti v vinu svojo žalost

potopíti se

1.

izginiti pod (vodno) gladino:

ladja se je potopila

težko telo se potopi

//

hote se spustiti pod (vodno) gladino: fant je priplaval na površino in se spet potopil; raca se je kdaj pa kdaj potopila

2.

ekspr.,

z oslabljenim pomenom,

navadno z glagolskim samostalnikom,

v zvezi z v

izraža nastop

a)

intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik:

potopil se je v branje, razmišljanje

/ elipt. potopil se je v razpravo

b)

stanja osebka, kot ga določa samostalnik:

potopil se je v molk, žalost

potopiti se v spanec

/ trg se je potopil v temo

●

ekspr. potopil se je v množico na trgu izginil je v množici

potopljèn

-êna -o:

sedel je ves potopljen v misli

v mrak potopljena hiša

potopljena ladja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

povódje -a s (ọ̑)
geogr. ozemlje, s katerega odteka voda v isto morje, jezero, reko: črnomorsko povodje; povodje Bohinjskega jezera, Ljubljanice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

površínski -a -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na površino: površinska oblikovanost / površinska gniloba, razpoka; površinske krvne žilice / površinska gostota snovi; površinska obdelava kovin / površinske in globinske kamnine; površinske vode nanašajo v jezero blato
♦ fiz. površinska napetost na dolžinsko enoto preračunana sila, ki deluje na izbrano črto na površini tekočine; mont. površinski kop
2. knjiž. ki ne zadeva bistva: z ljudmi ima samo površinske stike; njeno veselje je samo površinsko
// ki ne upošteva, zajema vsega, tudi podrobnosti; površen: površinske raziskave problema; površinsko ocenjevanje

površínsko

prisl.:

površinsko obdelati

površinsko gledani predmeti

nekateri poročevalci so poročali le površinsko

♦

metal. površinsko kaliti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

požirálnik požirálnika samostalnik moškega spola [požirálnik] tudi [požiráu̯nik]

1.

cevast prebavni organ, ki poteka od žrela do želodca

2.

odprtina, razpoka v kraških tleh, v katero ponika voda

3.

jašek za odvajanje zlasti meteornih voda; SINONIMI: iz gradbeništva ponikalnica, iz gradbeništva ponikovalnica

STALNE ZVEZE: barrettov požiralnik, Barrettov požiralnik
FRAZEOLOGIJA: boj na požiralniku
ETIMOLOGIJA: ↑požirati

Prebivalci Naklega so »Naklanci«, »Nakljanci«, »Nakelčani« ali »Naklani«?

Naklanci, Nakljanci, Nakelčani ali Naklani?

Zadnji slovenski pravopis (Slovenski pravopis, 2003) potrjuje prvo besedo. Torej Naklo. Logično razmišljujoči človek bo dejal v Naklem živijo Naklanci. In od kod so se vzeli Nakljanci?

Geolog Ljubo Žlebnik je v strokovni reviji Geologija (št. 14, 1971, str. 5–51) objavil prispevek »Pleistocen Kranjskega, Sorškega in Ljubljanskega polja«, v katerem je na precej realnih temeljih zapisal ugotovitve, da je suha naklanska (ne nakljanska!) dolina stara savska struga iz časa prodnega zasipa v zadnji ledeni dobi (več kot 10.000 let nazaj). Tržiška Bistrica, ki se je prej izlivala v Savo južno od današnje vasi Žeje, je po prestavitvi savske struge na današnje mesto še nekaj časa tekla po svoji stari strugi. Torej ime Naklo, doslej ga ni uspelo še nikomur dokončno razvozlati, po vsej verjetnosti pripada vodi, močvirju, kalu, zagotovo pa ne klancu.

Prvi avtorji naklanske zgodovine in časopisnih prispevkov so do zadnje četrtine 20. stoletja uporabljali različne oblike imena vasi in njenih prebivalcev:

v Naklem, iz Nakla/Naklega
Kateri? nakelski
za prebivalce pa: Nakelčani in Naklanci.

Starejši zgodovinarji so razlagali, da naj bi ime vasi izhajalo iz besed na kalu, to je močviren kraj, kjer naj bi bilo nekoč tudi jezero oziroma naj bi voda zaradi ozke soteske Temnik zastajala.

Zadnji Slovenski pravopis, ki sta ga izdala Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in ZRC SAZU leta 2003, ime vasi Naklo sklanja z dvema možnima oblikama zapisa:

v Naklu/Naklem, iz Nakla/Naklega
Kateri? nakelski
prebivalci: Nakelčani/Nakljanci, Nakelčanke/Nakljanke

Lektorji danes uporabljajo pravila veljavnega pravopisa. S kakšno utemeljitvijo so strokovnjaki na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Naklancem dodali sporni j (Nakljanci) ne vemo. Dobro pa vemo, da se ob vsaki novi publikaciji med Naklanci vnamejo polemike o sporni črki.

Podpisani Damijan Janežič se že petindvajset let ukvarjam z raziskovanjem krajevne zgodovine, predstavitvijo pomembnih Naklancev in z zbiranjem folklornih in spominskih pripovedi. V tem času sem se pogovarjal z več Naklanci. Med njimi je bil tudi Henrik Jošt, po domače Be(g)mostr iz Naklega, katerega spomin je segal do prve svetovne vojne. Toda nobeden ni rekel za Naklance, da so Nakljanci.

V krajevnem narečju so naši predniki vasi rekli:

Náku/Nákva
Kateri? naklansk.
prebivalci: Naklanc/Naklanka, Naklanc/Naklancə/Naklanke

Tako menimo, da so edino pravilne oblike imena Naklo naslednje:

Naklo/-ega/-emu/-em in Naklo/-a/-u/-em
Kateri? naklanski
v Naklo, iz Naklega, med Naklim in Kranjem
prebivalci: ed. Naklanec/Naklanka, dv. Naklanca/Naklanki, mn. Naklanci/Naklanke

Veljavni slovenski pravopis tudi za nekatere sosednje vasi uporablja oblike, ki jih pri nas še nismo slišali in jih nikoli nismo uporabljali. Tako kot za Naklo navajamo izgovorjavo vasi v krajevnem narečju in oblike, ki bi jim moral slediti slovenski pravopis:

Okroglo: Okrogu/lga/lmo; na Okrogləm; z Okroglega; Kateri? okroglansk; Okroglanc/Okroglanke; Okroglo/-ega/-emu/-em, Čigav? okroglanski (pravopis okrogelski), na Okroglem, z Okroglega, Okroglanec/-ka, Okroglanca/-ki, Okroglanci/-ke (pravopis Okrogelčani);
StrahinjStrahən/-na/-ə; u Strahin; s Strahina; Kateri? strahinsk; Strahinc/Strahinke Strahinj/-a/-u, Čigav? strahinjski; Strahinjec/-ka, Strahinjca/-ki, Strahnjci/-ke (pravopis Strahinjčani);
Zgornje DupljeZgorne/Spodne Daple/Dapəl/-ah; Kateri? daplansk; Daplanc/-ə/Daplanke Zgornje/Spodnje Duplje/-lj/-ah; Kateri? dupljanski; Dupljanec/-ka, Dupljanca/-ki, Dupljanci/-ke (pravopis Dupeljci)
CegelnicaCegunca/e/Cegunc; na Cegunco; s Cegunce; Kateri? cegvarsk; Cegvarjə/ke Cegelnica/-e/-i; na Cegelnico; s Cegelnice; Kateri? cegvarski/cegelniški; Cegvarji/-ke / Cegelničani
PolicaPolica, na Polici, s Police; Poličani/-ke Pivka, na Pivki, s Pivke; Pivčani/-ke.

Spoštovani strokovnjaki Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša na ZRC SAZU Naklanci menimo, da je ob pripravi pravopisa prišlo do nekaterih netočnih oblik imen vasi in poimenovanj prebivalcev teh vasi. Popravke utemeljujemo z rabo ljudskih oblik poimenovanja vasi in prebivalcev teh vasi. Nikdar do izdaje zadnjega pravopisa se niso uporabljale naslednje oblike: Nakljanci, okrogelski, Okrogelčani, Strahinjčani, Dupeljci. Zadnja še ni bila uporabljena v nobeni publikaciji.

