allegroPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog 1 allegra samostalnik moškega spolaIZGOVOR: [alégro], rodilnik [alégra]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
bábica bábice samostalnik ženskega spola [bábica] 1. mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: ljubkovalno babi, neformalno, koroško bica, neformalno, primorsko nona, neformalno, štajersko oma 1.1. ekspresivno starejša ženska
1.2. ekspresivno skrbna, sočutna ženska
1.3. ekspresivno ženska, ki na kakem področju deluje dlje od drugih ali je od njih starejša
1.4. navadno v množini, ekspresivno izkušena, modra ženska, ki na določenem področju, zlasti v kulinariki, gospodinjstvu, soustvarja, sooblikuje tradicijo; SINONIMI: neformalno, primorsko, ekspresivno nona
2. ženska, ki se poklicno ukvarja z vodenjem porodov
3. manjša morska riba brez lusk, z močnimi čeljustmi in plosko glavo; primerjaj lat. Blennioidei
FRAZEOLOGIJA: Veliko babic, kilavo dete. ETIMOLOGIJA: ↑baba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
bagatéla -e ž (ẹ̑) ekspr. kar je malo vredno, malenkost: za tako bagatelo se ni vredno prepirati;
eh, bagatela!
♦ glasb. krajša, manj zahtevna skladba, navadno za klavir// zelo nizka cena: dobiti, kupiti, prodati za bagatelo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
básbáriton -a m (ȃ-ȃ) glasb. basovski glas z visoko lego: samospev za basbariton in klavir
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
básklarinét -a m (ȃ-ẹ̑) glasb. glasbilo, ki zveni oktavo nižje od klarineta: elegija za basklarinet in klavir
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
brénkati -am nedov. (ẹ̑) 1. s trzljaji igrati na glasbilo s strunami: brenkati na harfo, kitaro // slabš. igrati na klavir: kar naprej brenka po klavirju 2. ekspr. govoriti, praviti: vedno nam brenka o tem
● ekspr. zdaj brenka na drugačne strune govori, ravna drugače kot prej; ekspr. brenkati na čustvene strune skušati vplivati na čustva; govoriti čustvenobrenkajóč -a -e:
tiho brenkajoč na plunko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
brénkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; brénkanje (ẹ̑) kaj ~ melodijo; poud. ~ eno in isto |govoriti, pripovedovati|; brenkati na kaj ~ ~ kitaro; slabš. brenkati po čem ~ ~ klavirju |igrati na klavir|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
cíkel cíkla; in cíklus samostalnik moškega spola [cíkəl] 1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
STALNE ZVEZE: celični cikel, citratni cikel, gorivni cikel, kombinirani cikel, Krebsov cikel, lunin cikel, Lunin cikel, menstruacijski cikel, menstrualni cikel, mesečni cikel, mešani cikel, ogljikov cikel, pojatveni cikel, sončni cikel ETIMOLOGIJA: ↑ciklus
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
cíklus cíklusa; in cíkel samostalnik moškega spola [cíklus] 1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
STALNE ZVEZE: celični ciklus, gorivni ciklus, kombinirani ciklus, Krebsov ciklus, lunin ciklus, Lunin ciklus, menstruacijski ciklus, menstrualni ciklus, mesečni ciklus, mešani ciklus, ogljikov ciklus, pojatveni ciklus, sončni ciklus, spolni ciklus ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zyklus in lat. cyclus iz gr. kýklos ‛kolo, krog’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
cíklus -a in cíkel -kla m (ȋ; í) 1. vsebinsko povezana, zaključena skupina umetniških ali znanstvenih stvaritev: izvajali bodo ciklus skladb za klavir;
posvetil ji je ciklus pesmi;
prirediti ciklus predavanj o sodobnem slikarstvu;
sonetni ciklus;
ciklus slik iz slovenske zgodovine 2. zaključeno obdobje dogajanj, ki se redno ponavlja: ves industrijski ciklus od razcveta do propada / gospodarski ciklus ki obsega gospodarski razvoj in nazadovanje; razvojni ciklus amebe / menstruacijski ciklus vsak mesec ponavljajoče se spremembe maternične sluznice
♦ astron. sončni ciklus doba osemindvajsetih let, po kateri se ponovijo isti dnevi tedna na isti datum v mesecu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
cíklus -a m (ȋ) ~ skladb za klavir
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
cíklus -a
m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024
čembalístka čembalístke samostalnik ženskega spola [čembalístka] ženska, ki igra čembalo, navadno kot poklicna glasbenica
ETIMOLOGIJA: ↑čembalist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
čémbalo1 čémbala samostalnik moškega spola [čémbalo] 1. glasbilo s tipkami, pri katerem ob pritisku na tipko jeziček brenkne struno; SINONIMI: čembalo 1.1. igranje tega glasbila
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Cembalo) iz it. cembalo < lat. cymbalum, glej ↑cimbale - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
četŕttónski -a -o prid. (ȓ-ọ̑) nanašajoč se na četrtton: četrttonski sistem;
četrttonska glasba / četrttonski klavir klavir, konstruiran s četrttonskimi intervalnimi razdaljami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
četverorôčen in četveroróčen -čna -o prid. (ō; ọ̄) ki se izvaja s štirimi rokami; štiriročen: četveroročno igranje na klavir četverorôčno in četveroróčno prisl.:
igrati skladbo četveroročno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
divertiménto -a m (ẹ̑) glasb. lahkotnejša večstavčna instrumentalna skladba: divertimento za klavir in orkester
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
DunajčanPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Dunajčana samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [dúnajčan], rodilnik [dúnajčana]
BESEDOTVORJE: Dunajčanov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
dúo dúa samostalnik moškega spola [dúo] 1. glasbena zasedba, sestavljena iz dveh glasbenikov, navadno instrumentalistov1.1. skladba za to zasedbo
2. skupina dveh oseb, ki pri čem sodelujeta, imata skupno vlogo, cilj; SINONIMI: duet
STALNE ZVEZE: duo sistem, klavirski duo ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Duo) iz it. duo, prvotno ‛dva’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
etuda etude in etúde; tudi etída samostalnik ženskega spola [etída] in [etúda] 1. iz glasbene umetnosti krajša skladba za izpopolnjevanje izvajalske tehnične spretnosti1.1. iz glasbene umetnosti instrumentalna skladba, navadno tridelna, katere kompozicija temelji na razvijanju določene tehnične prvine
2. iz gledališke umetnosti, iz plesne umetnosti krajša uprizoritev za izpopolnjevanje tehnične spretnosti, izvedbe
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. étude, prvotno ‛vaja’, < stfrc. estudie < lat. studium ‛prizadevnost, vnema, marljivost, znanstveno prizadevanje, delo, študij’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
fagót fagóta samostalnik moškega spola [fagót] 1. pihalo z dvojnim jezičkom in zakrivljeno pihalno cevjo
2. protioklepni raketni sistem s polavtomatskim vodenjem za uničevanje oklepnih vozil, tankov, utrjenih zgradb na razdaljah od 75 do 2500 metrov
ETIMOLOGIJA: prevzeto (eventualno prek nem. Fagott) iz it. fagotto, nejasnega izvora, verjetno iz fagotto ‛zavoj’; v drugem pomenu prek rus. fagót - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
fortepiáno -a m (ȃ) zastar. klavir: igrati na fortepiano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
fortepiáno -a [ja] m (ȃ) zastar. klavir
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
glás -ú tudi -a m, mn. glasôvi stil. glási (ȃ) 1. zvok, ki ga dela človek z govorilnimi organi: glas mu je postajal vse bolj umirjen;
od razburjenja se ji je glas tresel;
posnemati otroške glasove;
spoznati koga po glasu;
globok, nizek, zamolkel, pog. debel glas;
tanek, visok glas;
krepek glas;
hripav, mehek, nežen, zvonek glas;
moški, otroški, ženski glasovi;
govoriti s pridušenim glasom;
slab glas komaj slišen;
z ostrim, rezkim, trdim glasom je zahteval odgovor;
sladek glas pretirano vljuden, prijazen;
vesel, žalosten glas;
prijetna barva glasu;
govorila je z očitkom v glasu / ekspr. ta pa ima glas glasno govori; lepo poje; iz veže so se zaslišali glasovi prihajajočih govorjenje / na glas govoriti, peti naglas; jokati, smejati se na ves glas zelo glasno// zvok, ki ga daje žival: oglašati se s tankim piskajočim glasom; žvižgajoči glas kosa / Glas! kot ukaz psu zalajaj2. zvok, ki ga daje izvajalec pri petju: preizkušati glasove;
basovski glas;
pevka ima čist glas / zbor moških in zbor ženskih glasov / skladba za glas in klavir / pog. dajal je glas in silil k petju intoniral melodijo3. zvok, ki ga daje kak predmet in je zanj značilen: po dolini se je razlegal glas zvonov;
struna ima prijeten glas;
glas konjskih kopit;
glas trobente / zamolkel glas pri padcu, udarcu 4. kar se širi navadno s pripovedovanjem: po vasi se je raznesel, razširil glas;
glas o tem je šel po vsem mestu govorica;
sliši se glas, da je zmagal / star. dobiti, poslati, prinesti glas sporočilo, obvestilo / o njem je šel glas, da je hudoben človek se je govorilo// navadno v zvezi z dober, slab med ljudmi znano, ustaljeno (pozitivno ali negativno) mnenje o kom: prišel je na slab glas; naenkrat je bil ob dober glas; spravil jo je v slab glas; prišel je na glas, da je malo prismuknjen; biti na dobrem, slabem glasu; ta ženska ni na najboljšem glasu; biti na glasu dobrega gospodarja 5. navadno s prilastkom izraženo mnenje, mišljenje skupine, množice: glas kolektiva;
glas ljudstva / tu in tam se slišijo kritični glasovi; pren., knjiž. poslušati glas srca; očitajoč notranji glas; glas krvi, strasti; glas pameti; glas vesti 6. odločitev, mnenje posameznika pri glasovanju: dati, oddati svoj glas;
zmagati z enim glasom;
kandidat je dobil večino glasov;
predlog, sprejet z vsemi glasovi
● star. počil je glas o njegovi smrti nenadoma se je razvedelo, da je umrl; hotela je še nekaj reči, a ji je od razburjenja glas zastal v grlu je nenadoma utihnila; dolgo ni bilo nobenega glasu od njega nič se ni vedelo o njem; se ni javil, ni pisal; ekspr. ni dal glasu od sebe ni spregovoril; se ni javil, ni pisal; ekspr. tudi on je povzdignil svoj glas povedal svoje mnenje; začel govoriti, spregovoril; povzdignil je glas začel je glasneje govoriti; star. skleniti, trditi v en glas soglasno; star. ta hiša je na glasu je znana, slovi po čem; bibl. glas vpijočega v puščavi razširjanje kakega nazora, prizadevanje, ki nima uspeha; star. pesem domačega glasu v domačem jeziku; preg. dober glas seže v deveto vas kar je dobro, je daleč naokrog znano; preg. prazen sod ima močen glas kdor malo ve, veliko govori; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče
♦ glasb. drugi glas glas v vokalnem stavku, ki je nižji od prvega glasu; prvi glas najvišji glas v vokalnem stavku; jezikosl. glas najmanjša akustična enota govorjenega jezika; zliti glas sestavljen iz zaporniške in priporniške prvine; afrikata; znak za glas e; med. menjati glas mutirati; pravn. posvetovalni glas brez pravice odločanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
glasovír -ja in -a m (ȋ) zastar. klavir: igrati na glasovir
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
glasovír -ja m z -em (ȋ) zastar. klavir
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
glasovȋr, m.,
Cig., Jan., nk., pogl. klavir.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
igránje -a s (ȃ) glagolnik od igrati:a) predstava se je odlikovala po dobrem igranju;
poklicno igranje pri filmu, v gledališču / usklajeno igranje nogometne reprezentance / navduševati se za igranje taroka b) iz sobe se je slišalo igranje na klavir;
petje in igranje / spoznati tehniko igranja na glasbilo, godalo c) veselo igranje in razgrajanje otrok / prostor, soba za igranje / to delo je le igranje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
igráti -ám nedov. (á ȃ) 1. poustvarjati, navadno z umetniškim hotenjema) dramski tekst: že dalj časa igrajo Hamleta;
v gledališču igrajo komedijo, tragedijo / v Hlapcih igra Jermana vlogo Jermana; odlično je igral ljubimca / igral je po režiserjevi zamisli b) glasbeno delo: igrati Beethovnove sonate / odlično igra Chopina, Mozarta zna igrati dela teh avtorjev2. povzročati glasbo z glasbilom: ves večer je igral (na) harmoniko, klavir, violino;
poje si in igra / začeli so igrati za ples / igrati po notah, posluhu, spominu / v orkestru igra flavto / iskali so koga, ki igra klavir zna igrati (na) klavir3. biti dejaven v določenem skupinskem športu, organiziranem po določenih pravilih: igrati hokej;
danes igrajo košarko, odbojko / že vse popoldne igra nogomet / publ. naše moštvo igra dobro, slabo košarko / Olimpija je igrala prijateljsko tekmo z Železničarjem, publ. proti Železničarju / naša reprezentanca bo igrala v finalu svetovnega prvenstva nastopala, tekmovala4. biti dejaven v določenia) družabni igri: že ves večer igrajo damo, domino, karte, tarok;
igrati šah / igrati za denar b) igri za denar: igrati športno stavo;
redno igra tombolo / igra na loteriji stavi / ekspr. samo popiva in igra 5. ukvarjati se, navadno poklicnoa) nepreh. z gledališko dejavnostjo: igra že več let;
