Tiskanje

búča búče samostalnik ženskega spola [búča]

1.

kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo

1.1.

1.2.

2.

posoda, steklenica trebušaste oblike

2.1.

3.

ekspresivno glava, zlasti človeška

4.

navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek

STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

júrček1 júrčka samostalnik moškega spola [júrčək]

1.

užitna goba s svetlo ali temno rjavim klobukom, ki raste poleti in jeseni; primerjaj lat. Boletus reticulatus, Boletus edulis; SINONIMI: jur

1.1.

1.2.

STALNE ZVEZE: jesenski jurček, poletni jurček
ETIMOLOGIJA: = hrv. jurček, verjetno nastalo iz rojstnega imena Jurij - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

hokaído kot pridevnik [hokaído]
STALNE ZVEZE: buča hokaido, hokaido buča
ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. Hokkaido squash, nem. Hokkaidokürbis ‛buča hokaido’, po japonskem otoku Hokaido

búčka búčke samostalnik ženskega spola [búčka]

1.

užitna buča podolgovate oblike, zlasti kot hrana, jed

1.1.

;

primerjaj lat.

Cucurbita pepo

2.

manjša buča

3.

priprava ali njen del trebušaste oblike

4.

ljubkovalno manjša, zlasti otroška glava

4.1.

ljubkovalno

;

SINONIMI:

ljubkovalno žabica

FRAZEOLOGIJA: kotaliti bučke, prodajati bučke (komu), To so bučke.
ETIMOLOGIJA: ↑buča

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

míso mísa samostalnik moškega spola [míso]

1.

začimbna pasta iz fermentirane soje in riža ali ječmena

2.

kot pridevnik ki je v zvezi z misom 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. miso, nem. Miso iz jap. miso

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

belúšev belúševa belúševo pridevnik [belúšeu̯ belúševa belúševo]

1.

ki je del beluša 1.; SINONIMI: špargljev

2.

ki je del beluša 1.1.; SINONIMI: belušni

2.1.

belušev 1.1.

beluše 1.1.

;

SINONIMI:

belušni, špargljev

ETIMOLOGIJA: ↑beluš

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

govêji govêja govêje pridevnik [govêji]

1.

ki je v zvezi z govedom 1. ali gojenjem goveda 1.

STALNE ZVEZE: goveja blaznost, goveja spongiformna encefalopatija, goveji obad
FRAZEOLOGIJA: goveja muzika
ETIMOLOGIJA: ↑govedo

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

cvetáčni cvetáčna cvetáčno pridevnik [cvetáčni]

1.

ki je del cvetače 1.

2.

ki je iz cvetače 1.1. ali vsebuje cvetačo 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑cvetača

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

góbji góbja góbje pridevnik [góbji]

1.

ki je v zvezi z gobami 1.

1.1.

gobe 1.

2.

ki je iz gob 1. ali vsebuje gobe 1.; SINONIMI: gobov

ETIMOLOGIJA: ↑goba

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

belúš belúša samostalnik moškega spola [belúš]

1.

gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; primerjaj lat. Asparagus; SINONIMI: špargelj

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

špargelj

STALNE ZVEZE: divji beluš, ostrolistni beluš
ETIMOLOGIJA: ↑bel - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

júrčkov júrčkova júrčkovo pridevnik [júrčkou̯ júrčkova júrčkovo]

1.

ki je v zvezi z jurčkom1 1., jurčki1 1.

1.1.

jurčka1 1.

2.

ki je iz jurčkov1 1. ali vsebuje jurčke1 1.

ETIMOLOGIJA: ↑jurček

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ájdov ájdova ájdovo pridevnik [ájdou̯ ájdova ájdovo]

1.

ki je v zvezi z ajdo 1.

ki je del ajde 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑ajda

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

belúšni belúšna belúšno pridevnik [belúšni]

1.

ki je v zvezi z belušem 1.; SINONIMI: špargljev

2.

ki je del beluša 1.1.; SINONIMI: belušev

2.1.

belušev 1.1.

beluše 1.1.

;

SINONIMI:

belušev, špargljev

STALNE ZVEZE: belušna zelena
ETIMOLOGIJA: ↑beluš

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

blítva blítve samostalnik ženskega spola [blítva]

1.