Lepo se vam zahvaljujemo za prijaznost in vas pozdravljamo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

predálpsko jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

predledeníško pregrádno jézero -ega -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pregrádno jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

prepeljávati -am nedov. (ȃ)
1. z vozilom, prevoznim sredstvom spravljati z enega mesta na drugo: prepeljavati blago, potnike; čez jezero se prepeljavajo s čolnom / včasih so morali hoditi v mesto peš, zdaj pa jih prepeljava avtobus
// voziti (sem in tja): prepeljavati turiste po jezeru; prepeljaval jo je z avtomobilom
// spravljati z enega mesta na drugo sploh: otrok prepeljava voziček iz sobe v sobo
2. z vlečenjem spravljati navadno kaj dolgega, podolgovatega skozi kaj: prepeljavati vrv skozi zanke
3. nav. ekspr. kot spremljevalec voditi, usmerjati gibanje koga: prepeljaval je dekleta po parkih / koklja prepeljava piščance po dvorišču

prepeljávati se

enakomerno, drseč se premikati:

po kanalih se prepeljavajo gondole

/ pav se je prepeljaval po dvorišču

/ po ledu se že prepeljavajo prvi drsalci se drsajo

/ po nebu se prepeljavajo beli oblaki

//

nav. ekspr. leteti z razprostrtimi, mirujočimi perutmi: nad gozdom se prepeljavajo kragulji

●

ekspr. vedno se prepeljavata za roko, pod roko hodita, držeč se za roko, pod roko; prepeljava se po hiši kot gospa hodi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

presahníti in presáhniti -em dov. (ī á)
1. navadno za krajši čas postati suh, brez vode: to jezero vsako leto presahne; mlaka je presahnila / studenec je presahnil
// navadno za krajši čas izginiti, zlasti zaradi suše: voda v potoku poleti skoraj popolnoma presahne
♦ agr. kravi je presahnilo mleko krava nima več mleka
2. ekspr. izginiti, izgubiti se: misel na to ni nikdar presahnila / reka ljudi in avtomobilov je zvečer presahnila / beseda mu je nenadoma presahnila nenadoma je umolknil
● ekspr. solze so ji presahnile prenehala je jokati

presáhnjen

-a -o:

presahnjen izvir

/ toliko je zemlja že presahnjena, da se lahko orje osušena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

presahníti in presáhniti -em dov. presáhnjenje; drugo gl. sahniti (í/ȋ/á á) Jezero vsako leto ~e; presahniti komu/čemu Kravi je presahnilo mleko; poud. Beseda mu je presahnila |umolknil je|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

presahníti in presáhniti -em dov.

izraža, da kaj za krajši čas izgubi vodo

SINONIMI:

presušiti

GLEJ ŠE SINONIM: izginiti, usahniti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

presihajóče jézero -ega -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

presihajóče kráško jézero -ega -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

presíhati -am nedov. (ī ȋ)
1. navadno za krajši čas postajati suh, brez vode: to jezero presiha; vaške mlake so že presihale
// navadno za krajši čas izginjati, zlasti zaradi suše: poleti voda v potoku presiha
♦ agr. ob koncu brejosti kravi mleko presiha ima krava vedno manj mleka
2. ekspr. izginjati, izgubljati se: glasovi so nekaj časa naraščali in nato presihali / dobro razpoloženje že presiha

presihajóč

-a -e:

presihajoč potok

♦

geogr. presihajoči studenec studenec, ki v določenih časovnih presledkih izvira in presiha; presihajoče jezero jezero, ki nastane, ko voda preplavi kraško polje, in usahne, ko ta voda odteče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

presíhati -am nedov. -ajóč, -áje; presíhanje (í ȋ; ȋ) Jezero ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

presíhati, -sȋham, vb. impf. ad presehniti; zeitweise austrocknen o. versiegen, intermittieren, Jan., Cig. (T.), C.; presihajoč, periodisch: presihajoč studenec, presihajoče jezero, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Préspansko jézero -ega -a s, zem. i. (ẹ́ ẹ̑) |makedonsko jezero|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

prestrán, adj. weit ausgedehnt, C.; prestrana okolica, C.; postavil me je na prestrano polje, Dalm.; dežela je dosti prestrana zanje, Dalm.; prestrano jezero, Dict.; prestrano in nevarno morje, Rog.; — geräumig, Dol.; — weit, bequem, C.; prestrana obleka, prestrani rokavi, Z.; — pogl. prostran.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pretǫ́čən, -čna, adj. pretǫ̑čno jezero, der Flusssee, Cig. (T.), Jes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pretóčno jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

prevesláti -ám dov. (á ȃ)
z veslanjem priti z enega konca česa na drugega: preveslati jezero, zaliv
● ekspr. skupaj sta preveslala to vojno prebila, preživela

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

prežvižgováti, -ȗjem, vb. impf. ad prežvižgati; Kraljič tako prežvižguje, Da se jezero stresuje, Npes.-Jan. (Slovn.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pribobnéti -ím dov. (ẹ́ í)
bobneč hitro priti: po cesti so pribobneli vozovi / v jezero pribobni slap

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pribobnéti -ím dov.; drugo gl. bobneti (ẹ́ í) V jezero ~i slap

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pribréžno jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

prijéten tudi priéten -tna -o prid.
1. prijeten, ki ima, kaže pozitivne lastnosti: Da tak tebi vuvſzem Prijéten osztánem KŠ 1754, 248; Oh priétni Jezus KŠ 1754, 237; po ſzvojem priétnom ſzlugi Moyſeſſi vönka zgláſzo TF 1715, 12; Hlápcze opominaj, naj boudo vu vſzem priétni KŠ 1754, 66; stere je náſz ſzebi zoubſztom prietne vcsino SM 1747, 21
2. ki ugaja, je všeč: ſzáda ino je priétni pred nye ocſmi KM 1783, 6; ki ſze ga boji, priéten nyemi je KŠ 1771, 374; i prijéten bode ete ſz. Áldov KM 1783, 131; na vékſe on je vſzejm prijéten KM 1790, 36; Csi ſzem li prijéten Tebi BRM 1823, 10; Nikſa gnila rejcs .. naj bou priétna poſzlüſávcszom KŠ 1754, 44; I priétna je bila eta rejcs pred vſzov vno'zinov KŠ 1771, 357; Ár je hiſtvo ſzvéto edna poſtena, Bougi priétna, ſztáva SIZ 1807, 6; ino vsze moie csinenye priétno boude ABC 1725, A5b; ako scsés videti, koje Bogu drágo i lüdem prietno SM 1747, 87; Da vſze moje delo Tebi bou prijétno KŠ 1754, 248; dokecs je prijétno k-pokouri vrejmen KM 1783, 134; od koga bole Goſzpoudi je nej priétno kak ſté popejvanye BKM 1789, 7b; i brs za volo Simon Máguſa, priétnoga Nero Czaſzari KŠ 1771, 700; Túl korátov je nê kâ prijétnoga KAJ 1870, 10; poſztavte tejla vaſa na áldov priétni Bougi KŠ 1771, 475; Oni ſzo ti priétni bili BKM 1789, 83; i záto ſzo Ábela dári bili prijétni Bougi KM 1796, 8; kaiſzo tákove proſnye priétne oczi TF 1715, 31; Naj boudo priétne tebi ricsi vüſzt moji KŠ 1771, 147; da Tebi moja dela priétan boudo TF 1715, 46; dobra dela ſzo, ſtera ſzo Bougi prijétna KMK 1780, 97; Ár hrána náſz Bougi priétne ne vcſini KŠ 1754, 211; Jelo pa náſz priétne Bougi ne vcsini KŠ 1771, 505
3. ki prinaša veselje, zadovoljstvo: Predgat leto Goſzpodnovo to priétno KŠ 1771, 176; Ár právi: vu priétnom vrejemni ſzam te poſzlüjhno KŠ 1771, 538; Jasz sze pa, Goszpodne, k tebi molim v prijétnom vrêmeni TA 1848, 54; ali za volo z-Bogom zmérjenoga, ſzo priétna KŠ 1754, 81
prijétnejši tudi priétnejši -a -e prijetnejši: I drügim de prijêtnêsi, Ki povszéd csedno gucsi KAJ 1848, 276; Lübav Jezuſſa Jezero-krát prijetnejsa KM 1783, 248; I pred Bougom je tüdi priétnejsa edna lejpa peſzen BKM 1789, 4b; tüvárissiczo, ali mojim ocsem prijetnejse nej ſzam nindri mogao nájdti SIZ 1807, 19; nego szi to bougso, Bougi prijétnejso voro preberé KOJ 1845, 80

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

prikrožíti in prikróžiti -im dov. (ī ọ́)
1. krožeč priti: satelit je prikrožil okrog zemlje / ekspr. jata rac je prikrožila nad jezero / ekspr. cigareta je spet prikrožila do prvega kadilca
2. zastar. prikrojiti, prirediti1: Slovani so prikrožili stara imena rek, naselij po svoje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

prímabalerína prímabaleríne samostalnik ženskega spola [prímabalerína]

1.

najvidnejša, glavna plesalka v baletni skupini

2.

ekspresivno najvidnejši, glavni pripadnik skupine

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. prima ballerina iz prima ‛prva’ in ↑balerina

prímati -lem nedov.
1. prijemati: Zetimi šlátam, primam BJ 1886, 42
2. prejemati: nas vſzakdenésnyi krüh zhválo zdávanyem primlemo KŠ 1754, 165; i zatô naj primlje odnyega jezero rainskih AIP 1876, br. 1, 7; szo po nedelaj ino primali v-zdrávji i betegi troust szvétih Szakramentomov KOJ 1845
3. sprejemati: od tvojega ſz. Sziná predgo vſzrczé primlemo KŠ 1771, 842; bicsüje pa vſzákoga ſteroga za ſziná primle KŠ 1771, 694
primajóuči -a -e sprejemajoč: Potrejbno je záto püſpeki .. biti na ſztán prijemajoucsemi KŠ 1771, 637

