a vez., knjiž. - 1. v protivnem priredju za izražanje
- a) nasprotja s prej povedanim; pa, toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj; to so besede, a ne dejanja; drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu
- b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel; postarala se je, a ni ovenela
// za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke
// na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo
- 2. redko, v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa: sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
á m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, á ája (ā) prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a;
mali a;
veliki A;
nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska / A bomba atomska bomba // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3bá neskl. pril. prvi po vrsti: odstavek A; razdalja od točke A do B; v prvem členu pod točko a / 1. a razred / hotel A kategorije
♦ lingv. a-osnova ajevska osnova; med. krvna skupina A; vitamin A in A vitamin; muz. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice; A-dur durov tonovski način s tremi višaji; a-mol izhodiščni molov tonovski način; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
à prisl. (ȁ) pog., v medmetni rabi izraža veliko mero povedanega; àli, to: a bo gledal!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
a... ali à... predpona v sestavljenkah (ȁ) za izražanje manjkanja, odsotnosti tega, kar je pomen osnovne besede: ahuman, alogičen, amoralnost;
asepsa, ateizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ábak tudi ábakus -a m (ȃ) - 1. pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje: število kamenčkov v vsakem žlebičku abaka
- 2. um. krovna plošča nad kapitelom stebra
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
abalienacíjski -a -o prid. (ȋ) redko alienacijski: abalienacijski proces v kapitalistični proizvodnji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
abbé -ja [abé] m (ẹ̑) v francoskem okolju naslov za katoliškega duhovnika: stari dvorni abbé / abbé Dobrovský
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
abc tudi abecé [prva oblika abecé in abəcə̀] m neskl. (ẹ̑; ə̏) - 1. zastar. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda: učiti se abc
- 2. ekspr. začetno, osnovno znanje: to je komaj abc tehnike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
abderítstvo -a s (ȋ) ekspr. omejenost, ozkosrčnost: v satiri je udaril po abderitstvu svojih nasprotnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
abdicírati -am dov. in nedov. (ȋ) odpovedati se kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstopiti: Edvard VIII. je abdiciral v korist svojega brata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
abdómen -a tudi -mna m (ọ̄) anat. trebuh: bolečine v abdomenu // zool. zadek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
abdúkcija -e ž (ú) med. odmik, odmaknitev (uda) od navadne lege: roko so dali v mavec v abdukciji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
abecéda -e ž (ẹ̑) - 1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici: povedati abecedo na pamet; klicati dijake po abecedi; urediti po abecedi; pouk branja se začne z veliko tiskano abecedo; č je četrta črka slovenske abecede
♦ elektr. Morsova abeceda in Morzejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil - 2. ekspr. začetno, osnovno znanje: toliko politične abecede bi že moral znati; spoznati abecedo medicine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
abecédarstvo -a s (ẹ̑) ekspr., redko začetniška nedognanost, začetništvo: preganjati abecedarstvo v umetnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
abisálen -lna -o prid. (ȃ) geogr. ki je v najglobljih predelih (morja); globinski, globokomorski: abisalni sedimenti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ablácija -e ž (á) - 1. geol. odnašanje sipkega zemeljskega materiala z dežjem, odplakovanje: posledice ablacije
// geogr. topljenje ledenika: močna ablacija - 2. med., v zvezi ablacija mrežnice odstop mrežnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ablaktácija -e ž (á) - 1. agr. vstavljanje cepiča žlahtne rastline v divjak tako, da še nekaj časa dobiva hrano od matične rastline: cepljenje oreha z ablaktacijo
- 2. med. ustavitev, prenehanje dojenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
abnórmnost -i ž (ọ̑) redko abnormalnost: abnormnosti v človekovem organizmu / duševna abnormnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
abonírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) vnaprej plačati, naročiti se na kaj: abonirati se na hrano;
abonirati se v gledališčuaboníran -a -o: aboniran je samo v Drami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
Ábraham -a m (ȃ) pog., šalj., v zvezi srečati, videti Abrahama dočakati petdeset let: dragemu kolegu, ki je te dni srečal Abrahama, kličemo: še na mnoga leta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
Ábrahamov -a -o prid. (ȃ) rel. nanašajoč se na Abrahama: Abrahamov sin Izak / otroci Abrahamovega rodu Judje
● šalj. Abrahamova leta starost okoli petdeset let; šalj. biti v Abrahamovem naročju mrtev, na onem svetu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ábranek -nka m (ȃ) - 1. viseča cvetna mačica: leska otresa dolge abranke
- 2. na dlaki prisušena blatna kepica: psu binglja po trebuhu blato v abrankih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
abscés -a m (ẹ̑) med. lokalno omejeno nabiranje gnoja, ognojek: absces na vratu, v možganih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
abscísa -e ž (ȋ) geom. prva koordinata v pravokotnem koordinatnem sistemu: abscisa in ordinata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
