odcedíti odcedím dovršni glagol [otcedíti] 1. odliti počasi in navadno v manjših količinah1.1. s takim odlivanjem odstraniti tekočino s česa
2. v obliki odcediti se odteči počasi in v manjših količinah2.1. v obliki odcediti se s takim odtekanjem postati suh
ETIMOLOGIJA: ↑cediti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
odcejèn odcejêna odcejêno pridevnik [otcejèn] pri katerem je tekočina odstranjena z odlivanjem počasi in v manjših količinah
ETIMOLOGIJA: ↑odcediti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
parmezán parmezána samostalnik moškega spola [parmezán] zelo trd sir rahlo pikantnega okusa iz kravjega mleka, ki se navadno riba, strga, po izvoru iz Italije
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Parmesan in frc. parmesan iz severnoit. parmesano, knjiž. it. parmigiano, prvotno ‛paremski, iz Parme’, po italijanskem mestu Parma - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
vitamín vitamína samostalnik moškega spola [vitamín] organska snov, ki jo telo v majhnih količinah potrebuje za različne presnovne procese in pozitivno vpliva na delovanje organizma
STALNE ZVEZE: A vitamin, B vitamin, C vitamin, D vitamin, E vitamin, K vitamin, vitamin A, vitamin B, vitamin B1, vitamin B2, vitamin B3, vitamin B5, vitamin B6, vitamin B12, vitamin C, vitamin D, vitamin D3, vitamin E, vitamin F, vitamin H, vitamin K ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Vitamin in angl. vitamin) iz lat. vīta ‛življenje’ + ↑(a)min - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
čêsen čêsna samostalnik moškega spola [čêsən] 1. začimbna rastlina z razvejanim steblom in podzemno čebulico s stroki belkaste barve; primerjaj lat. Allium sativum 1.1. stroki te rastline, zlasti kot začimba
STALNE ZVEZE: divji česen, medvedji česen ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. čèsen, knjiž. čèsan, bolg. čésъn < pslov. *česnъ, iz *česnǫti ‛razčesniti, razklati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
kívijev kívijeva kívijevo pridevnik [kívijeu̯ kívijeva kívijevo] ETIMOLOGIJA: ↑kivi
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
móčnat móčnata móčnato pridevnik [móčnat] ETIMOLOGIJA: ↑moka
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
prosó prosá samostalnik srednjega spola [prosó] 1. kulturna rastlina z lati, sestavljenimi iz pecljatih klaskov; primerjaj lat. Panicum miliaceum 1.1. zrna te rastline kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: gorenjsko proso, kornberško proso, perujsko proso, prekmursko proso ETIMOLOGIJA: = cslov. proso, hrv., srb. prȍso, rus. próso, češ. proso < pslov. *proso, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
škàmp škámpa samostalnik moškega spola [škàmp] 1. večji morski rak oranžne barve s podolgovatim telesom; primerjaj lat. Nephrops norvegicus 1.1. navadno v množini ta žival kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. scampo iz gr. kámpē ‛črv’ zaradi kuhanih oluščenih repov, ki spominjajo na črva - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
vèndar členek [və̀ndar] I. 1. poudarja povedano kljub morebitnemu dvomu1.1. poudarja samoumevnost povedanega
2. izraža nestrpnost, nejevoljo2.1. izraža spodbudo, navadno nestrpno, nejevoljno
3. izraža veselje, navadno ob presenečenju, da je kaj mogoče
4. izraža pomislek glede na prej povedano ali splošno znano, sprejeto
5. v vezniških in členkovnih zvezah poudarja pomen razmerja, ki ga izraža veznik ali členek
6. uvaja novo poved, ki je nasprotna prejšnji povedi
II. kot veznik 1. uvaja besedo ali stavek, ki je nasproten prejšnjemu stavku ali besedi1.1. uvaja besedo ali stavek, ki izpostavlja zadržek, omejitev glede na prejšnji stavek ali besedo
1.2. uvaja stavek, ki je glede na prej povedano ali splošno znano, sprejeto nepričakovan
1.3. uvaja stavek, ki dodatno pojasnjuje prejšnji stavek
ETIMOLOGIJA: iz *viny že, iz *viny = cslov. viny ‛seveda, vsekakor’ iz vina ‛vzrok, prilika’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