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pripelàti -pèlam dov.
1. pripeljati, privesti: I drüge ovczé mám, ſtere mi je potrejbno eſzi pripelati KŠ 1771, 300; Paſcsi ſze i drüge tá pripelati KŠ 1771, 536; Marka kſzebi vzemi i pripelaj ga ſzebom KŠ 1771, 652; serega nepripelaj z-szebom KOJ 1845, 35; Oſzelniczo, odvé'zta jo i pripelajta jo meni KŠ 1771, 67; Ali te nepriátele moje pripelajte eſzi KŠ 1771, 236; Meſter, pripelao ſzam ſzina mojega ktebi KŠ 1771, 130; gda je potop na ti nepobo'zni na ſzvejt pripelao KŠ 1771, 719; i ta zvejzda je nyé pripelala k-ſztáni Goſzpodna Jezuſſa KM 1796, 90; Pripelala ſzta to oſzelniczo i 'zrbé KŠ 1771, 68; kda szo niki szkrbni roditelje dejte szvoje k-skolniki pripelali KOJ 1845, 7
2. omogočiti komu, da kaj odkrije, spozna: i ſcséte na náſz pripelati etoga csloveka krv KŠ 1771, 355; ſetüj me k-mojemi Zvelicsiteli nazáj pripeláti KMK 1780, 102; Dáj nám Szebé, i drüge ravnati, Kzvelicſanyi pripelati BKM 1789, 55; Bôg nasz vodi, on nasz má pripeláti tá, Gde nam nôvo szprotolêtje, nôvi dôm dá KAJ 1870, 26; Da nász k-právoj pokouri pripelas KM 1783, 97; Naj nász vu tvojo diko pripelas KM 1783, 10; da ani Vrág náz vkákſo ſzramouto nepripela TF 1715, 30; On me pripela k-vretini blá'zensztva KAJ 1848, 7; nego me vu Nebeſzko vekivecsno domovino pripelai SM 1747, 57; i pripelaj náſz vu 'sitek vekivecsni KM 1790, 111; Kriſztus, da bi náſz k-Bougi pripelao KŠ 1771, 710; Na ono tá pripelao BRM 1823, 9; náj bi na hüdo zabloudnyenoga krála na bougso miszeo pripelao KOJ 1848, 40; ka ſzi náſz na tvojega ſz. ſziná ſzpoznanye pripelao KŠ 1771, 847; ki ſzi vno'ſino pogajnszkoga národa na právo vöro pripelao KM 1783, 90; Epafrás je je na vöro pripelao KŠ 1771, 601; Tebé je lübéznoſzt tvoja, Pripelala knám doli BKM 1789, 81; geto ſzo ji vnogo jezero na Kriſztuſovo ſzpoznanye pripelali KŠ 1771, A5b; i pripelali ſzo áldov tomi bolvani KŠ 1771, 362
pripelàti se -pèlam se
1. pripeljati se: I gda bi ſze Jezus pá na drügo ſztrán prejk pripelao vu ládji KŠ 1771, 116; Drugi dén ſzmo ſze pa pripelali vu Sidon KŠ 1771, 424
2. privesti: 'zena ſze pred Kriſztuſa pripela KŠ 1771, 291; pren. Pred Kriſztuſa ſze pripelamo SŠ 1796, 45; Pred Goſzpodna pripelajo ſze vſzi SŠ 1796, 14; Geto ſze je pa po Petri k-Kriſztuſi pripelao KŠ 1771, 101
pripelajóuči -a -e ko pripelje, privede: Sznéhou pripelajoucsi k-hi'si, Sztarissina etak má praviti SIZ 1807, 39
pripèlavši -a -e ko je privedel: Jupitra pop pa gyüncze i vejncze pred vráta pripelavſi zlüſztvom vrét KŠ 1771, 386; Tomori, szledkar sze pa i k-nyemi pripelavsi, z-recsjouv tüdi na znánye dati, je nej zamüdo KOJ 1848, 73
pripèlani -a -o pripeljan, priveden: i na zapovid Feſztuſovo pripelan je Paveo KŠ 1771, 420; Szilje ete dnih vsze kraja jáko doszta v Buda-Pest pripelano AI 1875, kaz. br. 8; Za Kolosáncze a.) hválo dáva, ka ſzo na vöro pripelani KŠ 1771, 603

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pritòk -óka m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

privláčen -čna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~o dekle; neobč. ~o pohištvo lepo oblikovano; biti ~
privláčni -a -o (á) ~a sila
privláčnost -i ž, pojm. (á) očarati s ~jo; števn. Jezero je glavna ~ kraja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

privláčnost -i ž (á)
1. lastnost, značilnost privlačnega: vse je očarala s svojo privlačnostjo; osebna, spolna privlačnost / privlačnost njegovih besed je vplivala na odločitev
// s prilastkom kar privlači, vzbuja zanimanje: turistične privlačnosti; jezero je največja privlačnost kraja; slika je glavna privlačnost razstave
2. fiz. lastnost telesa, da deluje na drugo telo s privlačno silo: medsebojna privlačnost teles; privlačnost električnih delcev / privlačnost Zemlje težnost Zemlje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Pskovsko jezero

Predlog

Pskovskega jezera samostalniška zveza srednjega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

jezero v Estoniji

IZGOVOR: [pǝskôu̯sko jézero], rodilnik [pǝskôu̯skega jézera]

BESEDOTVORJE: pskovskojezerski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Ptújsko jézero -ega -a s, zem. i. (ú ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

puščáva Frazemi s sestavino puščáva:
glás vpijóčega v puščávi, klíc vpijóčega v puščávi, kot puščáva dežjà, kot puščáva vôde, krík vpijóčega v puščávi, potrebováti kàj kot puščáva dež, potrebováti kàj kot puščava vôdo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Rábeljsko jézero -ega -a [bə] s, zem. i. (á ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

rakitenski

Predlog

rakitenska rakitensko in rakiški rakiška rakiško in rakitniški rakitniška rakitniško pridevnik

IZGOVOR: [rakítənski] in [rakíški] in [rakítniški]

PRIMERJAJ: Rakitniško jezero

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Rakitniško jezero

Predlog

Rakitniškega jezera tudi Rakiško jezero Rakiškega jezera samostalniška zveza srednjega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

jezero na Rakitni

IZGOVOR: [rakítniško jézero], rodilnik [rakítniškega jézera] tudi [rakíško jézero], rodilnik [rakíškega jézera]

BESEDOTVORJE: rakitniškojezerski tudi rakiškojezerski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

razčlénjeno jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

razgrínjati -am nedov. (í)
1. delati, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino: razgrinjati preprogo, zemljevid / ekspr. tulipani že razgrinjajo popke odpirajo; se razcvetajo / metulj razgrinja krila
// delati, da kaj v takem položaju pride na kako površino: razgrinjati prt na mizo, papir po tleh; pren., pesn. noč je razgrinjala temno odejo čez polje
2. delati, da kaj zavzame čim večjo površino: razgrinjati krhlje po lesi, da se sušijo
3. delati, da kaj ni več skupaj, na kupu: ko je iskala orehe, je morala razgrinjati listje
// razmikati: razgrinjati veje
4. knjiž. kazati, razkrivati: v delu razgrinja svoje poglede na čas in sodobnike
● publ. pred nami je razgrinjal svoje vtise o pravkar končani konferenci obširno nam je pripovedoval o njih

razgrínjati se

nav. ekspr., s prislovnim določilom

1.

biti, obstajati na razmeroma veliki površini:

po prisojni strani hriba se razgrinjajo vinogradi

za hišo se razgrinja vrt

/ nad dolino se razgrinja zvezdnato nebo

2.

prihajati na kako površino, navadno veliko:

nad jezero se že razgrinja megla

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Razmerje med pridevnikoma »podzemni« in »podzemeljski«

Pišem vam za pomoč oz. vaše strokovno mnenje glede uporabe besede podzemni (podzemna voda, habitat, ipd.) oz. podzemeljski. Uporabljata se sicer oba termina, oba sta v Franu, v SSKJ je naveden podzemeljski, in sama se striktno držim podzemeljska favna, habitat, itd., seveda pa sprejmem tudi drugo obliko. Zdi se mi, da je izraz podzemen izpeljan iz podzemeljski, direktno pa etimologije ni mogoče razbrati, ker »podzem« ali »podzema« nič ne pomeni. A jezik je živ in taki izrazi nenehno nastajajo. Strokovno se mi zdi edini ustrezen izraz »podzemeljski«, literarno pa me prav nič ne motijo še kaki drugi izrazi. Kakšno pa je vaše mnenje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

réčno jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

rélativna erozíjska báza -e -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

relíktno jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

rešêto Frazemi s sestavino rešêto:
bíti na rešêtu, bíti v sítu in rešêtu, dáti kóga/kàj na rešêto, iméti kóga/kàj na rešêtu, iméti spomín kot rešêto, kot rešêto, možgáni kóga so [kot] rešêto, ostáti na rešêtu, pásti skozi rešêto, prebiti se skózi rešêto, príti na rešêto, správiti kàj skozi rešêto, v rešêtu vôdo nosíti, z rešêtom vôdo nosíti, z rešêtom vôdo zajémati, znájti se na rešêtu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ribovít -a -o prid. (ȋ)
bogat z ribami: Krka je ribovita; ribovito jezero

