jezikosl. četrti sklon, tožilnik: akuzativ duala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
S sestro sva se pogovarjali in je med pogovorom uporabila besedo investirana. Pomen besede sem večkrat iskala, vendar ga ne najdem. Ali ta beseda sploh obstaja?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Potrebujem pomoč pri besedni analizi, in sicer pri stavku: Želela sem na sprehod, pa je začelo deževati. Predvsem bi potrebovala pomoč pri analizi/določanju glagola: je začelo in deževati. Glagolu pa določamo osebo, število, čas, naklon, vid, način, prehodnost ter namenilnik ali nedoločnik.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Zanima me, katere skupine besed so nenaglasnice.
Zanima me tudi, ali je beseda najgloblji več naglasnica. Uporabljena je v kontekstu: V najglobljem delu so varovali Minotaura ... Gre namreč za t. i. lektoriranje besedila za govorni nastop, pa ne znam najti pravil za naglaševanje predpon oziroma kako s to zadevo sploh je.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
obročasta blazinica za prenašanje bremen na glavi- 1. iz jezikoslovja sklon, po katerem se sprašujemo z vprašalnico komu ali čemu
- 2. iz elektrotehnike naprava za optično, elektromagnetno merjenje pomikov ali zasukov
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Zanima me, kako v množini sklanjamo samostalnik val. Je pravilneje valovi ali vali? Lahko uporabljamo oboje? Opažam, da so časopisi pred leti uporabljali tudi krajšo obliko (vali), zadnja leta pa skoraj izključno daljšo (valovi).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Uporaba rodilnika mi večinoma ne dela težav, a ko moram kaj napisati, se včasih znajdem v zadregi. Dal mu je vode in podobno nalil mu je mleka ali nalil je olja v cisterno.
Zakaj se v slednjih primerih uporablja rodilnik namesto tožilnika. Gre zgolj za izjeme? Ali obstaja kakšno pravilo, s katerim bi si lahko pomagal?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Zanima me pravilna oblika rabe samostalnika čas v povedi: Čas imate do četrtka. ali Časa imate do četrtka.
Je torej pravilna uporaba v četrtem ali drugem sklonu? Meni osebno nekako bolj "sede" čas, vendar, če stavek malo predrugačim in uporabim namesto četrtka besedo npr. dovolj, potem je pravilna uporaba v drugem sklonu: časa imate dovolj.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Pri maši molimo nicejsko-carigraisko veroizpoved, v kateri je tudi uradno besedilo in pričakujem vstajenja mrtvih in življenja v prihodnjem veku. Moje mnenje je, da bi bila ustreznejša raba tožilnika. Kakšno je vaše mnenje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Kaj je pravilno: oseba se zaposli na delovno mesto zdravnika ali oseba se zaposli na delovnem mestu zdravnika?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Vprašal bi, ali je v naslednjih primerih potrebno uporabiti rodilnik ali tožilnik.
1. Pomembno je zagotoviti, da študenti zadevnih oseb ne označijo kot nevedne/nevednih.
2. Kupci ne bi smeli biti prisiljeni predložiti pogodbe/pogodb (množina).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Zanima me, katera oblika povedi je v naslednjem primeru ustrezna:
- Ni se počutila srečno.
- Ni se počutila srečne.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Zanima me, kakšen je (etimološki) izvor pripone -s v zemljepisnih imenih vzhodnih Alp od Furlanije, preko Tirolske do Švice.
Mišljena so imena:
- Furlanija: Attimis (slovensko: Ahten), Nimis (slovensko: Neme), Susans, Anduins, Cesclans, Tualis, Sauris itd.;
- Južna Tirolska (I) (nemško/italijansko): Kiens/Chienes, Sauders/San Maurizio, Tisens/Tesimo, Tscherms/Cermes, Schluderns/Sluderno itd.;
- Tirolska (A): Wattens, Grinzens, Lüsens, Zams itd.;
- Švica: Rhäzüns, Tamins, Zizers, Igis, Sargans itd.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Prosim, zakaj govorimo o kategoriji/podspolu živosti, in ne živalskosti (žive so tudi rastline, tudi človek je žival)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Zanima me, kaj je pravilno: Izberite si eno izmed opcij in mi prosim sporočite, kar ste si izbrali.Izberite si eno izmed opcij in mi prosim sporočite, kaj ste si izbrali.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
V različnih virih dobivam različne napotke glede imena Mežakla. Na Jesenicah namreč prevladuje raba brez j, pravopis pa priporoča Mežakljo. Ali je kaj novega glede priporočil?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Zanima me, katera raba je primernejša: nima več kaj početi ali nima več česa početi.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Torej, pravilno je Išče se Urša Plut. Nadaljeval bi s primerom, ko je treba stavek zanikati v trpniku. Ali je potem sklon v imenovalniku ali rodilniku?