alpáka1 alpáke samostalnik ženskega spola [alpáka] 1. lami podobna južnoameriška domača žival z dolgim vratom in daljšo volnato dlako; primerjaj lat. Vicugna pacos 1.1. volna te živali ali tkanina iz volne te živali
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Alpaka in) špan. alpaca iz kečuan. (al)paco iz paco ‛(rdeče)rjav’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
bívol bívola samostalnik moškega spola [bívol] 1. večje divje ali udomačeno govedo z velikimi zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v Aziji in Afriki; primerjaj lat. Bubalus
2. znamenje kitajskega horoskopa med podgano in tigrom2.1. kdor je rojen v tem znamenju
STALNE ZVEZE: afriški bivol, kafrski bivol, vodni bivol ETIMOLOGIJA: = cslov. byvolъ, hrv. bívōl, srb. bívō, star. ukr.bývol, slovaš. byvol < slovan. *byvolъ, prevzeto iz vulglat. *būvalus < klas. lat. būbalus, kar je prevzeto iz gr. boúbalos, iz boũs ‛govedo’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
cedílo cedíla samostalnik srednjega spola [cedílo] luknjičasta ali mrežasta priprava za ločevanje trdne snovi od tekoče s pretakanjem; SINONIMI: odcejalnik
FRAZEOLOGIJA: ostati na cedilu, pustiti na cedilu koga ETIMOLOGIJA: = cslov. cědilo, hrv. cjèdilo, srb. cèdilo, rus. cedílo, češ. cedidlo < pslov. *cědidlo iz ↑cediti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
dietétični dietétična dietétično pridevnik [dijetétični] 2. ki se uporablja pri dieti
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. diätetisch iz ↑dietetika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
kálij kálija samostalnik moškega spola [káli] zelo mehka, na zraku in v vodi neobstojna lahka kovina srebrno bele barve, kemijski element; simbol: K
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kali, Kalium, frc. kali iz nlat. kalium, iz arab. 'al ḳalī ‛pepelika, kalijev karbonat’, iz ḳala ‛cvreti, peči’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
šitáka šitáke samostalnik ženskega spola [šitáka] 1. užitna lesna goba z nazobčanimi luskami na rjavem klobuku in svetlejšem betu, po izvoru iz vzhodne Azije; primerjaj lat. Lentinula edodes; SINONIMI: iz biologije užitni nazobčanec 1.1. ta goba kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. shiitake iz jap. shiitake iz shii ‛vrsta drevesa iz rodu kostanjevcev’ + take ‛goba’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
testenína testeníne samostalnik ženskega spola [testenína] navadno v množini živilski izdelek različnih oblik iz nekvašenega testa, ki se navadno skuha v vreli vodi, ali jed iz tega izdelka
ETIMOLOGIJA: ↑testen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
ênokalíčnica ênokalíčnice samostalnik ženskega spola [ênokalíčnica] iz botanike rastlina, ki ima v kalčku en klični list
ETIMOLOGIJA: iz ena kal
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
ml simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ↑mililiter
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
razstrúpljati razstrúpljam nedovršni glagol [rasstrúpljati] 1. odstranjevati škodljive snovi iz organizma ali jih razgrajevati
2. v obliki razstrupljati se spravljati škodljive snovi iz organizma
3. odstranjevati škodljive snovi od kod ali jih razgrajevati
4. navadno ekspresivno odstranjevati kaj nezaželenega, škodljivega od kod sploh
ETIMOLOGIJA: ↑razstrupiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
vanílja vanílje; in vanílija samostalnik ženskega spola [vanílja] 1. tropska rastlina vzpenjavka z velikimi, navadno zelenkasto rumenimi listi in cvetovi ter s plodovi v obliki glavic; primerjaj lat. Vanilla 1.1. posušen in fermentiran plod te rastline kot dišava, začimba
1.2. vonj, aroma tega plodu
1.3. barva, odtenek barve cveta te rastline
1.4. manj formalno sladoled z okusom tega plodu
STALNE ZVEZE: burbonska vanilja ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. vaniglia ali nem. Vanille in frc. vanille iz špan. vanilla, iz vaina ‛strok’ < lat. vāgīna v pomenu ‛strok’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.