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ribovít -a -o; bolj ~ (ȋ) ~o jezero
ribovítost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

rúdniško jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

rúšno jézero -ega -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Saimaa

Predlog

Saime samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

jezero na Finskem

IZGOVOR: [sájma], rodilnik [sájme]

BESEDOTVORJE: saimski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sandolín -a m (ȋ)
lahek, ploščat, na obeh koncih koničast čoln z dvostranskim veslom za eno ali dve osebi: s sandolinom sta preveslala jezero

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sanírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. narediti, da kaj (znova) dobi zahtevane, zaželene lastnosti; popraviti, izboljšati: sanirati ceste, mostove; grad bodo v celoti sanirali / sanirati jezero
● sanirati gledališke razmere izboljšati, urediti
2. pravn. z organizacijskimi, finančnimi, pravnimi ukrepi izboljšati neugodno finančno stanje delovne organizacije, skupnosti: sanirati podjetje / sanirati gospodarski položaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sanjàv -áva -o prid.(ȁ á)
ki ima veliko predstav, želja, ki navadno niso osnovane na resničnosti: sanjav človek; vedno je sanjav
// ki izraža, kaže take predstave, želje: spregovorila je s sanjavim glasom; sanjave oči / sanjavo razpoloženje / sanjava pesem
// ki vzbuja take predstave, želje: sanjava melodija; sanjavo jezero; sanjavo jutro

sanjávo

prisl.:

sanjavo gledati, hoditi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Savica

Predlog

2 Savice samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

slap v jezerski kotlini Bohinjskega jezera

potok v jezerski kotlini Bohinjskega jezera

IZGOVOR: [savíca], rodilnik [savíce]

BESEDOTVORJE: saviški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sédati -am nedov. (ẹ́ ẹ̄)
1. nameščati se, spravljati se v tak položaj, da je teža telesa pretežno na zadnjici: ljudje so vstajali in spet sedali; sedati na klop pri peči; s težavo je sedal / sedati k mizi, za mizo; sedati v avtomobil / poleti je rad sedal v senco
// nameščati se, spravljati se v mirujoč položaj, dotikaje se podlage z nogami, s spodnjim delom telesa: ptice sedajo na hrast / race sedajo na jezero / ekspr. snežinke sedajo na drevje
2. ekspr., s prislovnim določilom izraža, da osebek (večkrat) dela to, kar nakazuje določilo: sedati h klavirju; rad seda h knjigam rad bere, študira; ob večerih seda k pisalni mizi piše; nerad seda za volan vozi avtomobil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

siderotrófno jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sifónsko jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

síga -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Skádrsko jézero -ega -a s, zem. i. (á ẹ̑) |jezero na meji med ZRJ in Albanijo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Sklanjanje besednih zvez tipa »otok Hvar«

Zanima me, kako sklanjamo besedne zveze z lastnoimenskim določilom ob zemljepisnem jedru tipa: mesto Trst in otok Pag, otok Hvar.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Sklanjanje desnega prilastka: »hribovje Pohorje«

Zanima me, kateri zapis je pravilen:

Kraj je nastal pod južnimi obronki hribovja Pohorja.
Kraj je nastal pod južnimi obronki hribovja Pohorje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Sklanjanje imen držav: »Siera Leone«, »Gvineja Bissau« in »Burkina Faso«

Zanima me, kako se sklanja imena teh držav, ki imajo nekoliko »specifična« imena.

Recimo države Sierra Leone, Gvineja Bissau in Burkina Faso. Ali se sklanja zgolj prvi del imena ali tudi drugi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

skrivnósten -tna -o prid., skrivnóstnejši (ọ̑)
1. ki se ne da razumeti, dojeti, pojasniti: skrivnostni pojavi; skrivnostna izginitev, smrt; to so skrivnostne stvari / skrivnostna moč; skrivnostne naravne sile; skrivnostno življenje rastlin / skrivnostna prikazen; skrivnostna bitja / skrivnostno število
2. nav. ekspr. ki skriva, prikriva svoje bistvo: skrivnosten človek; dela se skrivnostnega; postati skrivnosten / skrivnostna osebnost
// katerega bistvo se ne da (z lahkoto) spoznati, ugotoviti: spregovoriti s skrivnostnim glasom; skrivnosten molk, nasmeh; fantovo skrivnostno vedenje ga je zaskrbelo / skrivnosten obraz / umrl je v skrivnostnih okoliščinah; od nekod je prihajala skrivnostna svetloba
3. znan, namenjen ozkemu krogu ljudi: pomen te besede je skrivnosten; skrivnostna novica / skrivnostni verski obredi
4. poln skrivnosti: skrivnosten gozd; skrivnostne globine morja; skrivnostno jezero / skrivnosten mrak; skrivnostna noč / ljubezen je najskrivnostnejša

skrivnóstno

prisl.:

skrivnostno govoriti, se nasmehniti

skrivnostno lepa podoba

skrivnostno miren kraj

sam.: doživljanje sveta kot nekaj skrivnostnega

hrepenenje po skrivnostnem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sládek tudi sladák sládka -o tudi -ó prid., slájši stil. sladkêjši (á ȃ á)
1. ki je prijetnega okusa kot sladkor, med
a) ant. grenek: sladki in grenki zeliščni sokovi; sladek kot med / to vino ima nekoliko sladek okus; sladko grenka zdravila / jesti sladke koreninice
b) ant. kisel: sladke slive; sladko jabolko; grozdje je že sladko / sladka skuta skuta, dobljena iz sirotke; sladka smetana; sladko vino vino, ki ima v enem litru najmanj 50 g sladkorja
// ki mu je dodan sladkor: zaradi debelosti ne sme jesti sladkih jedi; rad ima sladko kavo; sladko testo za palačinke / sladke preste preste, pred pečenjem posute s sladkorjem
// pesn. dober, okusen: sladko vince
2. ki ne vsebuje soli: sladko jezero; te ribe živijo v sladkih vodah
3. ekspr. ki daje zaradi svoje nežnosti, ljubkosti prijeten videz: sladek otroški obrazek; sladke oči; sladka usta
4. ekspr. drag, ljub: objel je svoje sladko dekle / najslajša jim je domača pesem / v nagovoru sladka moja vnučka
5. ekspr. zelo, pretirano prijazen: tvoj mož je ves sladek; na videz so bili sladki z njim; gospodinja je bila medeno sladka / pregovoril jo je s sladkimi besedami
6. ekspr. ki vzbuja naklonjen čustveni odnos: še dolgo se je spominjal njenega sladkega glasu, nasmeha
// prijeten, dobrodejen: sladek spomin; prihodnost je videl le kot sladke sanje; čutil je sladko utrujenost; pogreznil se je v sladko spanje / imeti sladko življenje prijetno, zlasti spolno
● sladki jabolčnik jabolčnik pred vrenjem; sladka paprika paprika, ki ni pekoča
♦ bot. sladka koreninica praprot z užitno plazečo se koreniko sladkega okusa in dolgopecljatimi zimzelenimi listi, Polypodium; gastr. sladka repa kuhana sveža repa; sladko zelje kuhano sveže zelje

sládko

in sladkó prisl.:

sladko govoriti

sladko sanjati, spati

sladko zveneči glasovi

/ v povedni rabi sladko mu je ob spominu nanjo

sládki

-a -o sam.:

rad ima sladko

razlikovati med sladkim, kislim in grenkim

pog. prijeti za ta sladke za lase na sencih;

prim. sladko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Sladka voda
V skupini sodelavcev iščemo ustreznejši termin za sladko vodo (ang. freshwater ), s katerim bi poimenovali tekočo in stoječo vodo na območju celin, pa tudi dež, led in podzemne vode. Izraz sladka voda se nam zdi zavajajoč, saj v njih ni mogoče najti sladkorjev. Celinske vode (kar je alternativni izraz za sladke vode ) praktično v enaki meri kot morje (slana voda), vsebujejo sol, le da je v primerjavi s celinskimi vodami koncentracija soli v morski vodi večja. Menimo, da sladka voda in celinske vode nista ustrezni poimenovanji. Kaj svetujete?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sladkovôden -dna -o prid. (ó)
nanašajoč se na sladko vodo: sladkovodno jezero / sladkovodne alge, ribe / sladkovodno ribištvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sladkovôden -dna -o (ó)
sladkovôdni -a -o (ó) ~o jezero