- Ne išče se Urša Plut
ali
- Ne išče se Urše Plut.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Zanima me, ali je v tožilniku pravilna oblika mol ali mola (npr. največji dovoljeni ulov za mol/mola). Čeprav se mola sliši nenavadno, se mi zdi pravilno. Gre tu morda za problem živosti in neživosti:
- (živi) mol – riba (torej kot konj – konja, mol – mola) in
- (neživi) mol – diatonična lestvica (kot stol – stol, mol – mol)?
Nekaj virov, v katerih je v tožilniku uporabljena oblika mola: – zbiranje podatkov za mola – (gre) morda za mola – ocena stanja za mola
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Ker imam včasih težave, v kateri sklon postaviti neko besedno zvezo za predlogom, me zanima, ali drži podatek, ki je zapisan na Wikipedii. Tu namreč piše, da se sledeči predlogi vežejo s sledečimi skloni.
- rodilnik: brez, do, iz, od, z/s, za
- dajalnik: h/k, proti, kljub
- tožilnik: čez, skozi, zoper, po
- mestnik: o, pri, po
- orodnik: z/s
- tožilnik ali mestnik: na, ob, v
- tožilnik ali orodnik: med, nad, pod, pred, za
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Prosim, kako sklanjamo Štajersko v dvojini (in hipotetični množini):
- sodelovanje Štajersk ali Štajerskih,
- pomoč Štajerskam(a)/Štajerskom(a) ali Štajerskim(a),
- na Štajerskah ali Štajerskih,
- sodelovanje med Štajerskama/Štajerskoma ali Štajerskima?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Kako voščimo: Veselo veliko noč ali Vesela velika noč? Je oboje prav?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Opazil sem razpravo o zapisu krajevnega imena Carigrad na vašem forumu. To me že nekaj časa zanima in bi se rad pridružil s svojim mnenjem. V mojih mladih letih s/m/o skoraj vsi uporabljali ustaljeno ime Carigrad, ki ima za nas Slovence tudi nek poseben pomen. Sploh ne vem, kdaj se je spremenilo, ampak zdaj poslušam skoraj samo turško obliko imena. Očitno mnogo prispevajo turistične reklame, s katerimi smo dnevno zasuti. Menim, da bi se morali znotraj območja slovenščine držati že v mnogih stoletjih ustaljenega imena Carigrad. Ne nazadnje ima to ime tudi globlji zgodovinski in čustveni pomen, kot na primer Dunaj ali Rim. Pa še nekaj. Menda najstarejše mest na svetu, omenjeno že v Bibliji, je Jeriha. Seveda se v Bibliji pojavlja v ženski samostalniški obliki. Najbrž pod vplivom angleščine zdaj vedno pogosteje poslušamo Jeriho v moški obliki. Vzrok za to spremembo mi ni znan. Zelo me zanima vaše mnenje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Kako je prav: imam rak ali imam raka?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
kogar koli
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
- iz jezikoslovja sklon, po katerem se sprašujemo z vprašalnico pri kom ali čem
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Pozdravljeni, danes sem v Delu prebal napis: 103 Milijone mladih po svetu je še vedno nepismenih
Ali gre tukaj za pravilno obliko sklanjatve besede milijon?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Zanima me, zakaj je glede na Pravopis pravilno samo »Ta neumnost bi nas lahko stala življenje«, ne pa tudi »Ta neumnost bi nas lahko stala življenja«. Kot nepravilne so označene tudi naslednje zveze:
Njegovo hazardiranje jih je stalo hiše.
Zamujanje na delo ga je stalo službe.
Ta napaka jih je stala zmage.
Občutek imam, da v okolici, v kateri živim, prevladuje uporaba rodilnika v teh zvezah. Tožilnik pa večini zveni nenaravno in prisiljeno. Prosim, če mi lahko pojasnite razloge, zakaj naj bi bil pravilen samo tožilnik. Najlepša hvala!
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Katera varianta je pravilna in zakaj?
- Leto, na katerega se nanaša podatek.
- Leto, na katero se nanaša podatek.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
I.