špinači podobna kulturna rastlina z večjimi užitnimi listi in odebeljenimi stebli; primerjaj lat. Beta vulgaris cicla

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv. blȉtva) iz romanščine, prim. it. bietola < vulglat. *bētula, manjšalnice od lat. bēta ‛pesa’, pod vplivom lat. blitum ‛blitva’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

búčkin búčkina búčkino pridevnik [búčkin]

1.

ki je v zvezi z bučko 1.

ki je del bučke 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑bučka

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

búčni búčna búčno pridevnik [búčni]

1.

ki je del buče 1.

2.

ki je v zvezi z bučo 1.2.

STALNE ZVEZE: bučno olje
ETIMOLOGIJA: ↑buča

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čêsnov čêsnova čêsnovo pridevnik [čêsnou̯ čêsnova čêsnovo]

1.

ki je v zvezi s česnom 1.

1.1.

česna 1.

2.

ki je v zvezi s česnom 1.1.

2.1.

česna 1.1.

česen 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑česen

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čičeríka čičeríke samostalnik ženskega spola [čičeríka]

1.

kulturna rastlina z manjšimi listi na obeh straneh razvejanega stebla in okroglimi rumenkastimi zrni v kratkih napihnjenih strokih; primerjaj lat. Cicer arietinum; SINONIMI: čičerka

1.1.

;

SINONIMI:

čičerka

ETIMOLOGIJA: hiperkorektno iz ↑čičerka

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

číčerka číčerke samostalnik ženskega spola [číčerka]

1.

kulturna rastlina z manjšimi listi na obeh straneh razvejanega stebla in okroglimi rumenkastimi zrni v kratkih napihnjenih strokih; primerjaj lat. Cicer arietinum; SINONIMI: čičerika

1.1.

;

SINONIMI:

čičerika

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. cicerchia < lat. cicercula, iz cicer - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

kokóšji kokóšja kokóšje pridevnik [kokóšji]

1.

ki je v zvezi s kokošmi 1. ali gojenjem kokoši 1.

STALNE ZVEZE: kokošja kuga
ETIMOLOGIJA: ↑kokoš

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

korúza korúze samostalnik ženskega spola [korúza]

1.

kulturna rastlina z okroglim kolenčastim steblom, podolgovatimi zašiljenimi listi in velikimi storži z navadno rumenimi zrni; primerjaj lat. Zea mays; SINONIMI: neformalno, zahodno sirek

1.1.

STALNE ZVEZE: sladka koruza
FRAZEOLOGIJA: vreči puško v koruzo, živeti na koruzi, življenje na koruzi, Sanja svinja o koruzi.
ETIMOLOGIJA: < kukuruza, prevzeto prek hrv. kukùruz iz tur. kokoroz - več ...

lisíčka lisíčke samostalnik ženskega spola [lisíčka]

1.

navadno ekspresivno lisica, zlasti manjša

2.

ekspresivno ženska, ki zna okoliščine dobro, spretno izkoristiti sebi v prid

3.

užitna goba z valovitim, podvitim klobukom in trosovnico z žlebički, ki se nadaljujejo po betu navzdol; primerjaj lat. Cantharellus

3.1.

navadno v množini

4.

užitna goba rumenkaste barve z valovitim, podvitim klobukom lijaste oblike; primerjaj lat. Cantharellus cibarius; SINONIMI: iz biologije navadna lisička

STALNE ZVEZE: lijasta lisička, navadna lisička, siva lisička, žolta lisička
ETIMOLOGIJA: ↑lisica - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

topinambúr topinambúrja samostalnik moškega spola [topinambúr]

1.

kulturna rastlina z olesenelimi stebli, rumenimi cvetovi in gomoljasto odebeljenimi korenikami; primerjaj lat. Helianthus tuberosus

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Topinambur iz frc. topinambour, po imenu indijanskega (tupijskega) ljudstva Tupinambá v Južni Ameriki

žélvji žélvja žélvje pridevnik [žélvji]

1.

ki je v zvezi z želvami 1.

;

SINONIMI:

želvin

ETIMOLOGIJA: ↑želva

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čemážev čemáževa čemáževo tudi čémažev čémaževa čémaževo pridevnik [čemážeu̯ čemáževa čemáževo] tudi [čémažeu̯ čémaževa čémaževo]

1.

ki je del čemaža 1.

2.

ki je iz čemaža 1.1. ali vsebuje čemaž 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑čemaž

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

góbov góbova góbovo pridevnik [góbou̯ góbova góbovo]

ki je iz gob 1. ali vsebuje gobe 1.; SINONIMI: gobji

ETIMOLOGIJA: ↑goba

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

precejèn precejêna precejêno pridevnik [precejèn]

1.

ki s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega ostane po ločitvi od trdne snovi

1.1.