absentízem -zma m (ī) izostajanje (od dela), odsotnost: industrijski psiholog se je ukvarjal s problemom absentizma v podjetju;
ugotavljanje vzrokov absentizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
absolúten -tna -o prid. (ȗ) - 1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična
- 2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč
- 3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast
♦ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila neglede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka; muz. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova
absolútno prislov od absoluten: absolutno veljavna sodba
// ekspr. poudarja trditev: to je absolutno potrebno; ima absolutno prav; absolutno ne! nikakor ne, sploh ne; sam.: povzpeti se v svet absolutnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
absolutízem -zma m (ī) politična ureditev, v kateri ima vso oblast en človek: državni absolutizem;
razsvetljeni absolutizem / doba Metternichovega absolutizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
absolutórij -a m (ọ́) - 1. razrešitev (od) dolžnosti in odgovornosti, razrešnica: dati odboru absolutorij
- 2. dokončanje študija na visokih šolah: po absolutoriju na jusu se je vrnil v domovino
// potrdilo, spričevalo o tem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
abstrahírati -am dov. in nedov. (ȋ) ne upoštevati, v mislih izvzeti kaj, odmisliti: iz človeške psihe je abstrahiral element zavesti;
treba je abstrahirati napake, vpliveabstrahíran -a -o: abstrahiran primer
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
abstrákcija -e ž (á) knjiž. proces odmišljanja: biti zmožen abstrakcije;
znanstvena abstrakcija;
metoda abstrakcije // kar je abstraktno: osebe v romanu so gola abstrakcija; razložil je abstrakcijo na sliki / razstavlja svoje prve abstrakcije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
abstráktnež -a m (ȃ) ekspr., redko abstraktno misleč človek: v svojih pesmih je abstraktnež / Kako naj pojmi abstraktnež ritem (O. Župančič)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
absúrd -a m (ȗ) kar je v nasprotju z logiko, nesmisel: to je pravi absurd;
privesti do absurda;
voditi v absurd;
očiten absurd / drama absurda; psihoza absurda in groze
♦ filoz. absurd po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
absúrden -dna -o prid. (ȗ) ki je v nasprotju z logiko, nesmiseln: absurden vzrok;
absurdna meja;
absurdna trditev;
tako misliti bi bilo absurdno / rezultat se zdi na prvi pogled absurden nemogoč, neverjetenabsúrdno prisl.: absurdno groteskni ton drame
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
abundánca -e ž (ȃ) redko zelo velika množina česa; obilje, preobilje: abundanca dobrih stvari
♦ bot. količina in gostota kake rastlinske vrste v rastlinski združbi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
acétaldehíd -a m (ẹ̑-ȋ) kem. aldehid ocetne kisline; etanal: v cigaretnem filtru se zadrži tudi acetaldehid
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
acetát -a m (ȃ) kem. sol ocetne kisline ali njen ester: natrijev acetat;
topnost acetatov v vodi // trg. tkanina iz acetatnih vlaken: acetat za prevleko dežnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
acetílsalicílen -lna -o prid. (ȋ-ȋ) kem., v zvezi acetilsalicilna kislina zdravilo proti prehladu in bolečinam
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
acetón -a m (ọ̑) brezbarvna, vnetljiva, hlapljiva tekočina, ki topi smole in masti: odstraniti lak z nohtov z acetonom;
raztopljen v acetonu;
močen duh po acetonu / aceton v krvi pri diabetikih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
àcíkličen -čna -o prid. (ȁ-í) ki se ne pojavlja v ciklih: aciklični pojavi
♦ kem. aciklične spojine spojine z ogljikovimi atomi, razporejenimi v odprti verigi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ad ácta [adakta] prisl. (ȃ) jur. k spisom v arhiv: dati spis ad acta;
pren. stvar je ad acta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
adágio [adadžo] prisl. (ȃ) muz., označba za hitrost izvajanja počasi: igrati adagioadágio -a m stavek ali skladba v tem tempu: melanholičen adagio; Beethovnovi adagi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
Ádamov in Adámov -a -o prid. (ȃ; ȃ) rel. nanašajoč se na Adama: Adamova žena Eva
● šalj. bil je v Adamovem kostumu nag, gol; tudi on je Adamov sin navaden človek z vsemi slabostmi; Adamovo jabolko in adamovo jabolko vidna hrustančna izboklina na moškem vratu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
adaptácija -e ž (á) - 1. preureditev, prenovitev: adaptacija starih zgradb; adaptacija hiše za poslovne prostore / zaradi adaptacije lokal zaprt
// priredba, predelava: radijska adaptacija teksta; večer poljske satire v adaptaciji našega režiserja - 2. knjiž. prilagoditev okolju: adaptacija organizma na temperaturo / sposobnost socialne adaptacije; priseljevanje v mesta rodi probleme adaptacije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
adekváten -tna -o prid., adekvátnejši (ȃ) ustrezen, enakovreden, ujemajoč se: najti adekvaten izraz;
truditi se za adekvaten prevod;
dati vsebini adekvatno obliko;
v sedanjih okoliščinah je to najbolj adekvatna rešitev problemaadekvátno prisl.: adekvatno se izraziti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
adépt -a m (ẹ̑) knjiž. - 1. kdor se uvaja v kako vedo: muzikalno znanje tega adepta kompozicije je premalo poglobljeno; mladi adepti modernistične šole
- 2. goreč pristaš kake ideologije: adepti panslavizma / eden najbolj vdanih adeptov umetnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