1. s povedkom zanika glagolsko dejanje: ne grem; ne bodo ga ujeli; ne vem; ekspr. take priložnosti nisem in ne bom imel več / o tem bi rajši ne govoril; ne bi ga rad srečal / pri zanikanih zaimkih in prislovih se nikalnica pred glagolom ponovi: nič ne pomaga tajiti; nas ne vpraša nihče; iz njega ne bo nikoli nič; nikoli več ga ne srečam / v zanikanem stavku je predmet neposredno prehodnega glagola v rodilniku: sosedovi še nimajo avtomobila; tu ne prodajajo zelenjave / nedoločnikov predmet je
a) v rodilniku, če je povedek glagol nepolnega pomena: noče prodati posestva; ne mara delati nadlege; ne morem dobiti zveze; ne sme kaznovati otrok
b) v rodilniku ali tožilniku, če je povedek glagol s polnim pomenom: ne bojim se povedati resnice in resnico / če je predmet pred zanikanim povedkom, je pogostejša raba rodilnika tega dela ne mislim prevzeti
c) v tožilniku, če je nedoločnik v stavku osebek: ni naša naloga iskati krivce; napako obsojati ni težko / kadar izraža zanikani glagol biti nenavzočnost osebka v stvarnosti, je ta v rodilniku: očeta ni doma; danes me ne bo na večerjo; vrnitve k staremu ni in ne more biti / tožilnik mere ostane tudi za zanikanim povedkom: ne meri niti dva metra; še eno leto ni vzdržal / ne upoštevaje dejstva; ne daleč od hiše nedaleč
// z velelnim naklonom izraža prepoved: ne bodite malomarni; ne hodi po sredi ceste / v zanikanem velelniku se rabi nedovršnik namesto dovršnika tudi za enkratno prepoved zdaj ne hodi na sonce / od njega ne jemlji ničesar ne vzemi ničesar / pog., z nedoločnikom: le ne obupati; ne me strašiti
// v zvezi z naj izraža omiljeno prepoved ali željo, da se kaj ne zgodi: naj se ne prenagli / oče želi, naj ne bi začeli, dokler sam ne pride
2. z drugim stavčnim členom izraža nasprotje, izključevanje: popustiti mora on, ne ona; ne meni, tebi bo žal; ti mikrobi povzročajo drugačno, ne alkoholno vrenje / vrnil se je še ne deset minut potem / to je izjema, ne pravilo / elipt. pametno ali ne, tako bom naredil
3. poudarja nasprotni pomen: vaš otrok ni neumen, samo učiti se noče; ni slabo, kar si naredil / ne dosti vredno blago; ne nazadnje sem tudi jaz tukaj; obhajale so ga ne preveč prijetne misli; hitro ukrepa, pa ne nespametno zelo pametno
4. izraža popravek: bil je nekakšen upravnik, ne upravnik, kdove kaj je bil; ura je pol devetih, ne, že skoraj devet / lahko spet prideš, samo ne jutri
// izraža stopnjevanje z dodatno trditvijo: on mi je bil prijatelj, ne, oče; ne enkrat, desetkrat sem ti razložil
5. v vprašalnih stavkih izraža domnevo, ugibanje: ali ni tisti mož tvoj stric; pog. ga ne bi kozarček / recite, ali ne bi hoteli sodelovati; pa reci, če ni lep
// v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: kdo bi se ne jezil; ali vam nisem rekel, da se nanj ne zanašajte; kaj bi ne vedel, saj že vsi govorijo o tem / elipt. poznaš ga, kaj bi ga ne; saj še ni ura osem. O, kako da ne / si zadovoljen? Kako da ne da, seveda
// izraža ukaz, grajo: presneti otrok, ali ne boš jedel; kaj te ni sram, da se potepaš; ali ne boš tiho
// izraža nejevoljo, presenečenje: kaj še nisi napisal naloge; ravno sem hotel na sprehod, kaj ti ne pride obisk
// elipt. izraža pričakovanje pritrditve: lepa stvar, ne; zdaj gremo pa domov, ali ne; to se ti je samo zareklo, ne res / pa ne, da iščeš mene menda iščeš mene
II. elipt.
1. izraža zanikanje, zavrnitev; ant. da1: si ti poklical? Ne; ali je knjiga tvoja? Ne, izposojena; si že truden? Še ne / okrepljen: ali se ga kaj bojiš? Prav nič ne; nikakor ne, res ne, še malo ne / s povzetjem: ne hodi tja, nikar ne; ne bom več pil, jaz že ne; ne vdamo se, za ves svet ne / s povzetjem na začetku: ne, tega ne verjamem; oh ne, saj ni res
2. zanika trditev prejšnjega stavka: on zna govoriti, ti pa ne; še danes bo dež. Upam, da ne
// zanika ves stavek: moral bi delati, ne pa, da pohajaš; tega pa ne, da bi pomagal, še nagaja / ne, da ne bi hotel priti, ampak ne more
III.