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sladkovôdno jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

slán -a -o stil. -ó prid. (ȃ á)
1. ki ima okus po soli: izpljuniti slano morsko vodo; kri je slana / slan okus
// ki mu je dodana sol: zaradi bolezni ne sme jesti slanih jedi; kuhati zelenjavo v slani vodi / pokusi, če je juha dovolj slana / jedi so bile slane, zato jih je žejalo zelo slane; omaka še ni slana osoljena / slani krompir v slani vodi kuhan olupljen krompir; postreči z vinom in slanimi palčkami; slane preste preste, pred pečenjem posute s soljo; slano pecivo nesladkano drobno pecivo za k pijačam
● ekspr. še za slan krop ne bo zaslužil zelo malo
2. ki vsebuje sol: slani izviri; slano jezero / slana puščava / ekspr. ni mu do te slane luže do morja
3. ekspr. nespodoben, neprimeren: slani dovtipi; precej slane šale; pripovedovali so si slane zgodbice
4. ekspr. zelo visok: po slabem kosilu je dobil slan račun; slane cene v obmorskih krajih / hoteli so zelo slani dragi

sláno

stil. slanó prisl.:

slano plačati blago

sláni

-a -o sam.:

ekspr. povedal je marsikatero pametno in slano pikro, ostro besedo

razlikovati med sladkim in slanim

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

slȃn, slána, adj. salzig, gesalzen, Salz-; slana voda, die Salzlake; slano jezero, der Salzsee; — slane cene, hohe Preise; — slana beseda, eine sarkastische Bemerkung, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

slánkasto jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sláno jézero -ega -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sláno jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

slépo jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Sĺňava

Predlog

Sĺňave samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

jezero na Slovaškem

IZGOVOR: [sə̀lnjava], rodilnik [sə̀lnjave]

BESEDOTVORJE: sĺňavski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

snívati -am nedov. (í)
pesn. sanjati, sanjariti: snival je o dnevih, ki so prehitro minili / snivati čudne sanje
// spati: otrok je snival v materinem naročju / grob, v katerem sniva velik pesnik je pokopan / ribnik sniva je miren; mestece je snivalo pod vznožjem gor je bilo, ležalo

snivajóč

-a -e:

globoko snivajoče jezero

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sódavo jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

spáti spím nedov., spì spíte; spál (á í)
1. biti v stanju telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti: ne ropotaj, oče spi; otroci že spijo; pes spi; ekspr. v hiši že vse spi; vsi so spali, le on je bedel; otrok ji je spal v naročju; spal je vso noč, do jutra; obrnil se je in spal naprej; brezskrbno, dobro, mirno, trdno spati; ekspr. sladko spati; skrbi mu ne dajo spati; ne morem spati; spali so obuti; spi kot jazbec, klada, polh trdno; spi kot otrok mirno, brezskrbno; spi kot top, kot ubit zelo trdno; spijo kot Matjaževa vojska dolgo, trdno / ekspr. mesto je že spalo / kot vljudnostna fraza: (ste) dobro spali; kako si spala / kot voščilo dobro spite / knjiž., z notranjim predmetom spati mirno spanje; brezoseb.: rekel je, da se na senu dobro spi; takrat se je spalo na skednju; ekspr. kako bi se še spalo rad(i) bi še spal(i)
// biti navadno v ležečem položaju zaradi takega počitka: vsak dan spi do osmih; rad spi pri odprtem oknu / dati otroke spat; hoditi pozno spat; iti, odpraviti se spat; elipt. otroci, spat
// s prislovnim določilom imeti kje ležišče, prostor za tak počitek: fant spi na postelji; spati na prostem, na tleh; vsi otroci spijo v eni sobi; od danes ne boš več spala tukaj / spali boste pri nas prenočevali; dali so me spat v najlepšo sobo / kokoši spijo blizu zajcev; živina v planinah spi zunaj
2. ekspr. biti nedejaven, nedelaven: trdil je, da mladina v klubu spi; ti dve prireditvi kažeta, da vendarle ne spimo / med poukom je večinoma spal ni sodeloval / društvo spi
3. ekspr. biti v stanju neaktivnosti; počivati: pozimi rastline spijo; zemlja še spi / jezero spi je mirno; valovi so še spali jezero, morje je bilo mirno
4. knjiž., s prislovnim določilom biti navzoč, a nedejaven: v gorivu spi toplotna energija / spolnost v otroku še spi / ali tvoja vest spi
// biti kje sploh: rudno bogastvo spi pod zemljo / v srcu spita bolečina in ljubezen; to upanje je že dolgo spalo v njem
5. ekspr., s prislovnim določilom biti pokopan: na tem pokopališču spijo njegovi starši; rad bi spal v domači zemlji
6. evfem., v zvezi s pri, z opravljati spolno združitev, imeti spolne odnose: vprašal jo je, ali je spala z njim; spati pri dekletu, z dekletom
● ekspr. takrat so ljudske množice še spale niso še poznale, niso se še zavedale svojih pravic; ekspr. ali je kaj priden? Priden je, kadar spi ni priden; knjiž., ekspr. spati na lovorikah po uspehu, zmagi popustiti v prizadevanju; star. odkar se zavedam, nisem spal pod svojo streho nisem imel doma; ekspr. glede tega lahko mirno spiš si lahko brez skrbi; ekspr. saj stoje spiš videti si zelo zaspan; ekspr. hoditi s kokošmi, kurami spat zelo zgodaj; ekspr. sonce gre spat zahaja; ekspr. spati smrtno, večno spanje biti mrtev; ekspr. spati spanje pravičnega mirno, trdno spati; kakor si si postlal, tako boš spal tvoje (dobro, slabo) življenje bo posledica tvojih prejšnjih odločitev; preg. nesreča nikoli ne spi nesreča nikoli ne počiva

spáti se

knjiž., s smiselnim osebkom v dajalniku

biti zaspan:

trudna sem in spi se mi

/ čeprav je bilo pozno, se nobenemu od njiju še ni spalo ni dalo spati

spé

:

knjiž. slonel je na stolu napol spe

●

ekspr. o tem sem sanjal bede in spe zmeraj

spèč

-éča -e:

otrok, mirno speč pod drevesom

speči potniki

buditi speče sile v ljudstvu

♦

agr. speče oko oko, ki odžene v naslednjem vegetacijskem obdobju; cepljenje na speče oko; bot. speči popek nadomestni popek, preden se odpre; polit. speči agent agent, ki namenoma šele po dolgem bivanju v kaki državi začne delovati za drugo državo; sam.: buditi speče; poslušati mirno dihanje spečega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

spáti spím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj biti v stanju telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti
Nekateri so spali, drugi pa bedeli.

1.1.

kdo/kaj biti navadno v leže čem položaju zaradi počitka
Vsak dan spi /do osmih/.

2.

kdo/kaj imeti prostor sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kod / kdaj / koliko časa za tak počitek
Spijo kar na prostem, na tleh.

3.

čustvenostno kdo/kaj biti nedejaven, nedelaven, ne sodelovati
Mladina ni organizirana, spi.

4.

neobčevalno knjižno, čustvenostno kdo/kaj nedejavno nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kod / kdaj / koliko časa za tak počitek
V mladostnikih spolnost še spi.

4.1.

kdo/kaj biti pokopan kje / v čem
Rad bi spal v domači zemlji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

spódnji réčni tók -ega -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

spomín Frazemi s sestavino spomín:
bíti [šè] v žívem spomínu, iméti kóga/kàj [šè] v žívem spomínu, iméti krátek spomín, iméti spomín kot rešêto, krátek spomín, ostáti [šè] v žívem spomínu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