adhezíja -e ž (ȋ) fiz. sila, ki privlači molekule različnih snovi: adhezija med gumijastim kolesom in cesto
♦ med. bolezenska zraslost v telesnih votlinah; zaraslina, zraslina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ad hóc in ad hòc [adhok] prisl. (ọ̑; ȍ) knjiž. posebej za ta primer, v ta namen: ad hoc imenovana komisija;
neskl. pril.: ad hoc sestanek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ad infinítum prisl. (ȋ) knjiž. brez konca in kraja, v neskončnost: odlašati ad infinitum;
in tako naprej ad infinitum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
adjektivizácija -e ž (á) lingv. proces, v katerem beseda, ki ni pridevnik, pridobi pridevniške lastnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
adjutánt -a m (ā á) v nekaterih državah oficir, dodeljen višjim vojaškim osebnostim, pribočnik: generalov adjutant / adjutant polka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
adjutantúra -e ž (ȗ) v nekaterih državah adjutantski urad
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
adjútum -a m (ȗ) nekdaj plača za uslužbenca v začasnem službenem razmerju: adjutum v znesku 300 goldinarjev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
administrácija -e ž (á) - 1. vodenje upravnih poslov; upravljanje, uprava: državna administracija; decentralizacija administracije / administracija premoženja / funkcionarji administracije organa za vodenje upravnih poslov
- 2. pisarniško poslovanje: vso administracijo vodi tajnica; sodna, šolska administracija
// oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: šef administracije / zglasite se v administraciji - 3. v Združenih državah Amerike izvršni organ, vlada
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
administratíva -e ž (ȋ) redko organ za vodenje upravnih poslov; administracija: to je naloga administrative // žarg. oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: iz administrative so jo prestavili v proizvodnjo / prostovoljnega dela se bo udeležila tudi vsa administrativa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
administrátor -ja m (ȃ) - 1. kdor upravlja; upravnik, upravitelj: administrator premoženja
♦ rel. apostolski administrator upravitelj apostolske administrature - 2. nižji pisarniški uslužbenec: v pisarni sta potrebna še dva administratorja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
administratúra -e ž (ȗ) rel., v zvezi apostolska administratura škofija ali škofiji podobna upravna enota, ki zaradi posebnih vzrokov nima rednega škofa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
admirál -a m (ȃ) - 1. najvišji vojaški čin v mornarici ali nosilec tega čina: admiral Jugoslovanske ljudske armade
- 2. tip zahodnonemškega osebnega avtomobila znamke Opel: pred hišo se je ustavil opel admiral
- 3. zool. velik dnevni metulj s pisanimi krili, Pyrameis atalanta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
admiralitéta -e ž (ẹ̑) v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice: britanska admiraliteta / straža pred admiraliteto pred poslopjem tega poveljstva // admiralski zbor, admirali: vsa admiraliteta in generaliteta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
admirálstvo -a s (ȃ) - 1. čin ali služba admirala: ponosen na svoje admiralstvo
- 2. v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice; admiraliteta: britansko admiralstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
adnotácija -e ž (á) jur. začasni, pogojni vpis sprememb v zemljiški knjigi, zaznamba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
adolescénca -e ž (ẹ̑) ped. doba človekovega razvoja med puberteto in zrelostjo, mladostna doba: izobraževanje mladega človeka v dobi adolescence
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
adolescènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) ped. kdor je v dobi med puberteto in zrelostjo, mladostnik: psihični razvoj adolescentov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
adorácija -e ž (á) rel. češčenje Boga: pobožna adoracija / hoditi k adoracijam v kapelo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
adrenalín -a m (ȋ) med. hormon nadledvične žleze: adrenalin se izloča v kri / injekcija adrenalina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
adrésa -e ž (ẹ̑) raba peša - 1. navedba imena, priimka in bivališča; naslov: napisati na pismo adreso / daj mi svojo adreso
- 2. (pismena) spomenica, poslanica: pobirati podpise za adreso županu
// v monarhističnih državah pismen odgovor parlamenta na vladarjev prestolni govor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
adresár -ja m (á) seznam naslovov, imenik: poiskati naslov v adresarju;
gospodarski adresar;
adresar mesta Ljubljane
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
adrésen -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na adreso: adresna knjiga / adresni odbor / adresna debata v parlamentu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
adstrát -a m (ȃ) lingv. prvine sosednjega jezika v danem jeziku: romanski adstrat v slovenskem jeziku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
adút -a m (ȗ) - 1. igr. klicana barva pri kvartanju, ki jemlje: na mizo je vrgel adut in zmagal
- 2. ekspr. učinkovito sredstvo, dober pripomoček za uspeh: te besede so bile njen zadnji adut; imam v rokah še močen adut; držati, imeti vse adute v rokah / ta igralec je glavni adut moštva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
advènt -ênta m, mest. ed. tudi advéntu (ȅ é) rel. štirje tedni pred božičem: zadnja nedelja v adventu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
advokát -a m (ȃ) kdor poklicno daje pravno pomoč; odvetnik: izročiti zadevo advokatu;