1. kot dodatna nikalnica krepi zanikanje s poudarjenim izključevanjem: ne popusti tudi za las ne / ne dam mu ne dinarja; ne kaplje ni polil; ne za hip se ni pomišljal; on ni ne mlad in tudi ne zdrav / o tem se mu še sanja ne o tem nič ne ve / pog.: ni ne bolan; ne laže pa ne
2. kot pleonastična nikalnica, v pripovednih odvisnih stavkih za izražanje osebne prizadetosti: ne maram ga v hišo, da mi nazadnje še česa ne ukrade; boji se, da bi mu brat ne umrl, da mu brat ne umre boji se, da bi brat umrl / malo je manjkalo, da ga ni povozil skoraj bi ga (bil) povozil / počakal bom, dokler ne pride tako dolgo, da pride
// v zvezi razen če ne izraža izvzemanje: gremo v hribe, razen če se ne bojiš; pride, razen če se ne premisli pride, če se ne premisli; pride, razen če se premisli
IV. v vezniški rabi
1. navadno v zvezi ne samo, ne le – ampak tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: ni le svetoval, ampak tudi pomagal / če je nikalnica pred povedkom in ločena od samo, le, se rabi tožilnik ali rodilnik: ne prodaja samo hišo ali hiše, ampak tudi vrt; nima samo brate ali bratov, temveč tudi sestre / če se nikalnica ne nanaša na povedek, se rabi samo tožilnik ljubi ne le delo, ampak tudi razvedrilo
2. v zvezi ne da bi za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka: planeš v sobo, ne da bi potrkal / predmet je v tožilniku odšel je, ne da bi bil spregovoril besedico
3. za izvzemanje
a) v zvezi ne (drug) kakor: na hribu ni drugega kakor trnje / nič ni lepšega kakor zvestoba
b) elipt., v zvezi če ne: tam upa najti, če ne sreče, pa vsaj mir; naletel je, če že ne na odpor, pa vsaj na zaničevanje / kaj sem hotel drugega, če ne molčati; kdo drug, če ne on, bi si to upal samo on / stalo bo tisočak, če ne več / se bo že premislil. Pa če se ne
4. elipt., v zvezi če ne za izražanje grožnje: pridno se úči, če ne ...; tiho, če ne ...
V.
izraža začudenje, presenečenje: ne, to je pa res imenitno; ne, da je kaj takega sploh mogoče; ne, kaj vse ti ne veš; ne, se je začudil
● ekspr. fant, ne bodi len, zgrabi za palico in zamahne brez obotavljanja, urno; ekspr. ne bodi, ne bodi, kdo ti bo verjel izraža začudenje, zavrnitev; ekspr. da te ni sram izraža začudenje, ogorčenje; ekspr. take zime pa še ne izraža močno začudenje; ekspr. lep ali ne, meni je všeč tak, kot je; sprašujete, ali se strinjam: da in ne delno se strinjam, delno pa ne; ekspr. vsi mu prigovarjajo, on pa ne in ne se trdovratno upira, noče; ekspr. če ne, pa ne izraža sprijaznjenje z nastalim položajem; ekspr. zaradi nje ti bo večkrat žal kot ne ti bo gotovo pogosto žal; elipt. hvala! Ni za kaj izraža vljudnostni odgovor pri zahvali; pog. to ravno ne izraža, da trditev sogovornika ni v celoti sprejemljiva; ekspr. le tega ne izraža svarilo, prepoved; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno govoriti; ekspr. da mi ne hodiš po travi izraža prepoved; ekspr. ne more pa ne more verjeti poudarja zanikanje; ekspr. da se je oženil? Kaj ne poveš izraža začudenje, presenečenje; ekspr. kaj vse ne pride na dan izraža začudenje, presenečenje; ni rekel ne da ne ne ni povedal svoje odločitve; ves dan sem dobre volje. Ne bi rekla zdi se mi, da nisi; pog. če se je vrnil? Ne da bi (jaz) vedel mogoče, ne vem; ekspr. verjemi ali ne, tako je bilo izraža odločno trditev; ekspr. ali me misliš tudi ti zapustiti? Veš da ne izraža odločno zanikanje, zavrnitev; sam.: omahovati med da in ne; odgovarja na kratko z da in ne; odločen ne; ekspr. izreči svoj ne odkloniti; prim. bi, biti2, hoteti, imeti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Zanima me, ali so naklonski glagoli prehodni ali neprehodni. Npr. glagol morati v povedi Tudi telo se je moralo prilagajati.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Pred kratkim smo se preselili v naselje Kameno (pri Šentjurju). Domačini izgovarjajo ime Kameno s poudarkom na prvem zlogu. Pravijo tudi: Grem na Kameno, On je na Kamenu ...