že dolgo igra v mestnem gledališču;
zelo dobro, slabo igra / pog. igrati pri filmu / igra v operi b) z določenim skupinskim športom: še vedno igra v državni nogometni reprezentanci / kljub starosti igra košarko zelo dobro 6. ekspr. pretvarjati se, hliniti: ves večer je samo igrala;
v vsaki družbi igra / še vedno igra prizadetost, užaljenost / igrati hoče veliko damo 7. ekspr., z dajalnikom delati nehotene majhne gibe, premike za izražanje, kazanjea) močnega razburjenja: mišice na licih so ji igrale;
od napora so mu igrale žile na sencih b) prijetnega vznemirjenja, veselosti: prsti so ji kar igrali po mizi / brezoseb. vse v njej je igralo bila je zelo vesela, dobro razpoložena8. ekspr., s prislovnim določilom biti opazen, viden: na njenem obrazu je igral nenavaden izraz;
prepirljiva poteza je igrala ob njegovih ustnicah / v njenem glasu je igrala ganjenost / okrog ust mu igra smeh / solze ji igrajo v očeh // biti, obstajati, navadno v premikanju, gibanju: svetloba igra na stropu / v sončnem žarku je igral prah
● pog. v kinu Union igra zelo dober film se predvaja, je; ekspr. srce mu igra od veselja zelo je vesel; pog., ekspr. to ne igra nobene vloge to ni važno, je nepomembno; zastar. igrati kolo plesati; ekspr. igrati komedijo delati se, navadno zelo opazno, čustveno, telesno prizadetega; ekspr. igrati prvo violino biti pri kakem dejanju, ravnanju vodilen, odločujoč; ekspr. igrati na dve karti zastopati hkrati dve nasprotni stališči, ne da bi prizadeti vedeli za to; ekspr. igrati na vse ali nič pri igri s kartami igrati tako, da se dobi ali izgubi maksimalna količina denarja; igrati na borzi špekulirati s padanjem in dviganjem cen; ekspr. igrati z odprtimi kartami javno, odkrito kazati svoje namene
♦ glasb. igrati forte, piano; igr. igrati pri igri s kartami prevzemati, prevzeti vodstvo igre; šah. igrati z belimi, črnimi figurami; šport. moštvi sta igrali neodločeno igráti se
1. udeleževati se otroške dejavnosti za razvedrilo, zabavo: deklice se igrajo, zastar. igrajo; otroci so se igrali na dvorišču; brezskrbno se je igral s svojim bratcem / pojdi ven in se igraj / igrati se z avtomobilčki, punčko, žogo / vse popoldne se igra z otrokom / mačka se igra s klobčičem volne; pren., ekspr. veter se je igral z listjem
// preh. udeleževati se otroške, navadno skupinske dejavnosti, ki ima določena pravila: otroci se igrajo razne igre; igrati se slepe miši, skrivalnice
// ekspr. neresno, brez večjega zanimanja ukvarjati se s čim: že celo uro se samo igra in nič ne naredi; nehaj se že igrati in začni resno delati / nimaš časa igrati se s tem pretirano dolgo in natančno ukvarjati se s tem
2. v zvezi s s, z nehoteno premikati kaj in s tem izražati zadrego, vznemirjenje: zamišljeno se je igrala z obeskom na verižici; nervozno se je igral s prsti; ves čas pogovora se je igral z vžigalnikom / neprestano se igra s ključi
3. ekspr., v zvezi s s, z imeti lahkomiseln, neresen odnos do česa: samo igra se z ljubeznijo; ne igraj se z zdravjem / igrati se z življenjem / dekle se samo igra s fantom ni resno zaljubljena vanj
// biti v popolni oblasti koga, česa: strast se igra z njim / lahko se igra z njo, kakor hoče
● evfem. igrati se ljubezensko, spolno izživljati se; ekspr. igrati se slepe miši, skrivalnice ne govoriti, ne ravnati odkrito; ekspr. igrati se z besedami uporabljati večpomenske, pomensko sorodne besede za dosego duhovitosti, šaljivosti; izražati se z lahkoto, brez težav; ekspr. s to mislijo se je dolgo igral o tem je dolgo premišljal; ekspr. igrati se z ognjem, smrtjo lahkomiselno, neprevidno izpostavljati se nevarnosti, smrti; ekspr. z rimami se kar igra dela jih z lahkoto, brez težav
igráje
1. deležnik od igrati: godba je odšla naprej, igraje koračnico; fantiči so igraje se tekali med množico
2. ekspr. izraža, da kdo kaj dela, opravi z lahkoto, brez težav: igraje opravlja svoje delo; igraje je vse pospravil; igraje so zavzeli trdnjavo
igrajóč -a -e:
odšel je domov, igrajoč užaljenost; gledal je igrajoče se otroke
igrán -a -o:
kvaliteta igranih del v gledališču; dobro, pogosto igrana skladba; njegova jeza je bila igrana
♦ film. igrani film film, v katerem nastopajo igralci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
igráti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; igránje; (-àt) (á ȃ) koga/kaj ~ domine; ~ flavto v orkestru; ~ Hamleta; Olimpija je igrala z Milanom, publ. proti Milanu; poud. ~ prizadetost |hliniti|; publ.: ~ prvo violino biti vodilen, odločilen pri kakem dejanju, ravnanju; To ne ~a nobene vloge ni pomembno, je nepomembno; nevtr. igrati (na) kaj ~ (~) klavir, violino; igrati komu kaj ~ poslušalcem vesele poskočnice; ~ v gledališču; ~ na srečo; ~ po notah; ~ za denar, za zabavo; šport. ~ neodločeno; poud.: Ves čas samo ~a |se pretvarja|; ~ na vse ali nič |tako, da se vse dobi ali izgubi|; ~ z odprtimi kartami |javno kazati svoje namene|igráti se -ám se (á ȃ) kaj ~ ~ slepe miši; poud. ~ ~ skrivalnice |ne govoriti, ne ravnati odkrito|; ~ ~ na dvorišču; igrati se z/s kom/čim ~ ~ z avtomobilčki, z žogo; poud.: Dekle se samo ~a s fantom |ni resno zaljubljena vanj|; ~ ~ z zdravjem |imeti lahkomiseln odnos do njega|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
igráti -ám
nedov.1.
kaj poustvarjati dramski tekst, navadno z umetniškim hotenjem 2.
kaj izvajati glasbo z glasbilomSINONIMI:
slabš. klempati1,
slabš. klemprati,
slabš. klenkati,
slabš. klepati,
slabš. lajnati1,
slabš. mleti2,
ekspr. muzicirati,
ekspr. rezati,
zastar. svirati,
glasb.,
žarg. šibati2,
neknj. pog. špilati,
ekspr. urezovati,
neknj. pog. vižati,
slabš. žagati
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: igrati biljard igrati hazard igrati nogomet igrati pasjanso igrati preferanso igrati svinjko igrati španoGLEJ ŠE SINONIM: hliniti,
igrati se,
predstavljati,
pretvarjati seGLEJ ŠE: dominati se,
frnikolati se,
kartati,
piskati,
piskati,
šahirati,
tarokirati,
tolči
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024
igráti, -ȃm, vb. impf. 1) spielen; pridem iz šole, igram, Ravn. (Abc.); — i. kako igro; slepe miši i., blinde Kuh spielen; s kvartami i., mit Karten spielen; i. za velike denarje, za malo, hoch, niedrig spielen, Cig.; — auf der Bühne darstellen: i. kralja, die Rolle eines Königs spielen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — musicieren: i. na klavir, na gosli, auf dem Clavier, der Violine spielen; i. v žveglo, Danj. (Posv. p.); i. v plunko, Zora; — srce mi igra od veselja, das Herz hüpft mir vor Freude; — solze mu igrajo v očeh, es glänzen Thränen in seinen Augen, Z., Jurč.; nebeško veselje ji igra po očeh, Ravn.; — z očmi i., blinzen, Cig.; — blinken, flimmern, Jan.; zarnice igrajo, es wetterleuchtet, Jan., Kor.; — i. si, spielen; s češuljicami in venci si igrate, Ravn.; z rokami si igram, Met.; z listi veter si igra, Str.; — i. se, spielen; otroci se igrajo, otrok se igra s psom, s kamenčki; igrali smo se biriče, lovače in skrivače, Zv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
igráti na -ám na
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj povzročati glasbo na kaj
Ves večer je igral na harmoniko /samo po spominu/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024
impromptu -ja [impromptí in empromptí] m (ȋ) 1. glasb. krajša instrumentalna skladba z značilnostmi improvizacije: bagatele in impromptuji za klavir 2. knjiž. domislek, domislica: občudovali so njegove impromptuje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
improvizíranje -a s (ȋ) glagolnik od improvizirati: živahno improviziranje na klavir / pokazal je veliko sposobnost improviziranja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
improvizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj nepripravljeno, nenačrtno poustvarjati
/Zelo občuteno/ improvizira.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj nepripravljeno, nenačrtno narediti kaj za začasno uporabo oz. trenutno predstavitev
/Iz navadnih desk/ je improviziral omaro in nato še nosilnico.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024
intonírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. glasb. dati ton, interval, akord pred začetkom izvajanja skladbe: dirigent je intoniral;
pren., knjiž. avtor je začetek tragedije pravilno intoniral
● knjiž. intonirati klavir uglasiti; knjiž. zbor je intoniral ljudsko pesem začel peti2. knjiž. poudariti, naglasiti: posamezna mesta v citatu je kritik intoniral s klicaji intoníran -a -o:
intonirani akord; elegično intonirana pesem
♦ jezikosl. padajoče, rastoče intonirani samoglasniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
izvábljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izvábljanje (á) koga/kaj iz česa ~ prijatelje iz internata; poud. ~ zvoke iz klavirja |igrati na klavir|; poud. izvabljati kaj od koga ~ denar od znancev |spretno, zvijačno dobivati|; poud. izvabljati komu kaj ~ otrokom skrivnosti |s spretnim, zvijačnim prigovarjanjem prihajati do njih|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
izvléček -čka m (ẹ̑) 1. trdna ali sirupu podobna snov, dobljena z ekstrakcijo: izvleček vina;
izvleček iz zdravilnih zelišč, živalskih žlez / alkoholni dobljen z alkoholom, vodni izvleček dobljen z vodo; mesni izvleček; rastlinski, tobačni izvleček 2. kratka vsebina, povzetek: prebrati izvleček iz predsednikovega poročila / navesti nekaj izvlečkov iz kritike / predavanje ni bilo objavljeno v celoti, ampak v izvlečkih 3. navadno s prilastkom dokument z ustreznimi podatki, izpisanimi iz česa; izpisek: izvleček iz matične knjige
♦ glasb. klavirski izvleček priredba instrumentalne ali vokalno-instrumentalne skladbe za klavir; tisk. barvni izvleček filmski posnetek ene barve iz določene barvne slike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
izvŕsten -tna -o prid. (r̄) 1. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost v zelo veliki meri: izvrsten film;
fotograf je izdelal izvrstne slike;
pripravili so mu izvrstno kosilo / ima izvrsten vid // ki v veliki meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve: izvrsten delavec, športnik; fant je izvrsten; izvrstna gospodinja // glede na določene zahteve zelo uspešen, učinkovit: izvrsten načrt / to je izvrstna misel 2. ki glede na možni razpon dosega zelo visoko pozitivno stopnjo: izvrstna kakovost / izvrstni rezultati izvŕstno
1. prislov od izvrsten: izvrstno igra na klavir; izvrstno kuhati; počuti se izvrstno; izvrstno ubran zbor
2. v povedni rabi izraža veliko zadovoljstvo nad čim: izvrstno je, da si prišel / elipt. izvrstno, da si to naredil; sam.: dobiti izvrstno iz fizike nekdaj najvišjo pozitivno oceno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
klaviatȗra -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
KlaviaturistZanima me, kako se pravilno imenuje osebo, ki igra na klaviaturo. Je to klaviaturec , klaviaturist ali kako drugače? Mu lahko rečemo tudi pianist ?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
klavír -ja m (ī) glasbilo s strunami in kladivci, ki proizvajajo tone ob pritisku na tipke: sedel je h klavirju, za klavir in začel igrati;
ima star, razglašen klavir / zna igrati (na) klavir / pog. vaditi klavir igranje na klavir
♦ glasb. koncertni klavir večji klavir, ki se uporablja zlasti v koncertnih dvoranah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
klavír -ja m s -em (ȋ) sesti h ~u, za ~; žarg. vaditi ~ igranje klavirja, na klavir
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
klavír -ja
m glasbilo s strunami in kladivci, ki proizvajajo tone ob pritisku na tipke
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024
klavír Frazemi s sestavino klavír:
íti igrát klavír
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
klavīr -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
klavīr, m. glasbeno orodje, das Clavier.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
klaviríst -a m (ȋ) ekspr. kdor igra klavir; pianist: nastopil je znan klavirist;
violinisti in klaviristi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
klavírski -a -o prid. (ī) nanašajoč se na klavir: klavirske tipke / klavirska spremljava / klavirski večer
♦ glasb. klavirski izvleček priredba instrumentalne ali vokalno-instrumentalne skladbe za klavir; klavirski koncert koncert za klavir in orkester; klavirski trio ansambel, sestavljen iz violine, violončela in klavirja; skladba za tak ansambel; klavirska harmonika harmonika s klaviaturo; klavirska skladba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
klavīrski – glej klavīr
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
klémpati1 -am nedov. (ẹ̑) ekspr. 1. slabo, neveščea) igrati (na klavir): klempa, da me bolijo ušesa / slabš. kar naprej klempa igrab) tipkati: nehaj že klempati / slabš. naučil se je klempati tipkati2. sestavljati, zbijati: iz desk nekaj klempa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