posvetovati se z advokatom / pog.: dal jo bo advokatu vložil bo tožbo proti njej; vzeti si advokata // ekspr. kdor govori komu v prid, zagovornik: ne bom ti za advokata / advokati starega sistema
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
áerodinámika in aêrodinámika -e ž (ȃ-á; ȇ-á) nauk o gibanju plinov in teles v njih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
aeronávtika -e ž (á) dejavnost, ki je v zvezi z letenjem po zraku, letalstvo: uprava za aeronavtiko // veda o letenju po zraku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
aerosól -a m (ọ̑) - 1. kem. v zraku ali plinih razpršena trdna ali tekoča snov: dim je aerosol
- 2. med. zdravilo v razpršenem stanju, navadno za vdihavanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
aerostát -a m (ȃ) aer. z lahkim plinom napolnjeno telo; balon, zrakoplov: dvigniti se v stratosfero z aerostatom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
áerostátika in aêrostátika -e ž (ȃ-á; ȇ-á) nauk o ravnotežju mirujočih plinov in teles v njih: aerostatika in aerodinamika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
áerovlék in aêrovlék in áero vlék in aêro vlék -a m (ȃ-ẹ̑; ȇ-ẹ̑) aer. dvig jadralnega letala v zrak z motornim letalom: letalo, primerno za aerovlek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
afékt -a m (ẹ̑) zelo močno, a kratkotrajno čustvo: izzvati afekt;
to je rekel, storil v afektu;
silovit afekt;
je človek afektov
♦ med. primarni afekt prva bolezenska sprememba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
afektácija -e ž (á) nenaravno, izumetničeno vedenje ali govorjenje: to je le poza in afektacija;
igralka je zašla v afektacijo / njegovo izražanje je brez sentimentalnosti in afektacije afektiranosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
afektíranost -i ž (ȋ) lastnost afektiranega človeka; nenaravnost, izumetničenost: njegova afektiranost je zoprna / afektiranost v glasu, v govorjenju; modna afektiranost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
afektíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na afekt: afektivni zločinci / afektivna reakcija; afektivno dejanje; zločin je storil v afektivnem stanju / afektivna vrednost sintaktičnih zvez
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
afêra -e ž (ȇ) pozornost vzbujajoča nečedna zadeva ali dogodek: bil je zapleten v neko afero;
politična, velika špijonska afera / njene ljubezenske afere / pog., ekspr. iz te malenkosti je nastala cela afera
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
aferéza -e ž (ẹ̑) lingv. opuščanje začetnega glasu ali zloga v besedi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
àfigurálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) um., v zvezi z umetnost, slikarstvo nepredmeten, brezpredmeten, abstrakten
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
afinitéta -e ž (ẹ̑) - 1. podobnost, sorodnost: med njima je fizična podobnost in duhovna afiniteta; prevajalčeva notranja afiniteta z avtorjem
// nagnjenje, naklonjenost: čutiti afiniteto do abstraktnega slikarstva - 2. kem. sila, ki veže atome v molekule: majhna afiniteta / lahke kovine imajo veliko afiniteto do kisika se z njim rade spajajo; afiniteta papirja za tiskarsko barvo
♦ geom. lastnost afino povezanih tvorb
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
afirmíranje -a s (ȋ) glagolnik od afirmirati: različne oblike človekovega afirmiranja v družbi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
afirmírati -am dov. in nedov. (ȋ) uveljaviti, utrditi, potrditi: zbirka je afirmirala njegovo pisateljsko ime;
s tem je afirmiral svoj položaj / v tujini se je afirmiral kot karakterni igralec; afirmirati se pred svetom doseči priznanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
aforízem -zma m (ī) zgoščeno izražena duhovita, globoka misel, izrek: avtor rad uporablja aforizme;
splošno znani aforizmi;
aforizmi o prijateljstvu;
aforizmi v verzih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
afrikanizácija -e ž (á) prehajanje vodenja državne uprave, gospodarstva v roke Afričanov: afrikanizacija javnih služb v Tanganjiki / za afrikanizacijo se zavzemajo pod geslom »Afrika Afričanom« za državno neodvisnost, samostojnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ága -e tudi -a m (ȃ) v fevdalni Turčiji nižji vojaški ali civilni oblastnik: zbrali so se begi in age / kot zapostavljeni pristavek k imenu ugledne vojaške ali civilne osebe Hasan aga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ágens -a m (ȃ) kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje, gibalo: kulturni delavci so bili tudi politični agens;
dialog je v njegovih delih vodilni agens // faktor, činitelj, dejavnik: bolezni lahko povzročijo psihični agensi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
agènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) - 1. zastopnik podjetja pri sklepanju kupčij, ki obiskuje stranke na domu: zavarovalni agent; agent za šivalne stroje
// samostojen posredovalec kupčij, mešetar: borzni agent; trgovski agent - 2. zaupen sodelavec državne obveščevalne službe: oba agenta sta prisluškovala pogovoru; policijski, tajni agent; agent v civilu / agent provokator
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
agentúra -e ž (ȗ) - 1. raba peša podjetje, ki opravlja posredniške posle; agencija: imeli so agenturo in špedicijo; ladijska agentura
// opravljanje agentskih poslov: trgovska agentura mu dobro nese; zavarovalna agentura - 2. redko obveščevalni, poročevalski urad: časopisna agentura
- 3. slabš. tajno poizvedovalno in obveščevalno delovanje: oblast ne bo dopustila tuje agenture v državi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