Zanimajo me vsi skloni in kako se imenuje prabivalec/prebivalka kraja.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ženska bluza z rokaviImam vprašanje v zvezi z določitvijo sklona besedi projekt v naslednjem stavku: Dokumentarna oddaja je bila zagotovo zahteven projekt. Sklon so morali določiti učenci 9. razreda. Medtem ko jih je večina napisala, da je to imenovalnik, učitelj vztraja pri tožilniku. Meni to nikakor ni logično, saj če zamenjamo izraz projekt, ki se resda ne razlikuje v prvem in četrtem sklonu, z izrazom naloga, je jasno, da ne more biti tožilnik. Učitelj svojo odločitev utemeljuje s tem, da v stavku ne moreta biti dva osebka, vendar kolikor se še spomnim iz OŠ, gre v tem primeru za povedkovo določilo (če se ne motim), ki je v imenovalniku.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Katera oblika zaimka je pravilna oz. primernejša: Dobili smo nekaj vprašanj in skušali bomo nanja/nanje odgovoriti.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dolg, ozek, tanek kos blaga- iz jezikoslovja priimek, ime ali naselbinsko ime, nastalo iz imena očeta, moškega prednika
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Zanima me, zakaj se reče podarjenemu konju se ne gleda NA zobe in ne podarjenemu konju se ne gleda V zobe.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Pišem diplomsko nalogo na temo zanikanega rodilnika. Skozi čas, v razvoju jezika in v pogovoru dajalnik in rodilnik izginjata in njuno vlogo prevzema tožilnik. Jezik se čedalje bolj poenostavlja. Zanima me, kako bi vi zapisali naslednje stavke:
Grem po vino. ali: Grem po vina.Učim se slovenščino. ali: Učim se slovenščine.Ne smeš brati knjige ali: Ne smeš brati knjigo.
In podobni primeri.
Potem pa še malo drugačen primer. Ali bi dvakrat zanikali tale stavek, ali je enkrat dovolj: Ne smem ne brati knjige/knjigo. Ali mora biti po Vaše pomožnik zanikan ali ne. Zanima me, zakaj tako menite, in Vas prosim, če svoje odgovore lahko utemeljite.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
kos tkanine za povijanje dojenčkaSpoštovani, živim v kraju Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Tudi občina, ki obsega več krajev oziroma zaselkov, se imenuje tako. Opažam pa, da imamo težavo s pravilno rabo predlogov, ko gre za vprašanje kam, od kod, kje itd. se kaj dogaja. Namreč naletimo lahko na rabo pri Sv. Trojici se spet dogaja ali v Sv. Trojici se spet dogaja. Načeloma bi glede na to, da gre za poimenovanje kraja po svetnikih, bil predlog pri ustrezen, vendar kot kaže, se izgublja ali pa ga raba predloga v izpodriva. Vsekakor je raba omenjenega nejasna in (ali) napačna. Rada bi odgovor, s katerim bomo pravilno pojasnili in utemeljili rabo predlogov in tako vsaj na krajevni ravni ne bi delali napak.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
V kranjski občini so si pred leti omislili prireditev z imenom Prešernov SMENJ. Zanima me, kako sklanjati to besedo.
V raznih letakih in drugem pisnem materialu sem našla čudne sklone – npr. Prešernovega smenja – po mojem bi bilo prav semnja, zato vas prosim za kvalificiran odgovor o sklanjanju te besede.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Pri poučevanju sem naletela na zagato: zakaj v soboto, v nedeljo (tožilnik) in zakaj v juniju, v mesecu, v tednu (mestnik)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Zanima me, če je v določenih primerih tožilnik zamenljiv z rodilnikom. Pri prošnjah (npr. Bogu) se pojavljata obliki s tožilnikom ali rodilnikom: daj nam milost ali daj nam milosti. Če to pretvorim v druge samostalnike, recimo daj mi sok, vem, da daj mi soka ni knjižno pravilno. Toda pri pojmih se mi zatakne. Daj mi ljubezen ali daj mi ljubezni? Kako se lahko utemelji, kdaj je pravilno daj nam to ali daj nam tega? (Podobno je z glagolom imeti – Imam ljubezni, kolikor hočem.)