klénkati -am nedov. (ẹ̑) 1. nav. ekspr. zvoniti, navadno ob nesreči, smrti: že nekaj časa klenka / mrtvaški zvon klenka / začelo je klenkati zvoniti// nar. pritrkavati, potrkavati: pred prazniki so klenkali 2. ekspr. slabo, nevešče igrati (na klavir): klenka, da je ne morem poslušati / slabš. zna klenkati igrati
♦ teh. neurejeno izgorevati zaradi previsokega tlaka v valju motorja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
klénkati -am nedov. -ajóč, -áje; klénkanje (ẹ̑) Mrtvaški zvon ~a; pokr. pritrkovati, potrkavati; slabš. klenkati na kaj ~ ~ klavir |slabo, nevešče igrati|; slabš. klenkati po čem ~ ~ klavirju |slabo, nevešče igrati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
klepáti klépljem nedov., klêplji klepljíte; klêpal (á ẹ́) 1. z udarci kladiva tanjšati, ostriti rezilo: klepati koso, srp / kosec kleplje; pren., ekspr. kleplje nas usoda // z udarci kladiva oblikovati, obdelovati pločevino: klepati žleb 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom tolči, udarjati: raje grem na cesto kamenje klepat;
klepati po nakovalu / detel kleplje na deblu / čutil je, kako mu kleplje srce // slabo, neveščea) igrati (na klavir): že spet kleplje / slabš. nehaj že klepati igratib) tipkati: kleplje v pisarni / slabš. sedeli smo za pisalnimi stroji in klepali kakor za stavo tipkali3. ekspr. počasi, okorno stopati: ob palici je klepal po tlaku 4. ekspr. jesti (enolično, slabo): klepati fižol;
v petek in svetek klepljejo krompir
● ekspr. smrt že kleplje koso zanj kmalu bo umrl; pog., slabš. spet kleplje verze sestavlja, piše; slabš. nekoliko kleplje ruščino govori, zna govoriti; ekspr. to so klepali o njem grdo govorili, ga opravljali
♦ lov. divji petelin kleplje poje začetni del svojega speva; obrt. klepati mlinski kamen z udarci kladiva mu dajati hrapavo površino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
komponíran -a -o (ȋ) za klavir ~a skladba; neobč. Prizor na sliki je dobro ~komponíranost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
komponírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. ustvarjati, pisati glasbeno delo, skladbo, skladati: to opero je komponiral znani glasbenik / skladatelj veliko komponira / komponira odlično glasbo // ustvarjati, pisati, zlasti umetniško delo sploh: avtor je zgodbo dolgo komponiral 2. knjiž. sestavljati, zlagati: kipar te živalce često komponira v posamezne skupine / pisatelj je komponiral vse dialoge enako komponíran -a -o:
prizor na sliki je dobro komponiran; za klavir komponirana skladba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
koncêrten -tna -o prid. (ȇ) nanašajoč se na koncert: koncertna sezona;
bogata koncertna turneja pianista / uspel koncertni nastop / koncertni pevec; koncertna dvorana; koncertna poslovalnica ustanova, ki organizira koncerte
♦ glasb. koncertni klavir večji klavir, ki se uporablja zlasti v koncertnih dvoranah; koncertni mojster vodja violinistov v orkestru
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
koncêrten -tna -o (ȇ)koncêrtni -a -o (ȇ) ~ klavir; ~a dvorana
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
konklȃve -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kóntrabás kóntrabása samostalnik moškega spola [kóntrabás] 1. godalo s štirimi ali petimi strunami, ki ima najnižji tonski obseg
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kontrabass iz it. contrabbasso iz ↑kontra + ↑bas - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
MaurizievPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Maurizieva Maurizievo in Mauriziov Mauriziova Mauriziovo pridevnikIZGOVOR: [mau̯rícjeu̯], ženski spol [mau̯rícjeva], srednji spol [mau̯rícjevo]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
medléti -ím [medleti in mədleti] nedov., tudi medlì (ẹ́ í) knjiž. 1. izgubljati zavest: mati na grobu vzdihuje in medli;
medlela je in ni mogla spregovoriti;
medleti od bolečin 2. izgubljati moč, slabeti: bolnica je vedno bolj medlela;
oče je počasi medlel in hiral / cvetlica, drevo medli hira / roke jim medlijo; pren. njegovo navdušenje je medlelo in izginjalo 3. izgubljati močen sijaj, svetlobo: dan je že medlel;
mesečina zjutraj medli;
zarja medli;
sonce je začelo zahajati in medleti;
pren., ekspr. zvezda te igralke je že začela medleti // ekspr. slabo svetiti: redke svetilke na trgu so samo medlele 4. ekspr. biti malo slišen: nad dolino medli večerni zvon / krik medli v daljavi pojema5. ekspr. biti, nahajati se v neaktivnem stanju: v prazni dvorani medli klavir;
ladja že tri dni medli v pristanišču;
dolgo je medlela gluha tihota / medleti v siromaštvu in nevednosti 6. ekspr., v zvezi s po zelo hrepeneti: doma žena medli po tebi / v daljnem svetu mi srce medli po njej
● knjiž., ekspr. oko mi medli od tvoje lepote zelo sem prevzet; knjiž., ekspr. najini srci medlita v sladki sreči zelo sva prevzeta od srečemedlèč -éča -e:
krik v smrtni grozi medlečega človeka; medleče moči; medleča roka; medleča sveča; vsa medleča se je naslanjala nanj; prisl.: medleče vprašati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
melodráma melodráme samostalnik ženskega spola [mẹlodráma] 1. iz glasbene umetnosti, iz gledališke umetnosti drama, pri kateri govorjeno besedilo spremlja, dopolnjuje glasba
2. filmsko, dramsko, literarno delo z manjšo umetniško vrednostjo, za katero sta značilni preprosta karakterizacija likov in ganljiva, pretirano čustvena vsebina
3. ekspresivno dogajanje, dogodek, ki vzbuja pretirano čustven, sentimentalen odziv
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Melodrama) iz frc. mélodrame iz ↑melos + ↑drama
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
mezzosopran -a [médzosoprán in mézosoprán] m (ẹ̑-ȃ) glasb. ženski glas med sopranom in altom: peti mezzosopran;
pesmi za mezzosopran in klavir
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
mójster -tra m, člov. (ọ́) zidarski ~; šahovski ~; veljati za ~a; učiti se klavir pri znanem ~u; ~ Gallus; ~ v opisovanju narave; ~ za sestavljanje dopisov; ~ besedemójstrica -e ž, člov. (ọ́)mójstričin -a -o (ọ́; ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
na1 predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka ná- (ȃ) 1. za izražanje premikanja k zgornji strani česa, tako da nastane neposreden dotik, ali dosege takega položaja: na glavo dati;
iti, priti na goro;
bombe padajo na mesto;
sesti na stol;
vreči na tla / natakniti na kol; nabosti na vile / zadeti na oviro; pren. priti na misel; knjiž. skrb lega na dušo // za izražanje takega premikanja, usmerjenega k površini sploh: obesiti na steno, strop; trkati na vrata / zastar. vstopiti na zadnja vrata pri zadnjih vratih / opirati se na palico; naslanjati se na steber / poklekniti na eno koleno; skočiti na noge 2. za izražanje cilja, h kateremu je usmerjeno premikanje: oditi na deželo, na prosto, na zrak;
hiteti na vlak;
blago gre na Gorenjsko;
izvažati na Zahod / iti na pot / obrniti se na levo / gledati na cesto / vrata na balkon; okno na vrt / z oslabljenim pomenom iti na koncert; pren. obrniti se na župana; pismo na moj naslov // za izražanje premikanja, usmerjenosti s (sovražnim) namenom: streljati na nasprotnika; elipt. s puško hoče nanj; pes laja na tujca; iti na medveda; pog. iti na gobe; Napoleonov pohod na Moskvo 3. za izražanje prehoda, prenosa v drug položaj, drugačno stanje: ptič skače z veje na vejo / bolezen se prenaša z živali na človeka / obrača se mu na bolje; prenesti odgovornost na druge; v pogovoru sta prešla na drugo temo / prepisati posestvo na brata / prebarvati mizo na rjavo / star. prevesti na slovensko v slovenščino// za izražanje delitve, razdeljevanja: razdeliti na pet delov; presekati na dvoje, na pol / na kilogram sadja dodaj pol kilograma sladkorja; stroškov je sto evrov na osebo; voziti sto kilometrov na uro 4. za izražanje končne meje, natančne mere: približati se na deset korakov;
temperatura pade na ničlo / zadeti na sto metrov / na koliko ceniš avto // ekspr. za izražanje velike količine: blaga je na cente; bilo jih je na tisoče; na tone sadja gre v izgubo // ekspr. za izražanje dodajanja, kopičenja: vžiga se blisk na blisk; direktor ima sestanek na sestanek 5. za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti: spozna se na glasbo;
opozoriti na napake;
paziti na otroka;
misliti na prihodnost;
spomin na prijatelja / jezen na soseda / čakati na avtobus; naročiti se na dnevnik / ekspr. nor na ženske / oceniti delo glede na njegovo umetniško vrednost 6. za izražanje časovne določitve, opredelitve: na današnji dan se je začela vojna;
na pustno nedeljo sta se spoznala / vidim ga enkrat na leto; na vsake tri tedne ga obišče / državni praznik bo prišel na nedeljo; knjiž. na hipe, trenutke v majhnih časovnih presledkih// za izražanje dolžine trajanja: obsoditi na pet let zapora / ekspr. spor se je zavlekel na leta // za izražanje približevanja časovni meji: ura gre na polnoč; tri četrt na osem / na večer se gre sprehajat / noč od petka na soboto / vrnil se bo na jesen ob koncu poletja ali v začetku jeseni7. za izražanje načina, kako dejanje poteka: časopis je na dolgo pisal o tem;
na kratko ostrižen;
na pamet znati;
ekspr. smejati se na vsa usta / na vsak način / noge na iks po obliki podobne črki X// za izražanje sredstva ali orodjaa) s katerim se opravlja dejanje: igrati na klavir;
delan na roko, na stroj / videti na lastne oči / motor na bencin; mlin na veter b) ki služi za podlago dejanju: slikati na platno / cepiti vrtnico na šipek // za izražanje omejevanja glede na lastnost: hrom na obe nogi; slep na eno oko / prijeten na pogled 8. za izražanje vzroka, zaradi katerega nastopi dejanje: na njegov krik se je ozrl;
na trkanje se je oglasil;
na pobudo, na poziv, na željo / ekspr. na vso jezo se ga je napil / uboga na (prvo) besedo takoj / molčati na očitke; odgovoriti na vprašanje 9. navadno z glagolskim samostalnikom za izražanje namena, s katerim se izvrši dejanje: iti na delo, na lov;
ekspr. priti na kavo;
odšel je na sprehod;
delati na to, da se načrt uresniči / priti na izpit k izpitu; blago je na prodaj naprodaj; dati na posodo naposodo / čevlji za na ples; pog. igrati na zmago; star. zanemarjen park mestu ni na lepoto v okras / kot voščilo pri pitju ali ko kdo kihne na zdravje II. z mestnikom 1. za izražanje stanja v položaju, ko se kaj neposredno dotika zgornje strani česa: na cesti je gost promet;
na mizi stoji kozarec;
sedi na pragu;
imeti plašč na sebi;
na strehi gnezdijo štorklje;
na vrhu gore je sneg / klobuk na glavi; bradavica na nosu; stol na treh nogah // za izražanje površine, kjer se dogaja dejanje: na polju zori žito; na kopnem, na morju / na levi, na prostem, na svetu, na zahodu / na Bledu, na Gorenjskem // za izražanje stanja v položaju, ko se kaj dotika površine sploh: slika visi na steni; svetilka na stropu / na oknu sloni dekle; na vratih se prikaže poštar pri / kleči na levem kolenu / kopati se na Savi 2. z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti, kot jo nakazuje določilo: biti na lovu, na plesu, na pogrebu, na straži;
na seji je rad razpravljal;
pri nas je na hrani in stanovanju ima prostor za bivanje in dobiva redne dnevne obroke hrane / ponesrečil se je na delu, na smučanju pri / je na delu v Nemčiji ima stalno zaposlitev / zaposlen na pošti; študira na univerzi; pog. nastopa na televiziji 3. s prislovnim določilom za izražanje splošnega stanja, kot ga nakazuje določilo: biti na boljšem, na gorkem;
hiša stoji na samem;
ležati na suhem / imeti na skrbi, na sumu 4. za izražanje omejevanja glede na lastnost: na enem očesu slep;
bolan na pljučih;
ekspr. zdrav je na duši in telesu 5. za izražanje vzroka, zaradi katerega nastopi dejanje: umreti na porodu;
umreti na jetiki za jetiko6. za izražanje sredstva ali orodja, s katerim se opravlja dejanje: kuhati na olju / igrati na klavirju na klavir; pripeljati se na kolesu s kolesom / učiti se na napakah
● ekspr. na mojo čast res je tako; s tem si nisem na čistem tega ne razumem popolnoma; ekspr. na daleč se ga je ognil nikakor ga ni hotel srečati; star. ta hiša je na glasu je znana, slovi po čem; ekspr. ta človek da veliko nase ima zelo ugodno mnenje o sebi; ekspr. vsa skrb leži na mojih ramah za vse moram skrbeti jaz; zelo je zainteresiran na rešitvi tega vprašanja za rešitev; ekspr. na tebi je, kako bo stvar potekala od tebe je odvisno
♦ jezikosl. glagoli na -ati -am glagoli, ki se končujejo v nedoločniku na -ati in v prvi osebi ednine na -am; naglas na osnovi; samostalnikovo deblo se končuje na soglasnik njegov zadnji glas pred končnico je soglasnik; mat. a na (potenco) n [an]; a na kvadrat [a2]; med. alergija na beljakovine preobčutljivost organizma za beljakovine; šah. igralec je na potezi mora napraviti potezo; teh. pogon na sprednji kolesi pogon, pri katerem (pogonska) gred prenaša vrtenje na sprednji kolesi; prim. naglas2,
nanovo, naprodaj, nasvidenje, navidez, primer ipd.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
nà, I.
praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se (namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.-C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.-Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.-Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.-Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.-Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.-C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
nebésa Frazemi s sestavino nebésa:
bíti [kàkor] v málih nebésih,
bíti [kot] v devêtih nebésih,
bíti kot v nebésih,
bíti [kot] v sêdmih nebésih,
[kot] v devêtih nebésih,
kot v nebésih,
[kot] v sêdmih nebésih,
počútiti se [kot] v devêtih nebésih,
počútiti se kot v nebésih,
počútiti se [kot] v sêdmih nebésih,
povzdigováti kóga v nebésa,
povzdigováti kóga v nebésa,
živéti [kot] v devêtih nebésih
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
ném -a -o prid. (ẹ̑ ẹ́) 1. ki ni sposoben oblikovati besed, stavkov z govorilnimi organi: nem človek;
je gluh in nem / ekspr. še nemi črv zna izraziti bolečino // ekspr. ki molči, ne govori: nemi, a ne brezčutni gledalci; nem ga je poslušal; nema in bleda je hodila po hiši; spraševali so ga, a ostal je nem kot riba / nem se je bojeval z usodo; pren. nemi čas; nemi grobovi // knjiž., ekspr. ki se ne oglaša: ptice v vejah so še neme / nemi gozdovi; reka se vije nema / nema tema / pesn. nemi molk popoln2. ki ni izražen z besedami: razumel je nemi odgovor;
odgovoriti na nemi pozdrav;
opazovati nemo sporazumevanje // ki ga ne spremlja govorjenje, besedilo: izraziti čustva z nemo igro; nemo srečanje / nemi film film brez dialogov, glasbe in šumov; junaki nemega filma 3. ekspr. ki se ne izraža glasno: v nemem obupu je vila roke;
nema bolečina, groza, žalost // neslišen, tih: nem smeh
● nema abeceda abeceda, pri kateri se črke oblikujejo s prsti; prstna abeceda; biti nema priča česa biti navzoč pri kakem dogajanju, ne da bi sodeloval
♦ adm. nemi znak stenografski znak, ki se ne izgovarja; ekon. nema zamenjava blaga pri prvotnih ljudstvih zamenjava, pri kateri ljudje ne pridejo v neposreden stik; geogr. nema karta karta brez napisov; glasb. nema klaviatura priprava za urjenje v igranju na klavir; jezikosl. nema črka črka, ki se ne izgovarja; lov. nemi pes pes, ki pri iskanju, gonjenju divjadi ne laja; num. nemi novec novec brez napisa; zool. nemi labod labod s črno izboklino na korenu oranžno rumenega kljuna, Cygnus olornémo prisl.:
nemo je gledala za njim; nemo je opravljal vsak svoje delo; nemo uživati razgled
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
nèuglašèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni uglašen: neuglašen klavir / neuglašeno petje neubrano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
nèuglašèn -êna -o (ȅȅ ȅé ȅé) ~ klavir; poud. ~a mnenja |neusklajena, neskladna|nèuglašênost -i ž, pojm. (ȅé)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
noktúrno noktúrna samostalnik moškega spola [noktúrno] iz glasbene umetnosti enostavčna instrumentalna skladba liričnega, otožnega značaja, zlasti za klavir
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek frc. nocturne in po zgledu it. notturno iz lat. nocturnus ‛nočni’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
noveléta -e ž (ẹ̑) lit. novela, zlasti krajša: napisati noveleto
♦ glasb. daljša skladba pripovednega značaja, navadno za klavir
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
odpírati -am nedov. (ī ȋ) 1. dajati kaj v tak položaja) da je mogoč prehod, vstop ali izstop: odpirati okna, vrata;
odpirati zapornice;
nastežaj, počasi, tiho odpirati / ta ključ odpira veliko vrat odklepab) da postaja notranjost dostopna: odpirati omaro, sobo / otroci so radi odpirali klavir; odpirati predal; kar naprej je odpirala in zapirala torbico // navadno z dajalnikom z odprtjem vrat omogočati komu vstop ali izstop: odpirala jim je sama gospodinja; prižgal je luč in šel odpirat / njemu niso hoteli odpirati 2. z odstranjevanjem določenega dela na čem delati dostopno notranjost, vsebino: odpirati konzervo, sod;
steklenico je dolgo odpiral / odpirati pisma // s prerezom delati notranjost dostopno: odpirati pacientu prsni koš / odpirati gnojno bulo 3. delati, da prilegajoči se deli česa niso več drug ob drugem: pes je odpiral gobec in kazal zobe;
odpirati školjko;
na široko odpirati veke;
zreli stroki so se že odpirali / odpirati oči, usta / roža odpira cvet / pri potresih se lahko zemlja tudi odpira nastajajo razpoke, jame v njej// delati, da kaj ni sklenjeno: odpirati člene na verigi; odpirati obroč // delati, da kaj prihaja v položaj, značilen pri uporabljanju: odpirati pahljačo; dežnik se ni hotel odpirati / odpirati knjigo; odpirala je note, kakor da bi igrala / odpirati žepni nož; škarje se nerade odpirajo 4. dajati del priprave v tak položaj, da ima kaj prosto pot: odpirati pipo, ventil / pog. odpirati radio, televizor vključevati// na tak način omogočati izhod česa: odpirati paro, plin; ne odpiraj vode v kopalnici 5. začenjati delati, poslovati: lokal odpirajo ob sedmih;
ob tej uri se navadno odpirajo večje trgovine 6. delati, da se kje začne kaka (poklicna) dejavnost: banka odpira nove podružnice / odpirati kamnolom, rudnik / odpirati nove letalske linije / odpirati nova delovna mesta 7. izročati, dajati v javno, splošno uporabo, navadno slovesno, po predpisih: odpirati nove ceste;
odpirati kegljišče v gostilni // delati kaj dostopno za javnost, obiskovalce: začeli so odpirati gradove, parke / odpirati kaj za javnost / odpirati revijo mladim sodelavcem 8. delati, da kaj začne potekati, navadno slovesno, po predpisih: odpirati kongres, zasedanje / seje odpira tajnik / slovesno odpirati razstavo // začenjati kaj sploh: odpirati debato; odpirati nove teme / publ. odpirati problem, vprašanje začenjati govoriti, razpravljati o njem9. v zvezi odpirati pot, vrata omogočati komu, da lahko kam gre, pride: odpirati človeku pot v svet, vesolje;
z novim prekopom se odpira ladjam direktna pot na morje / odpirati domačim izdelkom pot, vrata na tuja tržišča // publ. omogočati nastop, uveljavljanje česa: nova določila odpirajo prosto pot najsposobnejšim; ta reforma odpira pot izboljšanemu načinu dela; odpirati vrata novim težnjam v umetnosti / odpirati vrata privatni pobudi
● ekspr. glasba jim je odpirala srca jih je delala dovzetne za čustva; policist odpira in zapira cesto dovoljuje in prepoveduje prehod čez njo; ekspr. na široko je odpiral denarnico bil je zelo radodaren; ekspr. odpirati komu svojo dušo, srce izpovedovati svoja čustva, misli; publ. odpirati možnosti za kaj dajati; ekspr. odpirati komu oči omogočati mu, da gleda, spoznava stvari, kakršne dejansko so; naučil se je odpirati oči in zapirati ušesa gledati, opazovati in molčati; pogled nanjo mu odpira stare rane mu vedno znova povzroča bolečine; ekspr. študija odpira pogled v evropsko gledališko snovanje kaže, razkriva; prijemi, s katerimi si pisatelj odpira človeška srca pridobiva naklonjenost; ekspr. kar usta so odpirali, ko so to slišali zelo so se čudili; ekspr. ali boš tudi pred sodnikom tako široko odpiral usta toliko (slabega) govoril (o nasprotniku); vrata svoje šole je brezplačno odpiral tudi revnim otrokom v šolo je sprejemal tudi revne otroke; ekspr. vrata se mu povsod odpirajo povsod ga (radi) sprejemajo; povsod ima uspehodpírati se
1. biti pri odpiranju obrnjen, usmerjen tako, kot nakazuje določilo: vrata se odpirajo na hodnik, v sobo; odpirati se navzven / tabla, ki se odpira kakor knjiga
2. pojavljati se razprostrt v širino: onkraj prelaza se svet odpira / na levo se odpira Bistriška dolina leži; pred njim se je odpirala nepregledna ravnina / za razvalinami se odpira brezno je, se nahaja; z vrhov se odpira lep razgled je; pren. pred njo se odpira svetla bodočnost, novo življenje
3. publ. nastopati, nastajati: pri teh temperaturah se odpirajo novi problemi; odpira se vprašanje nadaljnjega obstoja društva / odpirajo se vedno nova področja uporabe teh naprav / iz leta v leto se odpira več možnosti za razvoj te panoge / na nogah se odpirajo nove rane se delajo
4. ekspr. postajati zaupljiv, zgovoren: ob vinu so se začeli odpirati / težko se odpira pred tujimi ljudmi izpoveduje svoja čustva, misli
// začenjati se zanimati za kaj: odpirati se novim idejam / odpirati se tujemu vplivu
● publ. država se vse bolj odpira svetu ima vse več stikov s svetom; pog. končno se mu je začelo odpirati je začel dojemati, spoznavati
odpirajóč -a -e:
požrešno odpirajoči se kljuni mladičev; navzven odpirajoče se okno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
odpréti -prèm dov., odpŕl (ẹ́ ȅ) 1. dati kaj v tak položaja) da je mogoč prehod, vstop ali izstop: odpreti okno, vrata;
odpreti zapornice;
odpreti za ped;
hrupno, tiho odpreti;
odpreti nastežaj;
vrata so se nenadoma sama odprla b) da postane notranjost dostopna: odpreti omaro, sobo / odprla je klavir in začela igrati; odpreti predal // navadno z dajalnikom z odprtjem vrat omogočiti komu vstop ali izstop: odprl jim je sam gospodar; kdo nam pride odpret; dolgo ji ni nihče odprl / odpreti ovcam stajo / odpreti kokoši izpustiti jih iz kurnika / kot nagovor ljudje, odprite 2. z odstranitvijo določenega dela na čem narediti dostopno notranjost, vsebino: odpreti kozarec, škatlo;
odpreti steklenico / odpreti pismo; oporoko so odprli na sodišču // s prerezom narediti notranjost dostopno: odpreti pacientu glavo, prsni koš / odpreti gnojno bulo, veno na vratu / odpreti divjad odstraniti ji drobovje / pog. bolnico so samo odprli in takoj zašili 3. narediti, da prilegajoči se deli česa niso več drug ob drugem: odpreti školjko;
na široko je odprl veke;
zrel strok se je odprl / odpreti oči, usta / roža odpre cvet / pri potresu se je zemlja odprla je nastala razpoka, jama v njej// narediti, da kaj ni sklenjeno: odpreti člen na verigi; odpreti obroček / odpreti krog pri plesu // narediti, da kaj pride v položaj, značilen pri uporabljanju: odpreti dežnik, pahljačo; padalo se ni hotelo odpreti / odpreti knjigo; odprla je note, kakor da bi igrala / odpreti žepni nož izvleči rezilo4. dati del priprave v tak položaj, da ima kaj prosto pot: odpreti pipo, ventil / pog.: odpreti radio, televizor vključiti; sedel je k radiu in odprl Slovenijo poiskal zvezo z radijsko oddajno postajo Slovenija// na tak način omogočiti izhod česa: odpreti paro, plin / odpreti vodo v kopalnici 5. začeti delati, poslovati: lokal, trgovino odprejo ob sedmih;
blagajna se odpre čez pol ure 6. narediti, da se kje začne kaka (poklicna) dejavnost: odpreti nov obrat;
banka je odprla dve podružnici;
odpreti veleposlaništvo v kaki državi / odpreti novo linijo v avtobusnem prometu / pog. odprl je obrt postal je samostojen obrtnik / pog. sovražnik je odprl novo bojišče začel napad drugje, na drugem ozemlju / odpreti novo delovno mesto 7. izročiti, dati v javno, splošno uporabo, navadno slovesno, po predpisih: odpreti dom, most;
cesto bodo odprli za državni praznik / odprli so novo smučarsko središče uredili, zgradili// dati v uporabo: predor so po dolgotrajnem popravljanju le odprli / odpreti prekop za mednarodno plovbo / policist je odprl cesto, križišče // narediti kaj dostopno za javnost, obiskovalce: odpreti grad, park / odpreti kaj za javnost / odpreti dom številnim obiskovalcem / odpreti revijo mlajšim sodelavcem 8. narediti, da kaj začne potekati, navadno slovesno, po predpisih: kongres je odprl predsednik mednarodnega združenja;
odpreti prireditev / odpreti sejo, zasedanje // začeti kaj sploh: s tem delom so odprli letošnjo gledališko sezono / odpreti debato; publ. odpreti polemiko / publ. odpreti problem, vprašanje začeti govoriti, razpravljati o njem9. v zvezi odpreti pot, vrata omogočiti komu, da lahko kam gre, pride: ta poraz je odprl sovražniku pot v zaledje;
s prekopom se je ladjam odprla direktna pot na morje / nova iznajdba mu je odprla pot, vrata v svet // publ. omogočiti nastop, uveljavljanje česa: odpreti vrata tržnemu gospodarjenju; odpreti vrata novim težnjam v umetnosti / odpreti vrata mirovni konferenci; gledališče je že v prvi sezoni odprlo pot, vrata klasiki je začelo uprizarjati klasična dela10. voj., v zvezi z ogenj začeti močno obstreljevati določen cilj: četa je odprla strojnični, topovski ogenj;
odpreti ogenj iz pušk;
odpreti ogenj na sovražno postojanko
● ekspr. starši so bili pripravljeni odpreti denarnico dati denar za kaj; ekspr. odpreti komu svojo dušo, svoje srce izpovedati mu svoja čustva, misli; dijak sploh ni odprl knjige se ni učil, bral; ekspr. svojim učencem je odprl lepote domačih pesnikov pokazal, razkril; odpreti mejo dovoliti prihod, uvoz v državo, na ozemlje ali odhod, izvoz iz države, z ozemlja; publ. odpreti možnosti za kaj dati; ekspr. odpreti komu oči omogočiti mu, da zagleda, spozna stvar, kakršna dejansko je; ekspr. odprla je vse svoje registre zelo glasno je govorila, pela; odpreti usta od začudenja zelo se začuditi; ekspr. ne odpre ust nič ne (spre)govori, reče; ekspr. dobro odpri ušesa poslušaj, prisluhni; ekspr. hoteli so si odpreti vrata za morebitno vrnitev zagotoviti si možnost vrnitve; ekspr. odpreti je moral veliko vrat, da je preskrbel potrebna potrdila moral je iti v veliko uradov; ekspr. zaradi graje se učenčku glava ni odprla ni postal bolj bister, razumen; ekspr. vsak dan se odpre nov grob kdo umre; ekspr. nad vasjo se je odprlo nebo se je močno zabliskalo; ekspr. ob njej se mu je odprlo nebo zelo ga je osrečila; ekspr. prepozno so se jim odprle oči so spoznali stvari, kakršne dejansko so; preg. zlat ključ vsaka vrata odpre z denarjem se vse doseže
♦ fin. odpreti akreditiv prevzeti obveznost plačati akreditiv; odpreti konto narediti prvo vknjižbo; odpreti transakcijski račun; grad. odpreti gradbišče začeti z gradnjoodpréti se
1. pojaviti se razprostrt v širino: na koncu doline se svet odpre / na desno se odpre Bistriška dolina / ekspr. nebo se je odprlo zjasnilo / z vrha se odpre lep razgled je; pren. pred njim se je odprla najlepša slika prihodnosti
2. publ. nastopiti, nastati: pri tako visoki temperaturi se odpro novi problemi / odprlo se je vprašanje tiskarne
3. ekspr. postati zaupljiv, zgovoren: ob kozarcu vina so se ogreli in odprli / odprl se je pred prijateljem izpovedal mu je svoja čustva, misli / srce se srcu odpre