agírati -am nedov. (ȋ) knjiž. - 1. delovati, delati: ljudje so živeli in agirali v tem okolju / agirati proti komu
- 2. redko igrati, nastopati: igralci so agirali in govorili drug mimo drugega / v romanu agira kot epizodna oseba
// mahati, gestikulirati: agirati z rokami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
agitátorski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na agitatorje ali agitacijo: agitatorski nastop;
agitatorske tendence
♦ teh. agitatorski pralnik pralnik, v katerem agitator razgibava vodo, da ta valovi in udarja ob perilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
agítka -e ž (ȋ) pog. agitaciji namenjeno umetniško delo, navadno igra: film je naivna agitka;
igrali so sovjetske agitke;
igra se ob koncu sprevrže v agitko;
politična agitka // redko priložnostna kulturniška skupina: za kulturo in prosveto pri brigadirjih bodo skrbele agitke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
agítprópovec -vca m (ȋ-ọ̑) žarg. kdor dela v agitpropu: zbrali so se vsi agitpropovci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
aglomerácija -e ž (á) - 1. kopičenje, strnjevanje, združevanje: industrijska aglomeracija; aglomeracija visoko kvalificiranih delavcev v podjetju; aglomeracija prebivalstva
- 2. urb. naselbinska enota: zasnovati aglomeracijo turističnih objektov; vas ni več homogena socialna aglomeracija; prebivalstvo v mestnih aglomeracijah
♦ metal. obrat za pripravljanje rude
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
agón -a m (ọ̑) pri starih Grkih tekmovanje v telesnih vajah ali v umetnostih: gimnični, muzični agoni;
pren., knjiž. dramatično dogajanje kot agon moralnih moči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
agoníja -e ž (ȋ) smrtni boj, umiranje: v kratkem bo nastopila agonija;
agonija traja že več ur;
bolnik je v agoniji;
pren. stari svet je bil v agoniji;
družbena agonija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
agrárec -rca m (ȃ) knjiž. - 1. lastnik (velike) zemljiške posesti: bogati agrarci / nomadi so se spremenili v agrarce poljedelce
- 2. v nekaterih državah član agrarne stranke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
agregáten -tna -o prid. (ȃ) - 1. fiz., kem., v zvezi s stanje nanašajoč se na obliko, v kateri se snov pojavlja: trdno, plinasto agregatno stanje
- 2. nanašajoč se na agregat: agregatni stroji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
agresíja -e ž (ȋ) vdor vojaških sil ene države v drugo, napad: izvršiti agresijo;
malo je manjkalo, da ni prišlo do agresije;
odgovoriti na agresijo;
fašistična agresija;
biti žrtev agresije / gospodarska agresija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
agresíven -vna -o prid., agresívnejši (ȋ) napadalen, nasilen: imeti agresivne namene;
agresivna politika, vojna;
agresivno dejanje;
sovražnik je postal agresiven / v življenju je bil premalo agresiven
♦ kem. agresivna voda voda, ki povzroča korozijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ágromínimum -a tudi -nima m (ȃ-ȋ) najmanjša uporaba sodobnih proizvodnih sredstev in ukrepov v kmetijstvu: obvezni agrominimum;
odlok, zakon o agrominimumu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ágrotéhnika -e ž (ȃ-ẹ́) tehnična sredstva in metode dela z njimi v kmetijstvu in poljedelstvu: pospeševanje kmetijske proizvodnje z moderno agrotehniko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
áhasverstvo -a s (ȃ) knjiž. ahasversko življenje: samota in ahasverstvo / motiv ahasverstva v literaturi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
airbus -a [êrbús] m (ȇ-ȗ) veliko potniško letalo zahodnoevropskih tovarn, združenih v Airbus Industry: leteti z airbusom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ájati -am nedov. (ā) otr. - 1. ležati, spati: punčka že aja
- 2. preh. pestovati, ujčkati: ženske so ajale otroke, ki so jim že skoraj spali v naročjih; pren., ekspr. tega človeka pa res vsi ajajo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ajatóla -e in -a m (ọ̑) v muslimanskem okolju naziv za zelo uglednega teologa in razlagalca islamskega prava, temelječega na koranu: ajatola je spregovoril vernikom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ájda -e ž (ȃ) kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cveti v gostem socvetju ali njeno seme: ajda diši, medi, zori / črna s črnim, siva ajda s sivim semenom
♦ bot. tatarska ali zelena ajda njivski plevel med ajdo, Fagopyrum tataricum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ájdov -a -o prid. (á) nanašajoč se na ajdo: ajdov cvet;
ajdova slama / ajdov med; ajdova moka / ajdov kruh; ajdovi žganci; ajdova kaša z mlekom
♦ čeb. ajdova paša; um. ajdovo zrno okras v gotskem stavbarstvu v obliki ajdovega zrna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ájdovec -vca m (á) - 1. kruh iz ajdove moke: odrezati si kos ajdovca
- 2. čeb. ajdov med: letos sem natočil precej ajdovca
- 3. mn., nar. ajdovi žganci: Stresi jo [moko] v krušnico, pravijo, da ajdovci olajšajo sapo (Prežihov)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ájdovski -a -o prid. (á) nanašajoč se na ajde: molili so ajdovskega boga / spremljala ga je ajdovska, mogočna gospa
♦ arheol. ajdovski gradec; etn. ajdovska deklica po ljudskem verovanju dekle, ki je bilo tako veliko, da je stalo z vsako nogo na drugem hribu in pralo v reki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ájevski -a -o prid. (ā) lingv. nanašajoč se na glas a: ajevski samoglasnik / ajevska osnova osnova, ki se je v indoevropščini končala na -a; ajevska sklanjatev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
à jour [ažúr] prisl. (ȗ) pog. brez zaostanka v dnevnem delu; na tekočem: v našem oddelku smo vedno à jour