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Učim se nemščine ali učim se nemščino
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Zanima me kako se pravilno uporablja beseda popust. Primer:
- Izkoristite 15 % vikend popusta na vse avtosedeže v naši ponudbi.
- Izkoristite 15 % vikend popust na vse avtosedeže v naši ponudbi.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Zanima me, če sta spodnja zapisa slovnično ustrezna – besedna zveza nekaj mi je pomembno in nekaj je pomembno zame.
Spodaj gre za kontekst, v katerem se želi poudariti dejstvo, da se veliko pozornosti pri prevajanju namenja kakovosti (in npr. manj času).
– Kakovost nam je pri prevajanju pomembna.
– Kakovost pri prevajanju je za nas pomembna.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Zanima me, ali se lahko tudi v primeru "Ni dobro človeku samemu kavo piti." ravnamo po odgovoru, ki ste ga zapisali tukaj https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1143/izbira-ustreznega-sklona-rodilnik-ali-tožilnik?_=1673372602184. Torej da sledimo pretvorbi: Človeku ni dobro, da sam pije kavo. in trdimo, da je zanikano dejanje ni dobro. Na kratko: Ali je v izhodiščnem primeru dovoljena uporaba tožilnika ali ne?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Zanima nas, ali je uporaba tožilnika v drugem stavku spodnje povedi pravilna oziroma ali bi bilo treba uporabiti rodilnik:
S tem praktičnim testom preverimo kandidatovo zmožnost pisnega izražanja (zlasti pravopis, besedišče in slovnico) v njegovem drugem jeziku, in ne njegovo poznavanje/njegovega poznavanja tematskega področja.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Ne poznam petih prijateljev ali pa ne poznam pet prijateljev.
Kaj je prav in zakaj?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Vedno sem v dvomih, ali naj v strukturi ni glagol v nedoločniku samostalnik za nedoločnikom uporabim tožilnik ali rodilnik.
Primer: Namen te določbe ni zagotoviti ZAŠČITO (koga/kaj? – tožilnik) ali ZAŠČITE (koga/česa? – rodilnik).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Zanimajo me rodilniške oblike in pridevniške izpeljanke (ter utemeljitve) naslednjih zemljepisnih imen, za katera v literaturi in na spletu srečujem različno rabo in nasprotujoča si pojasnila:
- Gradac pri Metliki (čedalje pogosteje srečujem meni tuje "Gradaca"),
- Brod Moravice (v izvirniku Brod Moravica, torej "Brod Moravic" ali kako drugače?),
- Ternopil (v izvirniku Тернополя, torej "Ternopila", "Ternopola", "Ternopilja" ali "Ternopolja"?),
- Kamjanske ("Kamjanskega" po zgledu izvirnika ali, kot ponekod predpisujejo, "Kamjansk"?)
- Čerkasi,
- Čeboksari,
- Jyväskylä.