// knjiž. začeti se zanimati za kaj, sprejemati kaj: odprl se je estetskim idejam romantike; odpreti se modernim tokovom / knjižni jezik se je odprl tujim, zlasti slovanskim besedam začel jih je sprejemati
● pog. poleti so se posli spet odprli začeli dobro uspevati; jih je bilo veliko; pog. ni se mu odprlo, v čem bi bila tu nesreča ni dojel, spoznal
odpŕt -a -o
1. deležnik od odpreti: ptiči so stegovali odprte kljune proti njemu; v roki je držal odprt nož; sejem je bil odprt v začetku meseca; dežnik je imela odprt, čeprav ni deževalo; odprte zapornice; cesta je odprta za ves promet; trgovina je odprta do sedmih zvečer; spati pri odprtem oknu; pusti vrata odprta; odprto imajo samo dopoldne
2. ki je od več ali vseh strani razmeroma lahko dostopen: na odprtih mestih je zelo pihalo / prostor za naselje so si izbrali na odprti terasi
// sorazmerno raven, neporasel: prehodili so odprt svet ob progi / spopad vojsk na odprtem polju
// ki je brez ograje, nezavarovan: odprt sejemski prostor; odprto odlagališče smeti / odprti ogenj / odprta meja nenadzorovani, prosti mejni prehodi med državami, povezanimi navadno zaradi skupnih ciljev v skupnost suverenih držav; dovoljen prihod, uvoz v državo in odhod, izvoz iz nje
3. ki je brez strehe: vozi se v odprtem avtomobilu; odprt tovorni voz; odprto kopališče
// ki ima razmeroma velik izrez, odprtino: ti čevlji so preveč odprti / za te knjige so police dovolj odprte razmaknjene / odprta obleka; odprta posoda
4. publ. nerešen, nedognan: odprti problemi; lotiti se reševanja odprtih zadev; vprašanje je ostalo odprto / odgovori so tu še odprti / konec novele je odprt dopušča različno razumevanje
5. ki mu lahko prisostvujejo, se ga lahko udeležijo tudi nečlani: odprt sestanek društva / odprto prvenstvo v smučarskih skokih / lokal odprtega tipa
6. v povedni rabi ki ima do ljudi in pojavov razumevajoč, strpen odnos: je odprt in iskren človek; kot človek je odprt za vsakogar
// dovzeten, sprejemljiv: mladi ljudje so zelo odprti do sveta okrog sebe; odprt je za vse lepo, novo / organizacija mora biti odprta za nove pobude
7. publ. iskren, odkritosrčen: z njim je imel več odprtih pogovorov; polemika med njimi je bila zelo odprta / odprta ljubezenska izpoved
// javen, očiten: odprt spopad med njima traja že dolgo / ta intervencija je dobila oblike odprte in namerne agresije / odprti telefon organizirano neposredno komuniciranje državljanov z odgovornimi o aktualnih vprašanjih, problemih po telefonu; poslati komu odprto pismo; postaviti odprto vprašanje
● ekspr. ves svet ima odprt pred seboj lahko gre kamorkoli; pog. fant je odprte glave bister, nadarjen; ekspr. igrati z odprtimi kartami jasno, odkrito kazati svoje namene; knjiž. ta človek je odprta knjiga očitno kaže svoja čustva, namene; goste so sprejeli z odprtimi rokami gostoljubno, z veseljem; po svetu hoditi z odprtimi očmi dobro opažati, spoznavati stvari, pojave okrog sebe; sanjal je z odprtimi očmi bede; odprto pivo, vino pivo, vino, ki se prodaja sproti natočeno iz soda; ekspr. gledati, poslušati z odprtimi usti zelo pazljivo; zelo začudeno; ekspr. ni mogel verjeti, da je našel odprta ušesa da so ga poslušali, uslišali; pesn. odprta noč in dan so groba vrata človek lahko vsak trenutek umre; pustite mi odprto nezaklenjeno
♦ agr. odprti hlev hlev brez ene ali dveh sten; anat. odprti prelom kosti prelom, pri katerem kost predre kožo; avt. odprta cesta cesta, na kateri ni omejitve hitrosti; odprta karoserija karoserija s premično ali zložljivo streho; ekon. odprti trg trg, ki je dostopen vsem proizvajalcem; etn. odprto ognjišče od tal dvignjen prostor za kurjenje in pripravo hrane; geogr. odprto morje morje, ki je stran od obale, zalivov in otokov; gozd. odprti gozd gozd, katerega izkoriščanje je zaradi ustreznih prometnih povezav mogoče, ekonomično; kem. odprta veriga atomov razporeditev atomov v spojini v črti; kor. odprta plesna drža plesna drža, pri kateri se plesalca držita samo z eno roko; lov. lov na divjega petelina, srnjaka je odprt začel se je čas, ko je dovoljen lov na divjega petelina, srnjaka; mat. odprti interval interval, v katerem meji intervala nista vključeni; med. odprta telesna poškodba poškodba z rano; odprta rana rana, ki je v neposredni zvezi z zunanjim svetom; odprta tuberkuloza tuberkuloza, pri kateri so v izpljunku bacili; odprto zdravljenje opeklin, ran zdravljenje opeklin, ran brez povoja; navt. odprta luka luka, v katero je dostop mogoč ob vsakem času; pravn. odprti oddelek zavoda za prestajanje kazni zapora oddelek zavoda brez posebnega nadzorstva in brez zavarovanja; politika odprtih vrat ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja politika velesil, temelječa na dogovoru o enakih pogojih gospodarskega udejstvovanja na Kitajskem in v nekaterih afriških deželah; soc. odprt družbeni sistem družbeni sistem, v katerem ni ovir za spreminjanje poklicnega, družbenega, razrednega položaja človeka; šport. odprta igra igra, pri kateri igrata obe moštvi predvsem napadalno; voj. odprto mesto mesto, ki ga vojskujoče se strani po sporazumu ne uničujejo, bombardirajo; prisl.: odprto gledati, opazovati; živeti odprto do vsega; sam.: zaveslal je daleč na odprto na odprto morje; na odprtem je hladno velo; hoditi po odprtem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
partitúra -e ž (ȗ) glasb. zapis vseh partov večglasne skladbe v navpični razvrstitvi in istočasnem poteku: brati partituro;
orkestralna partitura;
partitura koncerta za klavir in orkester
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pianíno -a m (ȋ) manjši klavir s pokončno nameščeno mehaniko: v sobi stoji star pianino;
vse popoldneve presedi pri pianinu in igra
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pianíno -a [ija] m (ȋ) |klavir|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pianȋno -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pianíst -a m (ȋ) kdor igra klavir: bil je mojster na orglah in odličen pianist;
zvečer bo igral, nastopil znan pianist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pianíst -a
m kdor igra klavir
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024
pianístka -e ž (ȋ) ženska, ki igra klavir: postala je odlična pianistka;
koncert slavne pianistke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
piščalPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog piščali samostalnik ženskega spolaIZGOVOR: [piščáu̯], rodilnik [piščáli]
ZVEZE: zlata piščal
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
plénkati -am nedov. (ẹ̑) ekspr. dajati kratke, zveneče glasove: metal je železne palice na kup, da so plenkale / med kamenjem je plenkala voda // kratko, zveneče udarjati: krogle plenkajo ob pločevino
● ekspr. plenkati na klavir igrati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
plés-asamostalnik moškega spolazaporedje določenih korakov, gibov, navadno ob glasbeni spremljavi
- ples česa/koga
- , ples na/v/ob čem, kje, kako
- , ples iz česa, od kod
- , ples po čem, kje, kdaj, kako
sporočilno premikanje, gibanje določenih živali
družabna prireditev
- ples koga/česa
- , ples v/na/po čem, kje
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
podedováti podedújem in podédovati podédujem dovršni glagol [podedováti] in [podédovati] 1. dobiti premoženje v last po umrlem, zlasti sorodniku
2. dobiti, prevzeti od staršev, prednikov kako telesno, duševno lastnost, nagnjenje
3. ekspresivno dobiti, prevzeti od predhodnikov
ETIMOLOGIJA: ↑dedovati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
poigráti na -ám na
dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj krajši čas igrati na kaj
Vsak večer je malo poigral na harmoniko /samo po spominu/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024
poigrávati -am nedov. (ȃ) 1. v presledkih igrati (na glasbilo): sedel je v kotu in poigraval na klavir / tiho poigravati 2. ekspr. nehoteno premikati kaj, zlasti v presledkih, in s tem izražati zadrego, vznemirjenje: njeni prsti so poigravali po naslonilu;
poigravati se z obeskom 3. ekspr., s prislovnim določilom biti opazen, viden, zlasti v presledkih: okrog ust mu je poigraval nasmeh;
v očeh mu je poigravala jeza poigrávati se
1. večkrat se udeleževati otroške dejavnosti za razvedrilo, zabavo: poigravati se z otroki na dvorišču / medvedka se poigrava z mladičem; pren., ekspr. veter se poigrava z njegovimi lasmi
2. ekspr., v zvezi s s, z imeti lahkomiseln, neresen odnos do česa: poigrava se z zdravjem, življenjem / poigrava se z moškimi
// biti v popolni oblasti česa: domišljija se je začela poigravati z njima / valovi se poigravajo z ladjo
● ekspr. na zahodu so poigravali bliski se je bliskalo; ekspr. poigravati se z besedami uporabljati večpomenske, pomensko sorodne besede za dosego duhovitosti, šaljivosti; izražati se z lahkoto, brez težav; ekspr. poigrava se z njegovimi trditvami samovoljno jih razlaga, neresno jih obravnava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
poigrávati -am nedov. -ajóč; poigrávanje (ȃ) na kaj ~ ~ klavir; poud. V očeh ji ~a jeza |se kaže|poigrávati se -am se (ȃ) z/s kom/čim ~ ~ z obeskom na verižici; poud.: Valovi se ~ajo z ladjo |jo premetavajo|; ~ se z moškimi |imeti neresen odnos do njih|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
politírati -am nedov. in dov. (ȋ) les. polirati s polituro: politirati les / politirati pohištvo politíran -a -o:
črno politiran klavir
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pozávna pozávne samostalnik ženskega spola [pozáu̯na] 1. trobilo iz dolge cevi z dvema zavojema s pomičnim mehanizmom za spreminjanje tonske višine; SINONIMI: trombon
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Posaune, to pa iz stfrc. busine, buisine < lat. būcina ‛lovski, pastirski rog’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
prádédek prádédka samostalnik moškega spola [prádédək] babičin ali dedkov oče; SINONIMI: praded
ETIMOLOGIJA: ↑praded
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
prebírati -am nedov. (ī ȋ) 1. brati drugega za drugim: hodi po ulici in prebira napise;
z zanimanjem prebira vsa novejša dela / sedi za mizo in prebira časopis bere / ekspr. prebirati obraze ljudi presojati// večkrat brati, prebrati: prebirati klasike, Prešernove pesmi 2. večjo količino stvari iste vrste ločevati po kakovosti: prebirati jabolka za prodajo;
prebirati pobrani krompir / prebirati na roko; prebirati po velikosti // odstranjevati slabo zrnje, smeti od dobrega zrnja: pozimi sta prebirala fižol; prebirati stolčene orehe / ekspr. srednja šola strogo prebira učence izbira, odbira3. s prsti dotikati se, prijemati drugega za drugim: v zadregi prebirati gumbe na obleki;
prebirati otroku prstke na roki / ekspr.: prebirati piščal igrati (na) piščal; prebirati tipke na klavirju igrati (na) klavir; pren., ekspr. veter prebira lase, liste; ustnice mu prebira smehljaj 4. odločati se za kaj drugega, zlasti za drugo opravilo, delo: kaj bi prebiral, bolje je v rudniku kot na fronti;
preveč prebira delo, službe / pogosto prebira ljubimce menjava
● star. prebirati jagode na rožnem vencu moliti rožni venec; ekspr. prebirati fantom kosti tepsti, pretepati jih; ekspr. prebirati stopnice stopati po njih
♦ gozd. prebirati gozd izkoriščati ga s prebiralno sečnjoprebirajóč -a -e:
prebirajoč knjigo, je čakal na vlak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
prebírati, -bȋram, vb. impf. ad prebrati; 1) (immer das Schlechte absondernd) ausklauben, auslesen, sichten; solato p., Cig.; gozd p., den Wald läutern, Cig.; smeti p., das Kehricht durchsuchen, Z.; ptice si perje prebirajo, ogr.-Valj. (Rad); besede na vse strani p., ein Wortklauber sein, Cig.; — wählerisch immer das Bessere sich aussuchen; službo si p., Cig.; poprej si prebiral, zdaj pa pobiraj! = kdor dolgo izbira, pobere ostanek, Koborid-Erj. (Torb.); kdor si obilo prebira, tak si malokedaj prebere, Zv.; — 2) abwechselnd berühren oder greifen: ein Instrument mit Tasten spielen: klavir, orgle p., Cig., Jan., C.; — strune p., die Saiten anschlagen; — p. z nogami = navzkriž stopati, Dol.; z rokami p. = navzkriž prijemati (zdaj z eno, zdaj z drugo roko), Dol.; nepravilne korake p., unregelmäßige Schritte machen, LjZv.; — 3) durchlesen; — hie und da in einer Schrisf lesen, herumblättern; knjigo (knjige), pisma, časnike p.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
prelúdij prelúdija samostalnik moškega spola [prelúdi] 1. iz glasbene umetnosti uvodni instrumentalni stavek glasbenega dela1.1. iz glasbene umetnosti enostavčna karakterna instrumentalna skladba, zlasti za klavir, ki navadno temelji na enem motivu
2. ekspresivno kar kaj začenja, napoveduje, pripravlja koga na to, kar bo sledilo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Präludium iz poznolat. praelūdium ‛predigra’ iz praelūdere ‛igrati za poskušnjo ali za vajo’, iz lat. prae.. ‛pred’ + lūdere ‛igrati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
preparíran -a -o (ȋ) ~ hrošč; prepariran proti čemu proti gnilobi ~ lespreparírani -a -o (ȋ) glasb. ~ klavirpreparíranost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
preparírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. pripravljati žival, rastlino ali njene dele za opazovanje, proučevanje oblike, notranje zgradbe: v naravoslovnem krožku so se učili preparirati metulje, žuželke in druge živali;
sam je prepariral nekaj travniških rastlin za v šolo;
znati preparirati ptiče 2. z določenim postopkom pripravljati, obdelovati kaj za uporabo: preparirati hmelj, tobak;
pred uporabo kože preparirajo;
preparirati papir 3. dov.,
ekspr. nagovoriti, pridobiti koga za kako dejavnost: končno so ga le preparirali, da je šel z njimi;
ni ga lahko preparirati, da bi kaj naredil doma / s svojim poročanjem so javnost tako preparirali, da zaradi dogodkov ni bilo nobenih nemirov
♦ arheol. preparirati izkopanine s kemičnimi ali mehanskimi pripomočki dati izkopaninam prvotno obliko in jih obvarovati pred propadanjem; med. v laboratoriju preparirati srce, pljuča; šol. preparirati lekcijo ugotoviti in izpisati iz lekcije neznane besede, slovnične oblike zaradi (lažjega) prevajanjapreparírati se knjiž.