2.

ekspresivno iz katerega so izločene odvečne, nebistvene prvine, lastnosti

3.

ekspresivno ki gre skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja

ETIMOLOGIJA: ↑precediti

prežgánka prežgánke samostalnik ženskega spola [prežgánka]

juha iz na maščobi prepražene moke, vode, navadno z dodatkom žvrkljanih jajc

FRAZEOLOGIJA: kdo je po prežganki priplaval
ETIMOLOGIJA: ↑prežgati

špárgljev špárgljeva špárgljevo pridevnik [špárgljeu̯ špárgljeva špárgljevo]

1.

ki je v zvezi s šparglji 1.; SINONIMI: belušni

1.1.

šparglja 1.

;

SINONIMI:

belušev

2.

ki je iz špargljev 1.1. ali vsebuje šparglje 1.1.; SINONIMI: belušev, belušni

ETIMOLOGIJA: ↑špargelj

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

gomoljíka gomoljíke samostalnik ženskega spola [gomoljíka]

1.

krompirjevim gomoljem podobna užitna goba, ki raste pod zemljo; primerjaj lat. Tuber; SINONIMI: tartuf

1.1.

;

SINONIMI:

tartuf

STALNE ZVEZE: bela gomoljika, črna gomoljika, perigordska gomoljika, poletna gomoljika
ETIMOLOGIJA: ↑gomolj

jóta1 jóte samostalnik ženskega spola [jóta]

primorska jed iz kislega zelja ali repe, krompirja, fižola

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz furl. jote < poznolat. iutta ‛juha’, to prevzeto iz gal. *iutta - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čežána čežáne samostalnik ženskega spola [čežána]

gosta jed iz kuhanega, dušenega sadja, zlasti jabolk

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. bav. nem. ziseunlein, kar označuje različne vrste omak in polivk, morda k lat. iuscellum ‛juha’, glej ↑juha - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

juice juicea; in džús samostalnik moškega spola [džús]

sadni sok, navadno pomarančni

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. juice ‛sok’ iz stfrc. jus, frc. jus < lat. iūs ‛juha, godlja’, glej ↑juha - več ...

krúhov krúhova krúhovo pridevnik [krúhou̯ krúhova krúhovo]

1.

ki je v zvezi s kruhom

1.1.

STALNE ZVEZE: kruhova skodelica, kruhova štruca, kruhov hren
ETIMOLOGIJA: ↑kruh

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

krúšni krúšna krúšno pridevnik [krúšni]

1.

ki je v zvezi s kruhom ali kruhu podobnim pecivom

1.1.

1.2.

2.

ki komu nadomešča kaj izvornega, zlasti starše, družino

STALNE ZVEZE: krušna mama, krušna mati, krušna plesen, krušna skodelica, krušni oče
ETIMOLOGIJA: ↑kruh

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

pôlšji pôlšja pôlšje pridevnik [pôu̯šji]

1.

ki je v zvezi s polhi 1.

ETIMOLOGIJA: ↑polh

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

pridévnik pridévnika samostalnik moškega spola [pridéu̯nik]

1.

iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki je v stavku levi prilastek, povedkovo določilo ali povedkov prilastek, se ravna po spolu, sklonu in številu samostalnika, na katerega se nanaša, ter označuje lastnost, mero, vrsto ali svojino

1.1.

iz jezikoslovja

STALNE ZVEZE: kakovostni pridevnik, lastnostni pridevnik, svojilni pridevnik, vrstni pridevnik
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. (nomen) adiectīvum ‛pridevnik’ (iz adicere ‛pridevati, dajati zraven’, iz lat. ad ‛pri, k’+ iacere ‛vreči’) iz pridevati ‛dajati zraven, dodajati’ iz ↑devati; pridevnik se v stavku navadno nahaja ob samostalniku - več ...

batáta batáte samostalnik ženskega spola [batáta]

1.

tropska rastlina z ovijajočim se steblom, večjimi zvončastimi cvetovi in krompirju podobnimi sladkimi gomolji; primerjaj lat. Ipomoea batatas