Popravite me, če sem katero od imen že v vprašanju zapisal napačno. Glede imen na -ль celo v vaši svetovalnici različni odgovori nasprotujejo drug drugemu.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
V zadnjih letih opažam, da veliko ljudi pridevnik dobrodošel uporablja s tožilnikom namesto z mestnikom (npr. Dobrodošli v Slovenijo!). Je to res pravilno?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Kaj bi bila skladenjska podstava zloženke avtobus?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Kako se sklanja ime prireditve Čipkarski dnevi: Čipkarskih dnevov itd. ali Čipkarskih dni itd.?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Zanima me, kako se sklanja ime Nefertiti?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Pozdravljeni, zanima se sklanjanje imena Gaia (ki se ga izgovori kot slovensko obliko Gaja).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Zanima me kako se sklanja moje ime in priimek: Igor Lipanje. Prosim če sklanjenje tudi zapišete, ne samo po kateri sklanjatvi se sklanja.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Zanima me kako se sklanja moško ime egipčanskega svečenika Maneta (gr. Manethos/Manethon).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Ali se pri sklanjanju finskega ženskega imena Tiia doda j? Bega me predvsem dajalnik, ker si treh i-jev zaporedoma ne znam predstavljati.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Kako sklanjati japonska moška imena – enako kot slovenska? Mitsuo Matsuka – z Matsuom Matsuko/omTadanobu Oda – s Tadanobujem Odo/Odom
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Sklanjanje priimka Noč pri moških.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Zanima me sklanjanje samostalnika raven v množini. Ali je prav med ravnemi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Kako se sklanja sprehod v množini? Oziroma v povedi: Kljub vseh (sprehodov) smo se imeli odlično.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Zanima me pravilno sklanjanje samostalnika svèt v vseh sklonih. V slovarjih je namreč kot posebnost naveden le drugi sklon (svéta), zaradi česar ne vem, kakšna je pravilna oblika za dajalnik, mestnik in orodnik (tožilnik je pač glede na neživost enak imenovalniku). Ves čas sem menil, da je sprememba naglasa prisotna tudi v ostalih sklonih, (komu/čemu: svétu, o kom/čem: osvétu, s kom/čim: s svétom), ampak je možno, da se motim.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Bolj kot prebiram razno razne članke o pravilni sklanjatvi besede 'dno', bolj se mi odpira vprašanje: je torej res, da se DNO in DAN enako sklanjata v tožilniku dvojine? (Vidim dve dni, a ni morda pravilno -- vidim dve dnesi? / DAN: preživim dva dni (glede na jezikovni forum), a ni bolje: preživim dva dneva ...?)
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Zakaj se nekateri samostalniki in imena 1. moške sklanjatve (Peter, Andrej, zajec, pes ...) v 4. sklonu sklanjajo drugače od drugih (avto, oreh, hladilnik), ki ostanejo nespremenjeni. Torej koga/kaj vidim? Petra, Andreja, zajca, ampak avto, oreh, hladilnik.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Zanima me, ali je predmet za zanikanim glagolom v trpnem načinu v rodilniku ali tožilniku. Primer: Ne sme se peti Svete noči/Sveta noč.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Zanima me, če pridevnik v odvisniku ohrani obliko iz glavnega stavka ali, ker stoji sam, spremeni sklon?
Primer: V skalah in tudi v naših gorah smo v krasni naravi našli drug svet, svoboden in pravičen, bili smo med ljudmi, ki smo jim lahko zaupali in kjer ni bilo mogoče dajati prednosti manj sposobnim.
Ali bi moralo pisati: ... v krasni naravi našli drug svet, svobodnega in pravičnega, bili smo ...?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Na oddelku razpravljamo o pravilni obliki zapisa prispevek (lahko) štejemo za znaten/znatnega.
V nadaljevanju povzemam mnenje, ki utemeljuje, da bi bilo treba navedeni primer obravnavati enako kot primera prispevek je treba šteti za znaten in prispevek se šteje za znaten, ki ju je kolegica izpeljala iz pravila, ponazorjenega s primerom »Škofjeloški pasijon ohraniti živ« (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2417/škofjeloški-pasijon-ohranjati-živ-ali-živega). Samostalnik in pridevnik sta namreč v istem stavku, »zato ne gre za navezovalni tožilnik pridevnika kot prilastka ob izpuščenem jedru«.
Zapis prispevek (lahko) štejemo za znatnega bi bil torej v skladu z navedenim napačen. Rodilniška oblika pa bi bila pravilna v primeru Prispevek, ki ga lahko štejemo za znatnega, saj bi tu pridevnik v tožilniški obliki (enaki rodilniški) uporabili samostojno brez samostalnika, kakor je navedeno v drugem odgovoru (Sklon pridevnika v oziralniškem odvisniku: navezovalni tožilnik) https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3923/sklon-pridevnika-v-oziralniškem-odvisniku-navezovalni-tožilnik. V naslednjih primerih bi bilo treba uporabiti tožilnik in ne rodilnika (oz. tožilniško obliko, ki ni enaka rodilniški):
- Navedeni zakon bi lahko imeli za nezakonit.
- Ta virus bi lahko imeli za nevaren.
- Ta dogodek bi lahko imeli za prelomen.
Torej ni tako pomembno, ali gre za brezpredložni tožilniški predmet (v primeru "Škofjeloški pasijon ohranjati živ") ali za predložni predmet (v primeru "sklep razglasiti za ničen"), temveč je pomembneje, ali gre za samostalnik s slovnično kategorijo "živo" ali za samostalnik s slovnično kategorijo "neživo". Pravilno bi torej bilo "Škofjeloški pasijon ohranjati živ" in "sklep razglasiti za ničen" (kategorija neživosti) in "nekoga razglasiti za pogrešanega" (kategorija živosti)."