spomínati -am nedov.
1. omenjati: Szám Luther szpomina i pohváli Sz. Benedeka KOJ 1845, 77; csi vecs persón ali dugoványov csinejnye ali sztális szpominamo KOJ 1833, 138; niki pa obcsinsztvo szpominajo KOJ 1848, 57; Sztáre grejhe neſzpominaj BKM 1789, 48; kaibi naſſega blisnyega .. po dobrom ga ſzpominali TF 1715, 16
2. oznanjati: Szpominao bom imé tvoje od deczé do osztankov deczé TA 1848, 37; tvojo ſz. ſzmrt neſztanoma ſzpominam KŠ 1754, 238
spomínati se -am se
1. spominjati se: inoſze ſzpominati ſztoga nakoi názje opominau TF 1715, 41; Zakai ſze moremo mi ſnyegove ſzmerti ſzpominati SM 1747, 40; moremo ſze ſzpominati zonoga SM 1747, 40; ſze neſztanoma ſztébe ſzpominam KŠ 1771, 646; Ar ſze ſztébe jasz ſzpominam BKM 1789, 5; ka je cslovik, kaj ſze ſzpominas 'znyega KŠ 1771, 673; Ka je cslovek, kâ sze szpominas 'z nyega TA 1848, 7; i vudnye od nyegove právde ſze ſzpomina SM 1747, 92; gda ſze ſztola ſzpominamo etoga nasztávlenyá KM 1783, 62; i vkom ſze ſzpominamo zBo'ze velike dobroute BKM 1789, 7b; Hválim pa váſz, bratje, ka ſze zméne vu vſzem ſzpominate KŠ 1771, 511; geto ſze vu ſzmrti ne ſzpominamo ſztébe KŠ 1754, 231; ka ſze od jezero lejt blá'zenſztva ſzpominajo KŠ 1771, 761; Ár sze vu szmrti neszpominajo z tébe TA 1848, 5; I z ſzoudbe ſze ſzpominaj BKM 1789, 407; I z ſzoudbe ſze ſzpominaj SŠ 1796, 139; I mi ſze ſzpominajmo, 'Znyeg’ve ſzmrti BKM 1789, 77; ſzpominajmo ſze Telikájſe z-Bo'sánſzke modrouſzti KM 1796, 5; Szpominajte ſze zvoditelov vaſi KŠ 1754, 270; Szpominali sze bodo TA 1848, 18; Naj ſze ſzpominamo od te vekivecsne ſzobote KŠ 1754, 26; I malo zBogá ſzem Sze ſzpominao denesz BKM 1789, 386; i ſzpominao ſze je z-oni vnougi dobrout KM 1790, 58; ſz-té Sz. Hiſtórie, z-ſtere ſzmo ſze do eti máo ſzpominali KM 1796, 117
2. omenjati: Moy'zes ſze ſzpomina ſzobote eſcſe pred Deſzétere vö dányem KŠ 1754, 26; Ar ſze ztoga ſzpomina i Paveo KŠ 1771, 338; Hvála Fugh Károlyi, ka sze od toga dugoványa szpomino AIP 1876, br. 1, 2
3. pogovarjati se: Kumaniánci za steroga volo Ladiszlav IV., da sze szledi zmirom 'snyimi szpomina KOJ 1848, 40; z-kmetmi sze je rad szpominao KOJ 1848, 68; od koga ſzte ſze i ſzpominali KŠ 1771, 599
spominajóuči se tudi spominajóči se -a se -e se spominjajoč se: Hválo dájem Bougi mojemi vſzigdár ſzpominajocsi ſze ſztébe KŠ 1771, 665; Ali Dávid ſze ſzpominajoucſi z-ſzvoji grejhov KM 1796, 63
spomínavši -a -e spominjajoč, omenjajoč: Ona, stera szo 'se zgorajpovejdana, tü znouvics neszpominavsi KOJ 1833, 143; Szpominavsi od goriposztávlan-ya vogerszkoga banka, poetom trôst odpré AI 1875, kaz. br. 1
spomínjani -a -o omenjen: te je voda ono vise szpominyano zadelano vêko vtrgnola AIP 1876, br. 3, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sprejémnik -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

spustíti -ím dov., spústil (ī í)
1. premakniti z višjega mesta, položaja na nižjega: spustiti svetilko nad mizo / spustiti dvižni most, zapornice; spustiti sidro; rolete, zavese še malo spusti / spustiti dvignjeno roko
// narediti, da pride kaj z višjega mesta, položaja na nižjega: spustiti otroka na tla; žerjav je spustil tovor na ladjo
// narediti, da pride kaj na določeno (nižje) mesto sploh: letala so spustila bombe; spustiti kovanec v avtomat; spustiti krsto v grob; jamar se je spustil v jamo
2. narediti, da kaj kam pride: spustiti vodo na mlinsko kolo; spustiti mrzel zrak v sobo
// narediti, da se kaj začne premikati po čem: spustiti čoln po vodi, hlod po drči / otroci so spustili zmaja / spustiti ladjo v vodo
3. narediti, da kdo lahko kam pride, gre: spustiti koga skozi vrata; ni ga spustil v hišo; stopil je s poti in ga spustil mimo; spustiti naprej, noter / spustiti tekmovalca na start
4. spraviti z višje stopnje na nižjo glede na količino, intenzivnost: spustiti cene; dohodki so se zelo spustili / temperatura zraka se je spustila pod ničlo; pog. živo srebro se je globoko spustilo
● zastar. gospodar ga ni spustil v mesto pustil; ekspr. spustiti bunker v zrak razstreliti ga; ekspr. spustil je svoje kosti na klop sedel je; pog. spustiti krilo, obleko podaljšati krilo, obleko tako, da se odstrani rob; ekspr. spustiti komu (rdečega) petelina na streho zažgati komu hišo; publ. spustiti tovarno v obratovanje, pogon narediti, da začne obratovati, delati; spustiti zastavo na pol droga obesiti jo na sredino droga v znamenje žalovanja; ekspr. spustiti koga z vajeti ne imeti ga več popolnoma v oblasti; pog. spustiti koga skozi dopustiti, da kdo opravi izpit, izdela razred, čeprav ne obvlada snovi; ekspr. vsak dan spusti dvajset cigaret v zrak pokadi; ekspr. pri ceni mu je malo spustil znižal je ceno
♦ vet. spustiti samca (k samici) povzročiti, narediti, da samec oplodi samico

spustíti se

1.

premakniti se z višjega mesta, položaja na nižjega:

spustiti se na tla

/ spustiti se pod vodno gladino; pren. spustiti se na trdna tla resničnosti

//

premakniti se navzdol: letalo se je hitro spustilo; helikopter se je spustil prenizko; spustiti se na tisoč petsto metrov nadmorske višine; alpinisti se vsak dan spustijo za petsto metrov

//

premikajoč se po zraku priti na določeno (nižje) mesto: race se proti večeru spustijo na jezero; v vinograd se je spustila jata škorcev / zaradi megle se letalo ni moglo spustiti pristati

2.

začeti se premikati navzdol:

spustiti se s padalom

spustiti se po klancu, strmini

3.

spremeniti položaj v smeri navzdol:

za ovinkom se proga spusti

/ cesta se v ostrih zavojih spusti v dolino

/ pobočje se strmo spusti je strmo

4.

pojaviti se, nastopiti na površini:

na dolino se je spustila megla

/ knjiž. sence so se že spustile

//

knjiž., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: nenadoma se je spustil mrak; na zemljo se je spustila noč znočilo se je

5.

ekspr.,

v zvezi z v

narediti, da je osebek deležen zlasti določenega stanja:

spustiti se v nevarnost, tveganje

/ spustiti se v ljubezensko avanturo

//

z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik: konj se je spustil v dir, tek; spustiti se v beg zbežati; spustiti se v boj začeti se bojevati / spustiti se v jok, klepet / spustiti se v politiko začeti politično delovati

●

ekspr. sonce se je spustilo za goro je zašlo; ekspr. spustiti se na kolena poklekniti; star. spustiti se na dolgo, nevarno pot oditi, odpraviti se; ekspr. dostojanstveno se je spustil na stol, v naslanjač je sedel; ekspr. žal mu je, da se je spustil v to zadevo da se je je lotil; evfem. spustila se je s prvim moškim, ki ji je bil všeč imela je spolni odnos, spolne odnose z njim; ekspr. predaleč se je spustil, da bi se sedaj lahko umaknil preveč je naredil, žrtvoval za stvar

spustívši

zastar.:

stopil je s poti, spustivši žensko naprej

spuščèn

-êna -o:

most je že spuščen

spuščen zastor

zapornice niso spuščene

spuščeno sidro;

prim. izpustiti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

spustíti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj premakniti se nižje
Jamar se je /previdno/ spustil v jamo.

2.

kdo/kaj znižati se
(Za ovinkom) se proga /strmo/ spusti.

3.

kaj znižati se glede na stopnjo
Dohodki so se /zelo/ spustili.

4.

kaj pojaviti se, nastopiti
(Na dolino) se je spustila megla.