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
akácija -e ž (á) poljud. trnato drevo ali grm z dišečimi belimi cveti v grozdastem socvetju, strok. robinija: akacija že medi;
vejica akacije
♦ bot. senegalska akacija tropsko drevo, iz katerega se pridobiva gumiarabikum, Acacia senegal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
akademíja -e ž (ȋ) - 1. najvišja znanstvena in umetniška ustanova: biti član akademije; predsedstvo akademije / Slovenska akademija znanosti in umetnosti
// poslopje te ustanove: park pred akademijo - 2. šola višje ali najvišje stopnje: vpisati se na vojaško, vojno akademijo; glasbena, pedagoška, pomorska akademija; absolventi akademije za igralsko umetnost / trgovska akademija v stari Jugoslaviji štiriletna srednja trgovska šola
- 3. slavnostna prireditev s kulturnim sporedom: dijaki so priredili prav uspelo akademijo; akademija v počastitev dneva republike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
akademízem -zma m (ī) knjiž. na tradiciji in šoli sloneče, neustvarjalno umetnostno izražanje: tako posnemanje vodi v akademizem;
epigonski, katedrski, okosteneli akademizem;
literarni, slikarski akademizem // slabš. samo teoretično, neživljenjsko reševanje problemov: turizem brez gradnje cest in hotelov je zgolj akademizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
akánt -a m (ā) - 1. bot. sredozemska ali tropska rastlina z bodičastimi listi, Acanthus: listi akanta
- 2. um. okras na antičnih, zlasti korintskih stebrih v obliki akantovih listov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
àkataléktičen -čna -o prid. (ȁ-ẹ́) lit., v zvezi akatalektični verz verz s popolno zadnjo stopico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
akcelerírati -am dov. in nedov. (ȋ) avt. spraviti motor v hitrejši tek, pospešiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
akcènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) - 1. lingv. izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini; naglas, poudarek: akcent je na prvem zlogu; melodični akcent / besedni, stavčni akcent
// grafično znamenje za označevanje tega: zapisati akcent - 2. ed. v izreki jezika opazne tuje prvine: govori slovensko z italijanskim akcentom
- 3. knjiž. kar sploh izstopa iz okolja: bela pentlja je edini akcent obleke; njegove pesmi imajo močen lirični akcent; razprava je brez polemičnega akcenta / na sliki je opaziti močne barvne akcente
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
akcentuírati -am nedov. in dov. (ȋ) lingv. izgovarjati izrazito, z naglasom; naglaševati, poudarjati: besede pravilno akcentuira // zaznamovati z akcenti: akcentuirati tekstakcentuíran -a -o: akcentuirano besedilo; pren. vulgarnost je v njegovem delu premočno akcentuirana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
akceptírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. s soglašanjem sprejeti: ne moremo akceptirati predlaganega plačilnega roka;
poslušalci so referat v glavnem akceptirali
♦ fin. akceptirati menico sprejeti in podpisati jo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
akcesíja -e ž (ȋ) biblio. oddelek, ki vodi inventarne knjige: dela v akcesiji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ákcija1 -e ž (á) - 1. prizadevanje, organizirana dejavnost z določenim ciljem: akcija dobro poteka; voditi, začeti akcijo za pomoč poplavljencem; sodelovati pri akcijah; mladinska delovna, nabiralna, napisna, trosilna akcija; akcija Rdečega križa; uspeh akcij
// delo, delovanje sploh: družbena, politična akcija / njegovi drami manjka akcije; on je človek akcije / gasilci so stopili v akcijo - 2. vojaška operacija: četa je izvedla več akcij; iti na akcijo; izvidniška, partizanska, vojaška akcija; oborožene akcije proti okupatorju / publ. izvesti nekaj ostrih akcij proti nasprotnemu golu
♦ fiz. zakon akcije in reakcije delujoče sile in nasprotne sile
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ákcijski in akcíjski -a -o prid. (á; ȋ) - 1. nanašajoč se na akcija1: sodeloval je v akcijski skupini v okupirani Ljubljani / sestaviti akcijski odbor, program; potrebna je bila čim večja akcijska enotnost / film akcijskega žanra
- 2. teh., v zvezi akcijski radij prostorski obseg delovanja: akcijski radij razstreliva; akcijski radij letala največja razdalja, ki jo lahko preleti letalo brez pristanka in se spet vrne na kraj vzleta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
áki -ja m (ȃ) žarg., alp. akia: položiti ponesrečenca v aki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ákia -a m (ȃ) alp. čolnu podobna naprava za reševanje ponesrečenca v gorah zlasti v zimskem času: pripeljati ponesrečenca v akiu, z akiem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
aklimatizírati -am dov. in nedov. (ȋ) prilagoditi novim življenjskim razmeram, drugačnemu okolju: aklimatizirati sobne rastline na nekurjene prostore;
nekatere tropske rastline se drugod ne morejo aklimatizirati / v novem kraju smo se hitro aklimatizirali znašli, vživeliaklimatizíran -a -o: aklimatizirani bombaževec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
akmeízem -zma m (ī) lit. smer v ruskem pesništvu v začetku 20. stoletja, ki upodablja realni predmetni svet v jasnem, preprostem izrazu: akmeizem in simbolizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
àko in ako vez. (ȁ) raba peša - 1. v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; če: jed bo okusnejša, ako dodaš malo smetane; ako bi bili držali skupaj, bi več dosegli; to bi ti zmogla, ako bi hotela; ako imaš čas, pridi / z oslabljenim pomenom ako se prav premisli, nimate vzroka za pritoževanje / rad bi govoril z njim. Ako le pride? / ako bi se mi izpolnila vsaj ta želja / v članku je vprašanje nakazano, ako ne celo rešeno