Ali je torej naslednji stavek napačen: Prvi navedeni primer bi lahko imeli za pravilnega edinole z zamišljeno in tu izpuščeno pojasnjevalno zvezo ki je ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Kateri skloni so ustrezni v naslednjih primerih:
- Ukrep je treba šteti za primeren/primernega.
- Ukrep se šteje za primeren/primernega.
- Ukrep, ki se šteje za primeren/primernega ...
- Ukrep, ki ga je treba šteti za primeren/primernega ...
- Če je mogoče prvi ukrep opredeliti kot glavni/glavnega, drugega pa kot stranski/stranskega ...
- Če je mogoče prvi ukrep šteti za glavni/glavnega, drugega pa za stranski/stranskega ...
Najlepša hvala za pomoč in odlično delo, ki ga opravljate!
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Kako je prav in zakaj: Škofjeloški pasijon ohranjati živ ali Škofjeloški pasijon ohranjati živega?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
kratka oprijeta ženska jaknatkaninaSlovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
- iz jezikoslovja sklon, po katerem se sprašujemo z vprašalnico koga ali kaj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
jezikosl. četrti sklon: postaviti samostalnik v tožilnik; značilnosti tožilnika pri samostalnikih moškega spola
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
V nekem katalogu sem opazil, da so tožilnik besedne zveze električni pastir pustili enak imenovalniku, verjetno zaradi neživosti artikla. Amebis Besana pa pri tožilniku zvezo pregiba kot nekaj živega (torej električnega pastirja). V SSKJ in SP tožilnik ni nikjer naveden, zato me zanima, ali je prav: kupil bom električni pastir/električnega pastirja.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
nanašajoč se na tožilnik: tožilniški predmet / tožilniška vezava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
- tožnik
- jezikoslovje tožilnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Zanima me, kako je prav: Njegova ime in priimek se ponovita ali Njegovo ime in priimek se ponovita. Najprej navedemo njegovo ime in priimek ali Najprej navedemo njegova ime in priimek?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Zanima me, ali je poleg oblike zaokroževanje na desetine pravilna tudi zaokroževanje na desetinah, prosim, da mi pojasnite jezikovno rabo in njen pomen.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Kako je z živostjo/neživostjo v teh primerih:
sklep so razglasili za ničen/ničnega (SSKJ: kritiki so film razglasili za pornografski) – razglasitev sklepa za ničnega/ničen?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Zanima me, kateri sklon samostalnika je ustrezen ob zvezi rezultirati v tožilniku ali mestniku.
Primer: ..., kar rezultira v enostaven računski postopek/v enostavnem računskem postopku.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Če se vprašalnica KDAJ? veže s tožilnikom: Kdaj se začnejo počitnice? V ponedeljek. Zakaj je potem rodilnik, ko odgovorimo: Enajstega oktobra?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
V Ustavi RS piše: V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Med ljudmi krožita dve interpretaciji tega stavka. Dobro bi bilo vedeti, katera od teh je tudi slovnično pravilna. Torej, kdo ima koga? Ali je oblast v Sloveniji tista, ki ima ljudstvo, ali je ljudstvo v Sloveniji tisto, ki ima oblast?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Pozdravljeni, ali je v spodnjih primerih zanikanja v zvezi s "kot" pravilen rodilnik ali tožilnik? Ustreznejši se mi zdi tožilnik, ker zvezo "razumeti kot kaj" razumem kot povedkovo določilo, zato zanikanje nanjo po mojem občutku ne vpliva. Skladenjsko pa si ne znam pojasniti.
- Vodenja postopka samega po sebi ni mogoče razumeti kot povzročanje/povzročanja škode.
- Vodenja ni mogoče razumeti kot ustrezno/ustreznega.
- Ne določa protipravnosti kot element/elementa odškodninske odgovornosti (tj. ne določa, da je protipravnost element odškodninske odgovornosti).
- Odločitve ne bo občutil kot pravične.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Ali je v primerih tipa Prodal ni le vse zemlje, ampak tudi hišo možno uporabiti tudi tožilnik, tj. Prodal ni le vso zemljo, ampak tudi hišo? --> Prodal ni le vse zemlje, ampak je zastavil tudi hišo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.