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek špan. batata iz arav. jezika taino batata

bétakarotén bétakaroténa; in beta karoten samostalnik moškega spola [bétakarotén]

iz biologije, iz farmacije provitamin, ki se kot naravno barvilo pojavlja v zelenjavi in sadju, zlasti korenju, marelicah, in se v organizmu lahko pretvori v vitamin A; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije karoten beta, iz biologije, iz farmacije provitamin A

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. β-Carotene iz frc. β-carotène, iz gr. beta ‛druga črka grškega alfabeta’ + ↑karoten

čédar čédarja; in cheddar samostalnik moškega spola [čédar]

trdi sir iz kravjega mleka, po izvoru iz Anglije

ETIMOLOGIJA: ↑cheddar

da1 veznik
I. v podredno zloženi povedi

1.

v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet

1.1.

v predmetnih odvisnikih

1.2.

v poročanem govoru

2.

v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek

2.1.

3.

v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek

4.

v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku

4.1.

v namernih odvisnikih

5.

v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku

5.1.

v načinovnih odvisnikih

v zvezi ne da

5.2.

v načinovnih odvisnikih

v zvezah kot da, kakor da

6.

v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku

6.1.

v zvezi tako da

7.

v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku

8.

v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano

9.

v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku

v zvezi samo da

v zvezi samo da

v zvezi samo da

v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke

11.

v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju

II.

1.

kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo

1.1.

kot členek

2.

kot členek izraža začudenje, nejevero

3.

kot členek izraža podkrepitev trditve

ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus. da < pslov. *da < ide. *doh2- iz ide. *de-, *do- ‛ta’, iz česar je še lat. dōnec ‛dokler’, nem. zu ‛k, pri, do’, angl. to - več ...

lúštrek lúštreka samostalnik moškega spola [lúštrek]

1.

rastlina z votlim steblom, pernato deljenimi listi in zeleno rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih; primerjaj lat. Levisticum officinale

1.1.

1.2.

1.3.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek srvnem. lustecke iz vulglat. levisticum < lat. ligusticum, prvotno ‛ligurski’ - več ...

precedíti precedím dovršni glagol [precedíti]

1.

ločiti trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega

2.

v obliki precediti se ločiti se na trdno in tekočo snov ob pretakanju skozi kaj luknjičastega, mrežastega

3.

v obliki precediti se, ekspresivno iti skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja

FRAZEOLOGIJA: precediti skozi zobe
ETIMOLOGIJA: ↑cediti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

precêjanje precêjanja samostalnik srednjega spola [precêjanje]

1.

ločevanje trdne snovi od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega

2.

zelo počasno, postopno pretakanje, prehajanje tekoče snovi na drugo mesto

3.

ekspresivno proces presojanja, vrednotenja, odbiranja

ETIMOLOGIJA: ↑precejati

krompírjevka krompírjevke samostalnik ženskega spola [krompírjeu̯ka]

1.

zeleni, nadzemni del krompirja; SINONIMI: krompirjevec

2.

voda, v kateri se je kuhal krompir

3.

juha s krompirjem

4.

okrasni grm ali manjše drevo s suličastimi listi in modrimi, vijoličastimi ali belimi cvetovi z rumenim osrednjim delom in kroglasto krošnjo; primerjaj lat. Solanum rantonnetii, Lycianthes rantonnetii; SINONIMI: iz botanike rantonetijeva krompirjevka

5.

neužitna kroglasta goba z debelo hrapavo ovojnico bele ali rjavkaste barve in brez beta; primerjaj lat. Scleroderma citrinum

STALNE ZVEZE: rantonetijeva krompirjevka
ETIMOLOGIJA: ↑krompir

nonšalánten nonšalántna nonšalántno pridevnik [nonšalántən]

1.

ki zaradi podcenjevalnega odnosa ne kaže zanimanja, zavzetosti za kaj

1.1.

2.

ki duševno ni napet, v ravnanju, vedênju nima zadržkov

2.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. nonchalant) iz frc. nonchalant, iz stfrc. nonchaloir ‛ne skrbeti, biti brezbrižen’, iz non ‛ne’ + chaloir ‛biti skrben, zaskrbljen’ < lat. calēre ‛biti vroč, topel’ - več ...

ponvíčnik ponvíčnika samostalnik moškega spola [ponvíčnik]

1.

pečena jed iz moke, jajc in dodatkov, navadno kot jušni dodatek

2.

omleti podobna jed iz jajc in dodatkov

ETIMOLOGIJA: ↑ponvica