pripravljati se, učiti se: vsak dan se preparira za predavanje; dobro se je preparirala za vlogo, ki jo je morala odigrati
preparíran -a -o:
preparirani hrošči, metulji; ima zalogo posebej prepariranega tobaka; les je bil prepariran proti gnilobi
♦ glasb. preparirani klavir klavir, ki se mu med strune vstavljajo razni predmeti, da nastanejo novi zvočni efekti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
preubráti, -bérem, vb. pf. anders stimmen, umstimmen: klavir p., Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
prirédba -e ž (ẹ̑) 1. kar je vsebinsko, oblikovno narejeno ustrezno za kak namen: uporabljati priredbo starega učbenika;
radijska priredba novele;
priredba po francoskem originalu
♦ glasb. znana priredba instrumentalne skladbe za klavir 2. glagolnik od prirediti1: popevka se je uveljavila zaradi dobre priredbe;
priredba knjige za tisk / življenjepis v priredbi znanega pisca
● zastar. dobro obiskana priredba prireditev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
rapsodíja -e ž (ȋ) 1. v stari Grčiji epska pesem rapsoda: peti, recitirati rapsodije 2. knjiž. literarno delo, ki na široko, oblikovno svobodno izraža zanos, navdušenje: njegova pesniška zbirka je prava rapsodija / rapsodija dvajsetega stoletja / roman obsega deset rapsodij tako napisanih delov3. glasb. zlasti instrumentalna skladba svobodne oblike, navadno na osnovi ljudskih glasbenih motivov: igrati rapsodijo;
rapsodija za violino in klavir
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
rapsodíja -e ž (ȋ) recitirati ~o; ~ za violino in klavir
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
razbíjati -am nedov., stil. razbijála (í) 1. z udarcem, udarci delati iz česa majhne, drobne dele: razbijati skalo;
razbijati s kladivom;
skala se je kotalila po bregu in se razbijala / razbijati na manjše dele; pren., ekspr. s svojim delovanjem razbija temelje naše družbe
♦ fiz. razbijati atome // nasilno delati, da se kaj zelo poškoduje: stavkajoči delavci so razbijali stroje; v pijanosti razbija // delati, povzročati, da kaj zaradi udarca, padcaa) razpade na majhne, drobne dele: nerodna je, pri pomivanju pogosto razbija posodo;
tanki kozarci se radi razbijajo b) se zelo poškoduje, uniči: otroci pri igri razbijajo igrače;
razbijati pohištvo 2. udarjati z nogo, z roko ob kaj: konji so razbijali ob tla;
razbijati s pestjo po vratih;
močno razbijati // nav. ekspr. s takim udarjanjem delati, povzročati (velik) hrup: pijanec je kričal in razbijal; ne razbijaj, saj boš zbudil celo hišo 3. ekspr. glasno igrati, močno tolči: vsako popoldne sede za klavir in razbija;
razbijati na boben / glasba mu razbija po glavi, v ušesih zaradi prevelike glasnosti neprijetno učinkuje nanj4. ekspr. močno biti, utripati: srce ji je razbijalo od strahu / žila na senceh mu razbija; brezoseb. v glavi mi divje razbija 5. nav. ekspr. delati, povzročati, da kaka celota preide v dele: razbijati prevelika obdelovalna zemljišča / razbijati skupine v več manjših // delati, povzročati, da kaj prenehava obstajati: s svojim vmešavanjem rada razbija zakone / razbijati sovražnikove patrulje / razbijati enotnost 6. ekspr. jemati pomen, veljavo, vrednost: razbijati iluzije;
z dokazovanjem razbijati zmotne teorije
● ekspr. strokovnjaki si že dolgo razbijajo glave s tem problemom veliko razmišljajo o njem; ekspr. s tem si ne bom razbijal glave delal skrbi; sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi okoli 24. februarja se vreme navadno spremeni iz zimskega v zgodnjepomladno ali obratnorazbijáje :
razbijaje po vratih, je zbudil otroke
razbijajóč -a -e:
umiriti razbijajoče srce
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
razglasíti1 -ím dov., razglásil (ī í) narediti, da glasbilo ni (več) uglašeno: razglasiti klavir;
glasbilo se je med prevozom razglasilo razglašèn -êna -o:
razglašen klavir
● glasb. žarg. zbor je razglašen ne poje, ne igra usklajeno, ubrano; knjiž. razglašeno tiktakanje ure neskladno, neubrano; prisl.: razglašeno igrati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
razglasíti1 -ím dov. razglásil -íla, nam. razglasít/razglasìt, razglašèn -êna; drugo gl. glasiti se1 (í/ȋ í) kaj ~ klavirrazglasíti se -ím se (í/ȋ í) Glasbilo se je razglasilo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
razglašèn1 -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ klavirrazglašênost -i ž, pojm. (é) ~ glasbila; neobč. ~ mnenj neskladnost, neenotnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
rockabilly -ja [rokabíli] m (ȋ) zgodnja oblika rock and rolla z močnim vplivom country glasbe, z začetkom v 50. letih 20. stoletja: ni bilo v navadi, da bi se v rockabillyju pojavljal klavir // kdor izvaja tako glasbo: nastop divjih rockabillyjev // kdor se navdušuje za tako glasbo: pod odrom se razvnelo nekaj rockabillyjev; v prid. rabi: rockabilly koncert, večer; rockabilly glasba; rockabilly pričeska, frizura; rockabilly skupina, zasedba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
sámcat -a -o prid. (á) ekspr. sam1:
samcat je sedel za mizo;
ure in ure je samcata igrala na klavir / bil je sam samcat, star. samcat sam na svetu popolnoma sam; že sama samcata misel na to mu je zoprna / zastar. osivela, samcata ženica mu je to potožila osamljena ženska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
samospèv samospéva in samospév samospéva samostalnik moškega spola [samospèu̯ samospéva] in [samospéu̯ samospéva] iz glasbene umetnosti skladba za glas in klavir
ETIMOLOGIJA: ↑sam + ↑spev
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
samospèv in samospév -éva m (ȅ ẹ́; ẹ̑) glasb. skladba za glas in glasbilo, navadno za klavir: samospeve je pel basist Ladko Korošec;
samospev znanega skladatelja;
samospevi, dvospevi in trospevi / izdal je zbirko svojih partizanskih samospevov / prekomponirani samospev komponiran z vsebinsko povezavo, naslonitvijo na besedilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
samospèv -éva
m glasb. skladba za glas in glasbilo, navadno klavir
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024
samováti -újem nedov. (á ȗ) star. samevati: vsak je samoval v svoji sobici / stari grad že dolgo samuje je prazen, pust, neobljuden / ob poti je samovala njena hiša; v kotu je samoval klavir
● zastar. takrat je še samoval bil neporočen, samskisamováje :
samovaje je slonela na oknu
samujóč -a -e:
samujoče drevo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
sekstét sekstéta samostalnik moškega spola [sekstét] 1. glasbena zasedba, sestavljena iz šestih instrumentalistov ali pevcev1.1. skladba za to zasedbo
2. skupina šestih oseb, ki pri čem sodelujejo, imajo skupno vlogo, cilj
STALNE ZVEZE: godalni sekstet ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Sextett iz it. sestetto iz sesto ‛šesti’, umetno prilagojeno lat. sextus - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
SgambatiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Sgambatija samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
italijanski pianist
IZGOVOR: [zgambáti], rodilnik [zgambátija]
BESEDOTVORJE: Sgambatijev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
sólo1 -a m (ọ̑) 1. del skladbe, ki ga izvaja kdo sam, ne skupaj z drugimi: igrati, peti svoj solo zelo doživeto;
instrumentalni, tenorski solo;
solo za klavir, violino // izvajanje, petje takega dela skladbe: pevčevi, trobentačevi soli so poslušalce navdušili / ekspr. poslušati slavčkov solo 2. glasb. solist ali solistka: kantata za sole, zbor in orkester 3. ples, ki ga pleše kdo sam, ne v zboru ali skupaj s kom drugim: baletka je dobro odplesala svoj solo / mladoporočenca sta zaplesala prvi solo 4. igr. igra s kartami, ki jo igra kdo sam proti drugim igralcem: igrati, izgubiti, napovedati solo
● šport. žarg. uspešen solo je zaključil z golom uspešno akcijo, ki jo je opravil sam
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
sólo1 -a m (ọ̑)
1. glasb. žarg. solistični del skladbe, izvedbe: odigrati svoj ~; ~ za klavir; odplesati ~; člov. koncert za ~e, zbor in orkester za soliste
2. pojm., igr. napovedati ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
sonáta sonáte samostalnik ženskega spola [sonáta] iz glasbene umetnosti instrumentalna skladba, navadno s štirimi stavki, od katerih je vsaj eden v sonatni obliki
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. sonata, prvotno ‛igranje, godba, skladba’, iz suonare ‛zveneti, glasiti se, gosti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
sonáta -e ž (ȃ) glasb. instrumentalna skladba z več stavki, od katerih je vsaj eden v sonatni obliki: igrati sonato / klavirska, violinska sonata; sonata za klavir in flavto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
sonatína -e ž (ȋ) glasb. krajša in tehnično lažja sonata: igrati sonatino / sonatina za klavir in violino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
sonátni sonátna sonátno pridevnik [sonátni] STALNE ZVEZE: sonatna forma, sonatna oblika, sonatni stavek ETIMOLOGIJA: ↑sonata
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
sopránček -čka m (ȃ) ekspr. sopran: igrala je na klavir in preizkušala svoj sopranček;
lep sopranček
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
spremljeválka -e [spremljevau̯ka] ž (ȃ) ženska, ki koga ali kaj spremlja: pozdravil je prijatelja in njegovo spremljevalko / pel je, njegova spremljevalka pa je igrala na klavir / prva, druga spremljevalka drugouvrščena, tretjeuvrščena tekmovalka lepotnega tekmovanja// kar koga ali kaj spremlja: bolečine so bile njegove redne spremljevalke // ženska, ki se sproti seznanja s čim: bila je redna spremljevalka političnega dogajanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
špílati špílam nedovršni glagol [špílati] 1. neformalno sodelovati, ukvarjati se s športom, športno igro, zlasti za več igralcev
2. neformalno z glasbilom ustvarjati, proizvajati glasbo2.1. neformalno oddajati, proizvajati zvok sploh
3. neformalno poustvarjati besedilo, scenarij
4. tudi v obliki špilati se, neformalno poskušati prepričljivo, učinkovito delovati v vlogi, ki odstopa od običajne4.1. tudi v obliki špilati se, neformalno delovati, vesti se, kot da kdo ima določeno lastnost
5. neformalno igrati računalniške igrice
6. neformalno sodelovati v namizni družabni igri s kartami, figurami
8. v obliki špilati se, neformalno delati kaj, vesti se neresno, lahkomiselno, predrzno, brez razmisleka o možnih posledicah8.1. v obliki špilati se, neformalno delati kaj za zabavo, razvedrilo
FRAZEOLOGIJA: špilati frajerja, špilati klovna, kaj ne špila (s kom, s čim) ETIMOLOGIJA: prevzeto iz srvnem. spilen, nem. spielen ‛igrati’, prvotno ‛plesati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
trío tría samostalnik moškega spola [tríjo] 1. glasbena zasedba, sestavljena iz treh glasbenikov, navadno instrumentalistov1.1. skladba za to zasedbo
2. skupina treh oseb, ki pri čem sodelujejo, imajo skupno vlogo, cilj; SINONIMI: tercet
STALNE ZVEZE: godalni trio, klavirski trio ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Trio) iz it. trio, kar je po zgledu ↑duo izpeljano iz tre ‛trije’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
učíti -ím nedov. (ī í) 1. s posredovanjem znanja usposabljati za opravljanje določenega dela, dejavnosti: učiti otroka brati, govoriti;
učiti koga plesti, voziti kolo;
učiti koga streljanja;
naredil je, kot ga je učil oče / učiti psa; učiti vole orati // s ponavljanjem, popravljanjem si prizadevati, da bi kdo kaj znal, si zapomnil: učiti koga pesem / prijatelj ga uči angleščino 2. poklicno se ukvarjati s podajanjem učne snovi v šoli: uči že več let;
učiti četrti razred;
učiti na osnovni, srednji šoli;
učiti v sedmem razredu / učiti slovenščino, zgodovino / učiti klavir, violino igranje klavirja, violine / na tej šoli uči že deset let je zaposlen kot učitelj, profesor; ta predmet se uči v višjih razredih je v učnem programu višjih razredov3. pog., v zvezi dati, poslati učit narediti, da se kdo začne usposabljati za kak poklic, kako obrt: dati, poslati sina učit;
dati koga učit mizarstva, za mizarja 4. s spodbujanjem, opozarjanjem povzročati, da kdo pridobi določeno pozitivno lastnost: učiti otroka prijaznosti, vljudnosti;
oče me je učil biti odkrit, pošten / učiti koga lepega vedenja; učili so nas spoštovati starše / učiti mladino ljubezni do domovine; ekspr. učiti koga pameti / učiti z besedami, zgledom 5. razlagati, razglašati, kaj je resnično, pravo, z namenom, da kdo to sprejme, se po tem ravna: to je učil že Sokrat;
učil je, da bomo vsi enaki, enakopravni / tega cerkev ne uči / laži nas niso učili; učiti novi nauk / slovnica uči drugače 6. delati, povzročati, da prihaja kdo do koristnega spoznanja, znanja: izkušnje, napake nas učijo;
pamet, življenje me uči tako / dela najboljših umetnikov učijo, kako se piše, slika učíti se
1. s sprejemanjem znanja se usposabljati za opravljanje določenega dela, dejavnosti: učiti se kuhanja; učiti se plavati; učiti se iz knjig, po knjigah; učiti se od očeta / učiti se klavir igranja klavirja
// s spoznavanjem, ponavljanjem si pridobivati znanje, spretnost: učiti se za šolo, življenje; učiti se naglas, zjutraj; pog. kaj se imate za učiti imate za učenje / učiti se fiziko, zgodovino / kletvice sem se učil kar tako, na cesti, od sošolcev
// prizadevati si znati, zapomniti kaj: že eno uro se uči pesem, pa je še ne zna / učiti se besedilo na pamet
2. navadno s prislovnim določilom biti glede na šolske ocene pri sprejemanju, pridobivanju znanja uspešen, kot izraža določilo: uči se slabo, za silo / kako se kaj učiš v šoli
3. pog. usposabljati se za kak poklic, kako obrt: učiti se za kovača, šiviljo; učiti se v trgovini / učiti se obrti
4. zastar. študirati, šolati se: učiti se za pravnika
5. na osnovi izkušenj, opozoril pridobivati določeno pozitivno lastnost: učiti se natančnosti / učiti se uglajenega vedenja; učiti se spoštovati starejše