- 2. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadarkoli se izpolni pogoj: ako je otrok zbolel, je bedela pri njem
- 3. v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: ako si (tudi) na koncu sveta, zdaj se moraš vrniti / umirilo se mu je srce, ako ne v sreči, pa vsaj v upanju
- 4. v pripovednih odvisnih stavkih za izražanje, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem: saj mi ne zameriš, ako sem odkrit
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
akórd1 -a m (ọ̑) skladni, ubrani glasovi, zvoki: zamrl je zadnji akord;
slišijo se akordi harmonike, klavirja;
močni akordi;
pren., knjiž. zgodba izzveni v realističnem akordu;
čisti barvni akordi;
mračni akordi življenja
♦ muz. akord istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov, sozvočje; dominantni akord akord na peti stopnji, ki ima v določeni tonaliteti glavno funkcijo; terčni akord sestavljen iz terc
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
akórd2 -a m (ọ̑) plačevanje zaslužka glede na storjeno delo, po učinku: z akordom se je začel nov način nagrajevanja / delati, biti plačan na akord; možnost zaslužka v akordu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
akreditírati -am dov. in nedov. (ȋ) - 1. pooblastiti koga, da zastopa interese svoje države v tuji državi: akreditirati poslanika
- 2. fin. izdati akreditiv: akreditirati dobavitelja pri banki
akreditíran -a -o: bil je akreditiran za veleposlanika v Franciji; časnikarji, akreditirani pri Organizaciji združenih narodov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
akribíja -e ž (ȋ) knjiž. natančnost in temeljitost, zlasti v znanstvenem delu: delo je pisano z veliko akribijo;
pravila znanstvene akribije;
akribija slovstvenega zgodovinarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
akrobátika -e ž (á) spretnost, znanje izvajanja akrobacij: vaditi se v atletiki in akrobatiki / na programu je bilo tudi nekaj akrobatike akrobatskih nastopov, akrobacij; pren. besedna akrobatika
♦ šport. talna telovadba v preskokih, prevalih, premetih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
akrobátski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na akrobate ali akrobacijo: akrobatski nastop, ples / akrobatska spretnost; pren. piše v akrobatskem slogu
♦ aer. akrobatsko letalo letalo, zgrajeno za izvajanje akrobacij
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
akrobátstvo -a s (ȃ) redko akrobatika: uvajajo jih v akrobatstvo;
pren. miselno akrobatstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
aksonometríja -e ž (ȋ) geom. projekcija telesa, postavljenega v koordinatnem sistemu na ravnino, ki seka koordinatne osi: perspektiva in aksonometrija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ákt -a m (ȃ) - 1. zunanji izraz odločitve ali volje, dejanje: izvesti napadalni akt; nezakonit, zgodovinski akt; ustanovitveni akt; akt agresije; to je le akt pietete do pokojnika; akt proti državi / ustava je pravni akt; državni, upravni akt / splošni akti o delovni organizaciji predpisi, določbe
// spolni akt spolno občevanje - 2. uradna listina, zapis: podpisati akt; brskati po zaprašenih aktih; sodni akti / reševati akte
- 3. umetniška upodobitev golega telesa: risati akt; moški, ženski akt
- 4. raba peša vsebinsko in oblikovno zaokrožena enota odrskega dela; dejanje: drama v petih aktih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
aktêr -ja m (ȇ) - 1. kdor odločilno vpliva na kako gibanje ali delovanje; ustvarjalec, povzročitelj, dejavnik: ni bil akter zgodovine, ampak njen izvajalec; javnost je le malo izvedela o akterjih teh dogodkov / revija je postala pomemben akter v literarnem življenju faktor, činitelj
- 2. knjiž. kdor umetniško poustvarja dramske like; igralec: nastopili bodo znani akterji; glavni akter je svojo vlogo odlično odigral / glavni akter romana je medlo orisan glavna oseba, junak; pren. vsi smo akterji na odru življenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
aktinomikóza -e ž (ọ̑) med., vet. kužna bolezen v obliki kroničnega gnojnega vnetja, zlasti v ustih, gobcu: aktinomikoza na čeljusti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
aktív -a m (ȋ) - 1. najbolj delavna skupina v organizaciji: ustanoviti aktiv; mladinski aktiv na šoli
- 2. delovna skupina: aktiv mladih zadružnikov; strokovni aktiv slavistov
// žarg. sestanek te skupine: o tem smo že razpravljali na aktivu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
áktiv -a m (ȃ) lingv. glagolski način z osebkom kot nosilcem dejanja, tvornik: postaviti stavek iz aktiva v pasiv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
aktíven -vna -o prid., aktívnejši (ȋ) - 1. ki kaj dela; dejaven, delujoč: biti aktiven član skupnosti; družbeno aktiven človek / aktivna koeksistenca med narodi; morska voda je zelo aktivna / aktivno znanje tujega jezika znanje, ki omogoča ustno in pismeno izražanje v njem
// delaven, prizadeven: odbor je bil premalo aktiven; biti aktiven na več področjih; še vedno je aktiven kot organizator in predavatelj; učenci so pri pouku aktivni sodelujejo, so razgibani - 2. ki je v rednem delovnem razmerju: ali je še vedno aktiven ali je že v pokoju? / aktivni oficir / biti v aktivni službi Jugoslovanske ljudske armade
♦ ekon. aktivni denar denar, ki ne leži v blagajnah, ampak je v prometu; aktivna bilanca bilanca s presežkom; geogr. aktivni ognjenik ognjenik, ki še bruha; jur. aktivna volilna pravica pravica glasovanja; kem. aktivno oglje oglje, ki močno adsorbira; šport. aktivni oddih oddih, med katerim se človek za razvedrilo ukvarja s kako dejavnostjo; teh. žična zveza od priključka do aktivnih delov aparata