5.

brezosebno, v oslabljenem pomenu kaj pojaviti se, nastopiti
/Nenadoma/ se je spustil mrak.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

srebríkati se -am se nedov. (ī)
knjiž. srebrnkasto se odražati, kazati: jezero se srebrika; nad dolino se je srebrikala megla

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

srebríkati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; srebríkanje (í; ȋ) poud. Jezero se ~a |se srebrnkasto odraža, kaže|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

stálno jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Stáňkov

Predlog

Staňkova samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj na Češkem

IZGOVOR: [stánʼkou̯], rodilnik [stánʼkova]

BESEDOTVORJE: Stáňkovčan, Stáňkovčanka, Stáňkovčanov, Stáňkovčankin, stáňkovski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

stàr2 stára -o stil. -ó prid., starêjši stil. stárji stil. stárši (ȁ á)
1. ki je v zadnjem obdobju življenja: star človek; žival je bila že stara; ni si mislil, da je star
// ki je v poznem obdobju rasti: star radič je grenek; kosili so že staro travo; posekati staro drevje
2. ki nima več potrebne, ustrezne kakovosti za uživanje: imeli so samo star kruh; star sir; krompir je že star; staro kislo mleko ni več okusno
// ki že ima vse ustrezne značilne lastnosti: gnojiti s starim gnojem; stara slivovka
3. ki ima razmeroma veliko let; ant. mlad: ima starega moža; fant je že precej star; po videzu je že star; star kot Metuzalem, kot svet zelo / gozd starih hrastov / pog. za to vlogo je bila igralka že stara prestara
4. značilen za starega človeka, zlasti po videzu: njegov obraz je postal star; ima staro, nagubano kožo / ostre poteze na obrazu so jo delale staro / ekspr. spregovoril je s starim, tresočim se glasom starčevskim
5. z izrazom količine izraža število časovnih enot, preteklih od rojstva koga ali od nastanka česa: midva sva enako stara; koliko si star; star je pet let; stroji so stari že več kot petdeset let; zadosti je stara, da bi to morala vedeti
6. ki obstaja že dolgo časa: stari običaji; šah je že stara igra / razvaline starega gradu; kupiti staro hišo; obiskovati stara mesta / mladi in stari narodi; izvira iz stare rodbine / poravnati stare dolgove; njuno prijateljstvo je že staro / te metode so že stare
// ki je po času nastanka (zelo) oddaljen od sedanjosti: zbirati stare rokopise; proučevati stare kamnine; zapela jim je več znanih starih pesmi; to gorovje je zelo staro
// ki je dalj časa v uporabi: kupil je star avtomobil; obleki se pozna, da je stara / doma imajo dragoceno staro pohištvo starinsko / odkupovati star papir, staro železo / slabš. na podstrešju je polno stare šare
7. ki se že dalj časa ukvarja s kako dejavnostjo: kot star matematik bi moral to znati; je že star mizar, ribič, voznik / star vojak je in ve, kako je treba ravnati
// nav. ekspr. ki je to, kar je, postal že pred daljšim časom: stari prijatelji so se zbirali v mestni kavarni / star član društva dolgoleten / on je star znanec te gostilne mnogokrat zahaja vanjo; je star znanec policistov policisti imajo mnogokrat opraviti z njim
8. ki je obstajal, bil narejen pred drugim iste vrste: preklicati stare dogovore; proslavo je pripravil še stari odbor; prodajati po stari ceni; v veljavi so ukrepi stare vlade / stari in novi del mesta; na nekaterih mestih se nova cesta zelo približa stari / stari način dela / stari dinar ob denominaciji dinarja 1965 v razmerju do novega 100 : 1; stari Grki Grki do začetka 5. stoletja; stari Rim Rim do propada rimskega cesarstva; stari Rimljani Rimljani do propada rimskega cesarstva; stara Avstrija Avstrija do 1918; stara Jugoslavija Jugoslavija od leta 1918 do 1941
// vključen v kako skupnost pred drugim: stari in novi člani organizacije; stari sodelavci
// ki je od prejšnje letine, zaloge: jedo še stari krompir; pokurili so skoraj že ves stari premog; prodati staro vino
9. že od prej znan, poznan: pri ponovnem zagovoru je navajal stare dokaze; na sestanku so se pogovarjali o starih, a še nerešenih problemih / obvladati staro učno snov / ne more se odreči staremu načinu življenja
// tak kot je bil prej, nekoč: vrniti predmetu staro obliko; čez nekaj trenutkov je njen obraz dobil stare poteze / želel si je, da bi se vrnili stari časi
10. ki je po izvoru od tam, kjer živi; prvoten: novi naseljenci so premagali stare; stare rastlinske vrste so na tem ozemlju počasi izginjale
11. ki se po lastnostih, značilnostih zelo razlikuje od sedanjega: star kroj obleke; star način izdelave / ima zelo stare nazore; premagati staro miselnost
● stari cent 56 kg; v starih časih je bilo tukaj jezero nekoč; na stare dni je moral beračiti na starost; naš oče je človek starega kova, stare šole v vsem se drži ustaljenih navad iz prejšnjih časov; ekspr. v teh zadevah je star maček izkušen, spreten, prebrisan človek; nar. stari mesec ali stara luna zadnji krajec; stari oče oče očeta ali matere; iron. če se star panj vname, dolgo gori če se zaljubi človek v zrelih letih, je to čustvo močno in dolgotrajno; stari starši starši očeta ali matere; publ. stari svet Evropa, Azija in Afrika; ekspr. stara bajta študent z mnogo semestri; ekspr. ostala je stara devica neporočena; nekateri izseljenci so se vrnili v staro domovino v kraje, kjer so bili rojeni, so prej živeli; ekspr. on je stara korenina krepek, trden človek; stara mati mati očeta ali matere; pog., ekspr. to je pa stara pesem to ni nič novega; ekspr. kaj bi še pravil: stara povest tako se navadno zgodi, tako stvari navadno potekajo; ekspr. stara sablja (dolgoletni) vojni tovariš; dolgoletni znanec, tovariš; slabš. ti spadaš med staro šaro tvoje ravnanje, govorjenje ne ustreza okoliščinam, času; danes je staro leto 31. december; star. na starega leta dan 31. decembra; varčevati za stara leta starost; preg. stara navada železna srajca stare navade človek zelo težko spreminja
♦ geol. stari zemeljski vek vek v geološki zgodovini zemlje, ki sledi praveku; jezikosl. stara visoka nemščina osrednja in južna nemška narečja od 8. do 11. stoletja; stara cerkvena slovanščina slovanski knjižni jezik, zapisan v 10. in 11. stoletju; rel. Stara zaveza prvi del Svetega pisma, ki obsega obdobje pred Kristusovim rojstvom; zgod. stari vek obdobje med koncem prazgodovine in 5. stoletjem našega štetja; boj za staro pravdo od 15. do 18. stoletja boj kmetov proti obveznostim do fevdalcev, ki niso bile zapisane v srednjeveških urbarjih

stári

-a -o sam.:

stari so posedli okrog peči

mnogo starega je že izginilo

vse novo raste iz starega

želela je, da bi se vse vrnilo na staro

delati, sklepati po starem

vonj po starem

ekspr. ostalo je pri starem nič se ni spremenilo

ekspr. kaj pa pravi na to tvoj stari oče; mož; šef;

prim. starejši

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

stáro jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

stēpən, -pna, adj. Steppen-: stepna rastlina, Cig.; stepna reka, der Steppenfluss, stepno jezero, der Steppensee, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

stóu štìrideset i štìri jèzero glav. štev. sto štirideset tisoč: Ágnecz ſztojécsi na Sionſzkoj gori i 'znyim ſztou ſtirideſzét i ſtiri jezero KŠ 1771, 791

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

str̀mec -mca m strm breg: i ſzünola ſze je ta csrejda ſzviny kre ſztrmcza vu jezero KŠ 1771, 194; Gda bi ſze pa on pribli'závao k-ſztrmczi toga brigá oliveczkoga KŠ 1771, 236; Vis, zláti szo obláci, Lêpi, zláti i sztrmci KAJ 1870, 13; Ménse visesoszti sztrmce ali gumile zovémo KAJ 1870, 145

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

strmoglàv1 in strmogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ)
ekspr. ki se zelo strmo spušča, dviga: s strmoglave višine je padel v prepad; zazrl se je v strmoglavo skalovje / strmoglav polet letala
// zelo strm: strmoglava pot

strmoglávo

1.

prislov od strmoglav:

ptica se je strmoglavo spustila v jezero

2.

star.

z glavo navzdol:

razbojnika so strmoglavo obesili

●

ekspr. cene strmoglavo rastejo zelo hitro; ekspr. strmoglavo se je vrgel v revolucijo ne da bi veliko razmišljal o posledicah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

strmoglávljati -am nedov. (á)
1. padati, navadno navpično in z velike višine: letalo je že strmoglavljalo, ko se je pilotu posrečilo izskočiti / galebi so strmoglavljali v razpenjeno morje in lovili ribe
// ekspr. padati sploh: vodne kapljice so iz slapa strmoglavljale v jezero
2. ekspr. delati, povzročati, da kdo preneha opravljati pomembnejšo javno funkcijo ali službo: strmoglavljati vladarje
3. voj. leteti v strmem letu proti cilju na tleh: letala so strmoglavljala na mesto in odmetavala bombe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

studénčən, -čna, adj. Quell(en)-: studenčna voda; studenčno jezero, der Quellsee, Jes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

svetlíkast -a -o; bolj ~ (í) ~o jezero

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

svetlíkati se -am se stil. svetlíkati -am nedov. (ī)
oddajati, dajati v kratkih presledkih svetlobo, navadno neizrazito, slabo: nekatera živa bitja se ponoči svetlikajo; ta riba se rdeče svetlika / sonce se je svetlikalo izza oblakov; skozi raznobarvna stekelca se svetlikajo medli plamenčki
// odbijati svetlobo na posameznih delih, ploskvah: morje se svetlika; mokri pesek se svetlika v soncu; kovinsko se svetlikati
// biti viden zaradi odbite svetlobe: na nebu so se svetlikala letala; med drevjem se svetlika hiša / v očeh so se jim svetlikale solze
● ekspr. skozi okno se svetlika dan dani se; ekspr. visoko v gorah se svetlika sneg je; ekspr. polagoma se mu je začelo svetlikati, kako je s stvarjo začel je spoznavati, razumevati

svetlikajóč se

-a -e:

v mesečini svetlikajoči se potok

vlažno svetlikajoče se oči

svetlikajoče se jezero

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

šót -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

štiri jezer gl. jezero štev., štirje štev. ♦ P: 1 (TT 1557)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