// prihajati do koristnega spoznanja, znanja na način, kot ga izraža določilo: učiti se iz izkušenj, na izkušnjah, ob izkušnjah; učiti se na napakah
6. s spoznavanjem česa prihajati do kakega spoznanja, znanja: učiti se iz jezika ljudstva; učiti se od starih Grkov / učiti se pri Prešernovi poeziji, kaj je lepota
● ekspr. le kje si se učil manir(e) zelo si neolikan; ekspr. človek se do smrti uči človek pridobiva znanje, izkušnje vse življenje
♦ psih. izpopolnjevati, spreminjati dejavnost s sorazmerno trajnim učinkom
učèč -éča -e:
učeč otroke, se je tudi sama izobraževala; pridno se učeči otroci; učeče osebje šole
♦ med. učeča klinika klinika, ki ima pravico, da zlasti praktično uči medicino; prisl.: učeče govoriti; sam.: ne motite učečih; pridno se učeči so bili nagrajeni
učívši zastar.:
ne učivši se madžarščine, tujca niso razumeli
učèn -êna -o
1. deležnik od učiti: tako sem bil učen že doma in tako delam
2. nav. ekspr. ki ima obsežno in poglobljeno znanje s področja znanosti: učen človek; biti zelo učen / postati član učene akademije, družbe akademije, družbe učenih ljudi, učenjakov
● nihče ne pade učen z neba vsak si mora pridobiti znanje z učenjem, trudom
// ki vsebuje tako znanje: brati, pisati učene knjige, razprave
3. nav. ekspr. zaradi strokovnosti odmaknjen vsakdanjemu življenju in zato nestrokovnjaku težko razumljiv: učeni izrazi; razpravljati o učenih stvareh / ne bodi tako učen, kdo te bo pa razumel
4. star. izveden, izobražen: učeni in ljudski pesniki / učeni in laični sodniki / govoril je vse jezike učene Evrope izobražene, kulturne
5. star. nanašajoč se na visoko izobrazbo, veliko znanje: končati učene šole / odločiti se za učeni stan; učeni poklici intelektualni
6. zastar. vešč, sposoben (na osnovi učenja): biti učen branja, ročnih spretnosti / grščine najbolj učen profesor
7. zastar. ki se razume na kaj, pozna kaj: kmet, učen pravu; v Sveto pismo učen človek; prisl.: učeno govoriti; to se sliši zelo učeno; sam.: rad pove kaj učenega; star. učeni o tem še razpravljajo učenjaki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
uglasíti -ím dov., uglásil (ī í) 1. naravnati glasbilo na določeno tonsko višino: uglasiti klavir, orgle;
uglasiti za pol tona višje;
uglasiti kitaro po klavirju;
uglasiti citre s ključem 2. ekspr. narediti, da je kaj skladno, ubrano: uglasiti barve;
uglasiti glasove pevcev / arhitekt je uglasil velikost oken s pročeljem // narediti, da je kaj skladno, enotno: uglasiti medsebojna stališča 3. elektr. naravnati napravo na določeno frekvenco: uglasiti oddajnik, sprejemnik;
uglasiti anteno uglašèn -êna -o
1. deležnik od uglasiti: uglašen zbor; uglašena celota; uglašena igra orkestra; uglašen violončelo; barvno uglašen
2. knjiž. ki ima, izraža lastnosti, vsebino, kot jo določa dopolnilo: podobno uglašeni ljudje; na enotni barvni ton uglašena slika; na to temo je uglašeno vse posvetovanje; drugače uglašena razpoloženja
● ekspr. danes pa je oče na kratko uglašen je nerazpoložen, razdražljiv; ekspr. srce ima uglašeno na dobre strune je dober človek; prisl.: oba elementa se uglašeno prepletata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
uglasíti -ím dov. uglásil -íla, nam. uglasít/uglasìt, uglašèn -êna; drugo gl. glasiti se1 (í/ȋ í) kaj ~ klavir; poud. ~ barve |uskladiti|; elektr. ~ oddajnikuglasíti se -ím se (í/ȋ í) Glasbeniki so se uglasili
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
uglasíti -ím
dov.kaj narediti, da daje glasbilo tone določene tonske višine
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024
uglašèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ klavir; ~e barve |skladne|; uglašen na kaj na ton b ~a trobenta; neobč. na enotni barvni ton ~a slika; poud. biti na kratko ~ |nerazpoložen, razdražljiv|uglašênost -i ž, pojm. (é)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
uglaševáti -újem
nedov.kaj delati, da daje glasbilo tone določene tonske višine
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024
úra1 -e ž (ū; v pomenu napravaȗ) 1. enota za merjenje časa, šestdeset minut: minila je ura, pa še ni prišel;
dan ima štiriindvajset ur;
hoditi dobro, slabo, ekspr. celo, debelo uro;
ekspr. niti ure nisem spal;
predstava traja približno dve uri;
vrniti se čez pol ure, v pol ure;
iti za pol ure na sprehod;
javiti se v štiriindvajsetih urah;
ekspr. nimam niti ure miru;
vlak ima uro zamude;
ni uro od tega, kar je prišel;
molčati ure dolgo;
uro pozneje / voziti s hitrostjo šestdeset kilometrov na uro [60 km/h]; biti plačan na uro; ure in ure se pogovarjati; iz ure v uro je slabše; uro za uro pričakovati / navadno s števnikom, pri označevanju krajevne oddaljenosti: dve uri hoda od tukaj; do mesta je nekaj ur vožnje z vlakom; elipt.: do tja je dve uri; poznajo ga pet ur daleč // navadno s števnikom ta enota glede na oddaljenost od določenega časa, navadno od polnoči ali poldneva: druga popoldanska ura je minila; star. priti domov enajsto uro ponoči med deseto in enajsto (uro)// začetek te enote, določen glede na oddaljenost od določenega časa, navadno od polnoči ali poldneva: cerkvena ura bije ure in četrti; sonce vzide ob peti uri [5. uri] in dvajset minut; začetek predstave ob dvajseti uri [20. uri] 20h; vstajati pred šesto (uro) / popoldne bom doma med tretjo in četrto (uro) med petnajsto in šestnajsto (uro) / avtobusi vozijo ob uri ob vsakem začetku te enote2. s prilastkom ta enota glede na trajanje česa: delovne, obratovalne, parkirne, pog. režijske ure;
strojna ura ko stroj dela;
ura letenja, vožnje / redne ure in nadure 3. časovna enota pouka, navadno petinštirideset minut: danes imamo pet ur;
učitelj sprašuje, razlaga celo uro;
zadnja ura odpade;
pri uri, med uro zgodovine / glasbena, jezikovna ura; voj. žarg. politična ura namenjena političnemu izobraževanju vojakov; ura političnega izobraževanja vojakov / šolska, učna ura / pog.: dajati ure iz klavirja poučevati klavir zunaj šole; imeti ure iz klavirja učiti se klavir zunaj šole; hoditi k uram, na ure tujega jezika 4. mn., s prilastkom omejeno trajanje, približno določeno glede na časovno enoto šestdesetih minut: zgodilo se je v jutranjih urah;
kaj delaš v prostih urah / delati po urah po končanem delovnem času; uradne ure od 8h do 12h / ekspr. uživati ure mladosti 5. ekspr., navadno z rodilnikom omejeno trajanje ali trenutek glede na kak dogodek: prišla je ura odločitve, slovesa, zmage;
ob uri kosila / ure obupa, sreče / komaj čakam ure, ko se bova spet srečala 6. čas, določen z oddaljenostjo od določenega trenutka dneva, navadno od polnoči: koliko je ura;
ura je štiri in tri minute [4.03 ali 16.03];
ura je poldne;
bila je že pozna ura;
ura se bliža šesti;
ura gre na polnoč kmalu bo polnoč;
ugotoviti uro po soncu;
lahko prideš vsako uro podnevi ali ponoči ob katerikoli uri;
izvedeti uro odhoda / delati čez uro čez čas, ko se končajo delovne ure7. naprava za merjenje časa, ki kaže čas navadno na številčnici: ura bije, tiktaka, zvoni;
ura gre, stoji;
ura kaže tri četrt na enajst;
njegova ura prehiteva, pog. gre naprej;
moja ura zaostaja, pog. je zadaj;
naravnati uro;
pogledati na uro;
po moji uri je točno tri;
švicarska ura;
zlata ura / naviti uro; kazalca ure; kolesje, vzmet ure; pašček za uro / električna ura; kuhinjska, namizna ura; kvarčna ura ki deluje na osnovi kremenovih kristalov; moška ura; ročna ali zapestna ura; stenska, stolpna, žepna ura; ura na uteži / sončna ura ki kaže čas s senco palice, nameščene pravokotno na številčnico; šahovska ura z dvema številčnicama in dvema samostojnima mehanizmoma za merjenje časa, ki ga igralca porabita za poteze; vodna ura nekdaj posoda za merjenje časa z višino vode, tekoče skozi majhno odprtino// navadno s prilastkom naprava za merjenje časa z določenim posebnim namenom: sprožiti uro; kontrolna ura ki zaradi kontrole zaznamuje čas posega v njen mehanizem; vreči kovanec v parkirno uro za merjenje časa parkiranja na prostoru, kjer je parkiranje časovno omejeno; ura peklenskega stroja; ura na (električnem) štedilniku s pripravo, ki ob določenem času vključi ali izključi električni tok8. pog. merilna naprava s številčnico, lestvico in kazalcem: montirati uro / ura za pritisk pare v kotlu manometer; meriti porabo vode z uro z vodnim števcem
● šalj. pohitite, ura bo noč kmalu bo noč; ekspr. takoj je vedel, koliko je ura kakšen je položaj, kako je v resnici; ekspr. ure so mu štete kmalu bo umrl; ekspr. človek ne ve ne ure ne dneva ne ve, kdaj bo umrl; ne ve, kaj se mu bo zgodilo; mestni čuvaj je klical ure nekdaj vsako uro ponoči naznanjal, koliko je ura; ekspr. naviti komu uro kaznovati ga s potegljaji za uhelj, z zavijanjem uhlja; pog., ekspr. v mesto sem šel samo na uro pogledat nisem opravil, kar sem se bil namenil; otrok še ne pozna na uro še ne zna razbrati časa z ure; ekspr. dvanajsta ura jim bije skrajni čas je, da kaj storijo; huda ura neurje; ekspr. doma bo spet huda ura kričanje, prepiranje, pretepanje; nar. mrtvaška ura trdoglav, kukec; vznes. zdaj bije naša ura zdaj je nastopil ugoden čas za nas, za naše delo; zdaj smo mi na vrsti, da kaj storimo; star. prišla je njena ura čas poroda; publ. policijska ura določen čas, zlasti ponoči, v katerem je gibanje in zbiranje prebivalstva na javnih prostorih prepovedano; policijska ura nekdaj določen čas, navadno ponoči, v katerem javne točilnice in zabavišča ne smejo biti odprta; ekspr. odbila mu je poslednja, zadnja ura umrl je; ekspr. poslednja, zadnja ura je prišla čas smrti; ekspr. priznati kaj v svoji slabi uri v času večje popustljivosti, odkritosti; iron. pa še zlato uro, ali ne izraža posmehovanje pretiranim željam, zahtevam koga; ura strahov po ljudskem verovanju čas od polnoči do ene; vrteti se v smeri kazalcev na uri od leve proti desni; dela kot ura hitro, natančno; brez prekinitev; biti natančen kot ura zelo; drži se kot huda ura jezno; ekspr. ura teče, nič ne reče čas hitro in neopazno mineva; ura zamujena ne vrne se nobena; preg. rana ura – zlata ura če se začne zgodaj delati, se veliko naredi
♦ biol. biološka ura fiziološki mehanizem, ki uravnava ritmično pojavljanje določenih pojavov pri živih organizmih; elektr. programska ura s katero se naravna časovni potek programa; stikalna ura priprava za časovno določeno preklapljanje električnih tokokrogov; etn. peščena ura priprava za merjenje časa v obliki steklene posode, v kateri se droben pesek v določenem času sesuje, pretoči iz zgornjega dela skozi ozko grlo v spodnji del; fiz. atomska ura naprava za merjenje časa z nihajnim časom elektromagnetnega valovanja, ki ga oddaja curek atomov; digitalna ura ki kaže čas s številkami, ne kazalci; kilovatna ura delo, opravljeno v eni uri pri moči enega kilovata [kWh]; rad. radijska (šolska) ura radijska oddaja, namenjena šolskemu pouku; šol. govorilna ura čas, določen za učiteljeve razgovore s starši, študenti; neopravičena ura izostanek od učne ure, ki se ne da opravičiti; teh. ura nič čas izstrelitve vesoljske ladje, rakete ob koncu odštevanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
úriti -im dov. (ū ȗ) z vajo, ponavljanjem usposabljati koga za določeno delo: uriti četo;
uriti reševalce / uriti korakanje / uriti vojake v orožju; uriti se v francoščini / uriti psa / uriti čute; uriti si možgane, spomin
● star. uriti na klavir vaditi igranje na klavirúrjen -a -o:
dobro urjeni vojaki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
utrínek -nka m (ȋ) 1. zogleneli del stenja pri goreči sveči, petrolejki: odstranjevati utrinke;
petrolejka, sveča gori z dolgim utrinkom 2. navadno manjši del goreče, žareče snovi: raketa se je razletela v nešteto utrinkov / veter je zanašal goreče utrinke na bližnje kozolce 3. navadno v zvezi zvezdni utrinek svetlobni pojav, ki nastane, ko iz vesolja prileti v ozračje majhno nebesno telo: meteor povzroči utrinek;
opazovati, šteti zvezdne utrinke;
teorija o zvezdnih utrinkih / gledali so, kako padajo utrinki meteorji; sijoči, bleščeči utrinki 4. ekspr., s prilastkom kratkotrajna pojavitev tega, kar izraža sobesedilo: to je bil zadnji utrinek njegove zavesti / utrinki jeze v očeh // kratkotrajen, močen izraz, pojav česa: miselni utrinki; to delo je enkraten utrinek pesnikovega duha; iskrivi utrinki hudomušnosti / zapisal je pomembnejše utrinke s potovanja doživetja5. ekspr. krajše, zlasti priložnostno glasbeno, pripovedno delo: glasbeni utrinki za klavir;
rad prebira utrinke s počitnic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
utrínek -nka m (ȋ) goreči ~i nad kresom; zvezdni ~; poud. ~i jeze v očeh |krajši izrazi|; poud. glasbeni ~i za klavir |krajše glasbeno delo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
váditi -im nedov. (á ȃ) 1. s sistematičnim ponavljanjem gibov, dejanj prizadevati si postati sposoben čim hitreje, bolje opravljati kako dejanje, dejavnost: tekmovalci vadijo vsak dan;
redno, vztrajno vaditi;
vaditi na prostem;
vaditi v majhnih skupinah / pevski zbor vadi v dvorani 2. preh. s sistematičnim ponavljanjem prizadevati si postati sposoben čim hitreje, bolje opravljati to, kar izraža določilo: vaditi gibe, skok;
vaditi igranje na klavir / vaditi pesem, skladbo; vaditi poštevanko 3. preh. s sistematičnim ponavljanjem gibov, dejanj usposabljati, izpopolnjevati koga v opravljanju kakega dejanja, dejavnosti: učitelj vadi učence za nastop;
vaditi pevski zbor;
vaditi se nastopanja;
vaditi se v pisanju / vaditi se v potrpežljivosti / vaditi si oči za razlikovanje drobnih znakov / vaditi papigo govoriti; psa vadi vsak dan / vaditi mišice; vaditi spomin uriti; prim. vajen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
váditi -im nedov. -èč -éča; -en -ena; vádenje (á ȃ) koga/kaj ~ igranje na klavir; ~ učence za nastop; ~ papigo govoritiváditi se -im se (á ȃ) česa ~ ~ nastopanja; vaditi se v čem ~ ~ ~ pisanju
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
váditi -im
nedov.1.