štìrijèzero glav. štev. štiri tisoč: Niti zti ſzedem lejbov krüha med ſtirijezero razdeljenoga KŠ 1771, 53; Bilou ji je pa, ki ſzo jeli, ſtiri jezero mo'zouv KŠ 1771, 52

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Štrbské Pleso

Predlog

2 Štrbskega Plesa samostalniška zveza srednjega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

jezero na Slovaškem

IZGOVOR: [štə̀rpske pléso], rodilnik [štə̀rpskega plésa]

BESEDOTVORJE: štrbskopleški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

štrbúnkniti štrbúnknem dovršni glagol [štərbúnkniti]

1.

ekspresivno pasti v vodo tako, da se sliši zamolkel zvok

1.1.

ekspresivno

2.

ekspresivno skočiti v vodo

3.

ekspresivno zmanjšati se, priti na nižjo stopnjo

ETIMOLOGIJA: ↑štrbunk

Tanganjíško jézero -ega -a s, zem. i. (ȋ ẹ̑) |afriško jezero|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

tektónski -a -o prid.(ọ̑)
nanašajoč se na tektoniko:
a) tektonski premiki / tektonske sile / tektonski jarek ugreznjeni del zemeljske skorje, ki ga omejujejo vzporedni prelomi; tektonski potres potres zaradi tektonskih premikov; tektonska karta karta, ki prikazuje zgradbo in preoblikovanje zemeljske skorje; tektonsko jezero jezero, ki nastane zaradi tektonskih premikov
b) tektonska oblika pesmi / tektonsko načelo v arhitekturi

tektónsko

prisl.:

tektonsko aktivno gorstvo

tektonsko zaključen prostor

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

tektónsko jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

têrmokráško jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Tibêrijsko jézero -ega -a s, zem. i. (é ẹ̑) Galilejsko jezero

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Titikáka -e ž, zem. i. (ȃ) |južnoameriško jezero|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

tráva -e ž

1.

rastlina z dolgimi ozkimi listi in kolenčastim steblom brez izrazitih cvetov

SINONIMI:

ekspr. travica, knj.izroč. travje

2.

površina, porasla s travo

SINONIMI:

travnata površina, trata2, travišče, nar. grivina, star. tratina, nar. tratnica, ekspr. travica, knj.izroč. travinje, knj.izroč. travna površina, star. travniščina

GLEJ ŠE SINONIM: cima, marihuana, zelišče
GLEJ ŠE: konoplja, afrik, migalica, ramija, rogovilček, kositi2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

trdôta -e ž

dejstvo, da se kaj pod pritiskom ne udere, vda (rad)

SINONIMI:

trdost, zastar. trdina, zastar. trdoba

GLEJ ŠE SINONIM: strogost, togost
GLEJ ŠE: preizkus

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

trepetàv -áva -o prid. (ȁ á)
1. ki trepeta, miglja: trepetav plamen; trepetavo listje / jezero je bilo svetlo in trepetavo rahlo, drobno vzvalovano / trepetavo ozračje na slikah
// tresoč se: trepetave roke / trepetav glas / trepetava pisava z drobno nalomljenimi potezami
2. ekspr. boječ, bojazljiv: sramoval se je, da je tako trepetav

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

trí dvàjseti jèzero glav. štev. triindvajset tisoč: i ſzpadnolo ji je eden dén tri dvajſzeti jezero KŠ 1771, 509

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Triglavska jezera

Predlog

Triglavskih jezer množinska samostalniška zveza srednjega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

jezera v Julijskih Alpah

IZGOVOR: [tríglau̯ska jézera], rodilnik [tríglau̯skih jézer]

PRIMERJAJ: triglavski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Trojiško jezero

Predlog

Trojiškega jezera samostalniška zveza srednjega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

jezero pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah

IZGOVOR: [trojíško jézero], rodilnik [trojíškega jézera]

BESEDOTVORJE: trojiškojezerski

PRIMERJAJ: Gradiško jezero

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

trópsko jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

trpèti tudi terpèti -ím nedov.
1. trpeti, čutiti bolečine, neugodje: Dai mi poterpleinye terpeti SM 1747, 54; nego Eti trpeti escse KŠ 1754, 262; gda bode i nám trpeti KŠ 1771, 829; On vcsi trpeti KAJ 1848, 3; da mirovno terpim SM 1747, 56; milosztivno trpis na etom ſzvejti KM 1783, 135; cſi kris moje trpi SM 1747, 72; Za grehe mi to terpimo SM 1747, 85; csi 'znyim navküp trpimo KŠ 1754, 137; Ár je bole, na, trpite KŠ 1771, 710; Kteri eti trpite BKM 1789, 12; Csi trpi ednoga kotriga, 'znyouv navküp trpijo vſze kotrige KŠ 1754, 133; Vzeme nam vſze blágo, Trpmo BRM 1823, 5; Kriſztus je trpo za váſz KŠ 1754, 107; Zvolnim ſzrczom trpmo BKM 1789, 10; nai trpim vteili mojem SM 1747, 71; Ki ſze je Trpo, mrou BKM 1789, 8; Te Kriſztus je trpeo BRM 1823, 4; kriſtuſſevo Telou za mé na krisnom dreivi terpelo TF 1715, 40; Tak i Szin cslovecsi bode trpo od nyih KŠ 1771, 56; liki je vcsio i trpo KŠ 1771, 645
2. biti deležen neugodnega stanja: Nyega tesko bremen trpimo SŠ 1796, 45; Ki pa eti trpite kri'z nevole BRM 1823, 8; Ki 'z-nyim kri'z trpijo BRM 1823, 9; Do pitanya lepraj nevolo mi trpmo SŠ 1796, 26; i kajkoli bom nevoule trpo KM 1783, 3; kteri kastigo bodo terpeli SM 1747, 15; Ki bodo kaſtigo trpeli KŠ 1771, 627; Naj gláda ne trpimo KŠ 1754, 267; zakaj bi i eto nevolo ne bi trpeli KŠ 1754, 179; Vej ſzi ti Záto trpo bolezni KŠ 1754, 255; Moko je trpo pod Pontzius Pilátuſſom KMK 1780, 7
3. dovoljevati zadrževanje v svoji bližini: kak dugo bom váſz trpo KŠ 1771, 57; Bár da bi me trpeli edno malo KŠ 1771, 546
4. trajati: ino trpi tecsáſz, dokecs v'zivanye trpi KŠ 1754, 8b; Tou vsze dugo ne trpi BKM 1789, 15; Od 'zetve mao velika szühocsa trpi AI 1875, kaz. br. 8; lêta nyegova trpijo od národa do národa TA 1848, 48; Dokecs bode ete ſzvejt trpo i ſztáo KŠ 1754, 132; Kak dugo bode trpejla tá M. czérkev na zemli KŠ 1754, 132; ali du'ze de trpelo AIP 1876, br. 12, 8; Mraz je nepresztano trpo AIP 1876, br. 2, 8; Grô'zanye li trpelo AI 1875, kaz. br. 3
trpéči -a -e
1. trpeč: Záto csi ſzam vám gli piſzao niti za volo nepraviczo trpécsega KŠ 1771, 541; Hercegovinanci szo trüda lehko trpécsi lidjé AI 1875, kaz. br. 3
2. trajajoč: ſzedem lejt trpécſi glád KM 1796, 64; ti ſzvéti jezero lejt trpécsega blá'zenſztva KŠ 1771, 766; Od I. jezero lejt trpécse ſzobotte ti verni KŠ 1771, 802; i vadlüjemo vſzigdár trpécse blá'senſztvo KMK 1780, 23; engedüvanye do csaſza trpécsi kaſtig KMK 1780, 81
3. trpežen: nyegova 'sivina zdrava bila i dugo trpécsa KM 1790, 68
4. trajen: Tákse szadike szo trpécse AIP 1876, br. 11, 8
trplévši -a -e trajajoč: 14 vör trplévsi ogen AI 1875, kaz. br. 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

udorína -e ž (í)
1. vdolbina, jama, nastala zaradi udrtja tal, zemlje: nad opuščenim rudnikom je nastala udorina; v veliki udorini je jezero; podolžna udorina / zemeljska udorina
♦ geogr. tektonska udorina
2. gmota zemlje, kamnine, nastala zaradi udrtja navadno stropa podzemeljske jame: udorina je zajezila hudournik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ugreznínsko jézero -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.