s sistematičnim ponavljanjem gibov, dejanj prizadevati si postati sposoben čim hitreje, bolje opravljati kako dejanje, dejavnost 2.
kaj s sistematičnim ponavljanjem prizadevati si postati sposoben čim hitreje, bolje opravljati to, kar izraža določilo 3.
koga s sistematičnim ponavljanjem gibov, dejanj usposabljati, izpopolnjevati koga v opravljanju kakega dejanja, dejavnosti
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024
váditi -im
nedovršni glagol,
glagol upravljanja1.
kdo/kaj ponavljati dejanje/dejavnost
Tekmovalci morajo /redno/ vaditi.
2.
kdo/kaj ponavljati kaj
/Prizadevno/ vadi pesem in skladbo.
3.
kdo/kaj usposabljati koga/kaj za kaj / v čem 'dejavnost'
Učitelj vadi učence za nastop.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024
zaigráti -ám dov. (á ȃ) 1. poustvariti, navadno z umetniškim hotenjema) dramski tekst: otroci so zaigrali lutkovno igrico / odlično je zaigral ljubimca; zaigrati glavno vlogo / v nadaljevanki so zaigrali skoraj vsi znani igralci b) glasbeno delo: zaigrati koračnico, skladbo 2. z igranjem uresničiti: zadnjo tekmo so zaigrali brez napake / igralec je zaigral dobro in se visoko uvrstil / zaigrati na prvenstvu, turnirju; že desetič je zaigral v državni reprezentanci nastopil3. začeti igrati: ravno ko so zaigrali zadnje dejanje, je izbruhnil ogenj / opolnoči naj zaigra godba / proti koncu tekme so zaigrali še bolj borbeno 4. povzročiti glasbo z glasbilom: zaigrati (na) harmoniko, klavir / zaigrati po notah; zaigrati štiriročno 5. z igranjem, igro zapraviti: zaigrati denar, posestvo / zaigrati v igralnici, na stavah // ekspr. z nepremišljenim vedenjem ali ravnanjem zapraviti: zaigrati možnost za uspeh; zaigrati ugled, zaupanje; zaigrati svojo prihodnost, srečo 6. ekspr. s svojim vedenjem, govorjenjem namerno ustvariti videz koga ali česa: zaigrati damo, zmagovalca;
nataknil si je očala in zaigral slepca / zaigrati slabost, zadrego 7. ekspr., z dajalnikom povzročiti težave z neprimernim vedenjem ali ravnanjem: oni bi ti utegnili marsikatero zaigrati / pog. pazite, nekega dne vam jo bo pošteno zaigral 8. ekspr., z dajalnikom narediti nehotene majhne gibe, premike za izražanje, kazanjea) močnega razburjenja: mišice na licih so ji zaigrale;
od napora so mu zaigrale žile na sencih b) prijetnega vznemirjenja, veselosti: ob novici je ostala mirna, le obraz ji je zaigral / srce mu zaigra, ko to sliši 9. ekspr., s prislovnim določilom spreminjajoč se postati viden, opazen: na licih mu je zaigral čuden nasmeh;
v očeh ji je zaigrala jeza / pred menoj so zaigrale žive barve zaigráti se
z igranjem, igro se zadržati kje predolgo: otroci so se zaigrali in zamudili kosilo / pri šahu sta se zaigrala pozno v noč
zaigrán -a -o:
zaigran denar; zaigrana skladba; njen smeh je narejen, solze zaigrane; prisl.: zaigrano veder; sam.: v njenem življenju ni bilo nič zaigranega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
zapréti -prèm dov., zapŕl (ẹ́ ȅ) 1. dati kaj v tak položaja) da ni mogoč prehod, vstop ali izstop: zapreti okno, vrata;
zapreti zapornice;
vrata so se s treskom zaprla / zapreti vrata z zapahom b) da postane notranjost nedostopna: zapreti predal / zapreti klavir, omaro; zapreti kuverto / zapreti dvigalo vrata dvigala// z namestitvijo določenega dela na čem narediti nedostopno notranjost, vsebino: zapreti steklenico; zapreti s pokrovom; neprodušno zapreti / zapreti torbico / zapreti komu usta z roko zatisniti2. narediti, da so prilegajoči se deli česa tesno drug ob drugem: zapreti zadrgo;
zapreti tok / zapreti oči, usta; oči so se mu spet zaprle / zapreti pismo // narediti, da pride kaj v položaj, značilen po uporabljanju: zapreti dežnik / zapreti knjigo / zapreti nož 3. dati del priprave v tak položaj, da kaj nima proste poti: zapreti pipo, ventil / pog. zapreti radijski, televizijski sprejemnik izključiti// na tak način onemogočiti izhod česa: zapreti plin; zapreti vodo 4. narediti kaj neprehodno: zapreti prehod s pregrado / tovornjaki so zaprli cesto / zapreti mejo ne dovoliti prihoda, uvoza v državo, na ozemlje ali odhoda, izvoza iz države, z ozemlja5. z zaprtjem vrat, izhoda narediti, da kdo ne more iti od kod: zapreti otroka v sobo;
zapreti kokoši v kurnik // narediti, povzročiti, da kdo nima več prostosti: če ga ujamejo, ga bodo zaprli; zapreti zločinca; zapreti za tri mesece; ekspr. zaprli so ga ob kruhu in vodi / zapreti koga v ječo / zapreti ptiča v kletko 6. prenehati delati, poslovati: gostilno, trgovino so že zaprli;
zapreti ob enajstih // narediti, da kje preneha kaka (poklicna) dejavnost: zapreti nekatere delovne obrate; zaradi premajhnega števila otrok so zaprli šolo; zapreti veleposlaništvo / zapreti premogovnik // narediti, da kaj preneha biti v uporabi: zapreti cesto, most // narediti, da kaj preneha biti dostopno za javnost, obiskovalce: zaradi zavarovanja kapnikov so zaprli kraško jamo; zapreti starodavno svetišče / zapreti razstavo, sejem 7. publ. preprečiti, onemogočiti: zapreti vojski prehod čez reko / policisti so zaprli promet 8. v zvezi zapreti pot, vrata onemogočiti komu, da lahko kam gre, pride: ograja mu je zaprla pot;
osebni avtomobil je zaprl pot tovornjaku / s tem je zaprl otrokom pot, vrata v svet // publ. onemogočiti nastop, uveljavljanje česa: zapreti vrata sodelovanju / zapreti izdelku pot, vrata na trg onemogočiti prodajanje; nesreča mu je zaprla pot do umetniške kariere mu je preprečila umetniško kariero; pazil je, da si ni nikjer zaprl vrat onemogočil uveljavljanja9. povzročiti neobičajno redko, težavno iztrebljanje: ta jed bo bolnika zaprla
● ekspr. strah mu je zaprl dih od strahu ni mogel normalno dihati; zapreti igro onemogočiti nasprotnim igralcem, da bi dobili žogo; ekspr. zaprl je trudne oči umrl je; pog. pacienta so samo odprli in zaprli naredili so pri njem s prerezom dostopen del za operacijo in prerez zašili, ne da bi jo opravili; ekspr. kar sapo ji je zaprlo zelo je bila presenečena; ekspr. spis je zaprl v predal njegovo rešitev je odložil; ekspr. zapreti srce pred kom ne izpovedovati mu več svojih čustev, misli; ne hoteti mu pomagati; pog., ekspr. če je tako, pa lahko kar zapremo štacuno prenehamo delati, delovati; ekspr. zapri že enkrat usta nehaj govoriti, molči; ekspr. zapreti komu usta z učinkovitim dejanjem, izjavo doseči, da kdo preneha kritizirati, opravljati; ekspr. vrata mu je pred nosom zaprla očitno je pokazala, da ga ne želi sprejeti
♦ igr. zapreti talon prekiniti jemanje kart iz talona; šol. zapreti učenca nekdaj po pouku ga za kazen nekaj časa zadržati v šolizapréti se
1. preiti v visok, hribovit svet: tukaj se dolina zapre; svet se na severu zapre
2. z zaprtjem vrat onemogočiti komu drugemu vstop v svoj prostor: zapreti se v hišo, sobo
3. ekspr. postati zadržan, nezaupljiv: družina se je zaprla pred njim / po prvih pesniških poskusih se je zaprl vase je prenehal izpovedovati svoja čustva, misli v pesmih; društvo se je preveč zaprlo samo vase je prekinilo, omejilo stike z drugimi
● krog plesalcev se je zaprl sklenil; bibl. nebo se je zaprlo za več mesecev ni deževalo več mesecev; evfem. po prvem otroku se ji je telo zaprlo ni mogla več zanositi, roditi; voda se mu je zaprla ne more več odvajati seča; publ. vrata razstave so se zaprla razstave ni več
zapŕši zastar.:
zaprši vrata, se ogleduje naokrog
zapŕt -a -o
1. deležnik od zapreti: biti zaprt za samostanskimi zidovi; biti po nedolžnem zaprt; zaprta cesta, meja; zaprta steklenica; v kabinete zaprta znanost; gostilna je danes zaprta; zaprta vrata / kot opozorilo zaradi inventure zaprto
2. ki ima streho in stene: zaprti avtomobil; zaprta kočija / delati v zaprtem prostoru
// ki ima razmeroma majhen vratni izrez: zaprta bluza; do vratu zaprta jopica
// ki ima razmeroma majhno odprtino za obuvanje: zaprt čevelj
3. ki je od vseh strani obdan s čim: mesto z zaprtimi trgi; zaprto dvorišče / ta dolina je zelo zaprta
4. ki ima malo stikov z drugimi: zaprta družba; univerza ne sme biti zaprta organizacija / vase zaprta stroka
5. ki mu lahko prisostvujejo, se ga lahko udeležijo samo določene osebe, člani: podrobnosti z zaprtega sestanka niso prišle v javnost; o tem bodo razpravljali na zaprti seji / počitniški dom zaprtega tipa / zaprta predstava / filmi za zaprt krog gledalcev / časopis je za pristaše take politike zaprt pristaši take politike ne morejo v njem sodelovati
6. knjiž. težko razumljiv: odprta in zaprta umetnost; zaprto pesništvo moderne dobe
7. ki ne izpoveduje svojih misli, čustev: tih, zaprt človek / vase zaprt otrok; preveč je zaprt sam vase
8. ki se nenormalno redko, težavno iztreblja: nosečnice so pogosto zaprte
9. strojn. ki je pri svojem zaključenem delovanju ločen od okolice: zaprt hladilni sistem pri avtomobilih; kroženje vode v zaprtem obtoku
● ekspr. stvari se vrtijo v zaprtem krogu potekajo tako, da njihove posledice povzročijo nove, nerešljive probleme; semafor je zaprt na semaforju sveti rdeča luč; knjiž. glasba je bila zanj zaprta knjiga mu je bila popolnoma nepoznana; publ. predsednika sta se pogovarjala za zaprtimi vrati imela sta pogovore, z vsebino katerih javnost ni bila seznanjena; ekspr. ta vrata so zanj za zmeraj zaprta to mu je nedostopno, nedosegljivo
♦ anat. zaprti prelom kosti prelom, pri katerem kost ne predre kože; bot. zaprti plod plod, ki ima osemenje; ekon. zaprti trg trg, ki ni dostopen vsem ponudnikom in povpraševalcem; fin. imeti zaprt transakcijski račun ne imeti pravice izplačevati z določenega transakcijskega računa; geogr. zaprto morje morje, ki ga ožina loči od oceana; jezikosl. zaprti zlog zlog s soglasnikom za samoglasnikom; mat. zaprti interval interval, v katerem sta meji intervala vključeni; med. zaprta rana rana, ki se celi in iz nje ne teče več gnoj; pravn. zaprti oddelek zavoda za prestajanje kazni zapora oddelek s posebnim nadzorstvom in zavarovanjem; šah. zaprta otvoritev otvoritev, ki se ne začne z dvojno potezo kraljevega kmeta; prisl.: zaprto se držati; sam.: ta roža cvete tudi v zaprtem v zaprtem prostoru; zaprti in obsojeni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.