aktívno prisl.: aktivno obvladati nemščino; aktivno podpirati osvobodilno gibanje; aktivno sodelovati v organizaciji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
aktivírati -am dov. in nedov. (ȋ) - 1. spraviti v dejavnost, napraviti aktivno: padalec je aktiviral še rezervno padalo; aktivirati raketo / aktivirati denarna sredstva
♦ kem. aktivirati snov spraviti jo v stanje, v katerem je sposobna kemično reagirati; voj. s strelom aktivirati mino pripraviti jo do eksplozije
// spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati: aktivirati mladino, množice / ti dogodki so aktivirali njegovo voljo - 2. sprejeti v redno delovno razmerje: aktivirati oficirja; dal se je spet aktivirati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
aktivíst -a m (ȋ) kdor zelo aktivno deluje v kaki organizaciji ali gibanju: vključiti se med kulturne aktiviste;
mladinski, partijski, sindikalni aktivist;
sestanka so se udeležili tudi aktivisti s terena // med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politični delavec Osvobodilne fronte med ljudstvom: aktivist od leta 1941; delovanje aktivistov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
aktivístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na aktiviste ali aktivizem: aktivistični miting;
aktivistična mladina;
rezultat aktivističnega dela / spominjal se je svojih partizanskih in aktivističnih povojnih let / slabš. aktivistično poseganje v družbeni razvoj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
aktivístovski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na aktiviste: aktivistovska vnema / slabš. aktivistovski stil v njegovi noveli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
aktivizácija -e ž (á) spravljanje v živahnejšo dejavnost: povečati aktivizacijo;
politična aktivizacija;
aktivizacija mladine, množic / mladina je dosti pripomogla k splošni skupni aktivizaciji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
aktivizírati -am dov. in nedov. (ȋ) spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati: aktivizirati kolektiv, delovne množice;
aktivizirati učence pri pouku / aktivizirati proizvodne kapacitete
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
aktívnost -i ž (ȋ) dejavnost, delovanje: sovražne čete so povečale aktivnost;
zanj je značilna borbena aktivnost;
živahna diplomatska aktivnost;
družbena, gospodarska, politična aktivnost;
psihična aktivnost;
literarna aktivnost preroditeljev / aktivnost kemijskih elementov // delavnost, prizadevnost: treba je podvojiti našo aktivnost; pripomoči k večji aktivnosti; aktivnost učencev pri pouku sodelovanje, razgibanost
♦ astr. aktivnost Sonca skupina pojavov na Soncu, katerih jakost in obseg se spreminja v obdobju približno enajstih let; šol. svobodne aktivnosti organizirano izvenšolsko udejstvovanje mladine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
áktovka1 -e ž (ā) torba za spise, knjige, navadno usnjena: vzeti zvezek iz aktovke;
usnjena aktovka;
aktovka na zadrgo;
dijak z aktovko v roki, pod pazduho / diplomatska aktovka boljša, velika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
áktovka2 -e ž (ȃ) knjiž. igra v enem dejanju; enodejanka: pisec kratkih aktovk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
aktualízem -zma m (ī) poudarjanje problematike: v njegovi prozi se pojavlja živi aktualizem;
aktualizem literature / gledališče naj bo aktualno, a ne v smislu dnevnega aktualizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
aktuálnost -i ž (ȃ) sodobna pomembnost, važnost, nujnost: to daje njegovemu delu veliko aktualnost;
politična aktualnost;
žgoča aktualnost;
aktualnost problematike // nav. mn. pomemben ali zanimiv dogodek: seznanjati se z aktualnostmi današnjega časa / filmske aktualnosti; aktualnosti doma in v svetu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
akumulácija -e ž (á) zbiranje, nabiranje, kopičenje: akumulacija blaga;
akumulacija energije, vode
♦ geogr. odlaganje materiala, ki ga nosijo s seboj reke, ledeniki, veter // ekon. zbiranje, kopičenje sredstev za določen namen: zagotoviti, zmanjšati akumulacijo; denarna, družbena akumulacija / ustvarjati akumulacijo / akumulacija kapitala spreminjanje presežne vrednosti v kapital
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
akumulacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na akumulacijo: akumulacijski bazen;
akumulacijsko jezero / akumulacijski fond, sklad
♦ elektr. akumulacijska elektrarna elektrarna, ki izkorišča energijo vode, nabrane v umetnem jezeru; električna akumulacijska peč peč z maso, ki akumulira toploto, da jo potem oddaja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
akumulírati -am nedov. in dov. (ȋ) zbirati, nabirati, kopičiti: akumulirati energijo, paro, vodo // ekon. zbirati, kopičiti sredstva za določen namen: podjetje akumulira na račun potrošnikov / akumulirati kapital spreminjati presežno vrednost v kapitalakumulíran -a -o: sklad akumuliranega denarja zbranega, nabranega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
akupunktúra -e ž (ȗ) med. ugotavljanje in zdravljenje bolezni z zabadanjem igle v telo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
akústičen -čna -o prid. (ú) - 1. nanašajoč se na akustiko, zvočen: akustični pojavi; akustični signal, učinek; podjetje za toplotne, hladilne in akustične izolacije / akustičen prostor; dvorana je akustična v njej se dobro sliši
♦ les. akustični les les, ki duši ali krepi zvok - 2. nanašajoč se na sluh, slušen: akustična prevara / akustični tip človeka tip človeka, ki si najbolje zapomni to, kar sliši
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
akústika -e ž (ú) - 1. fiz. nauk o zvoku: glasbena, medicinska akustika; strokovnjak za akustiko
- 2. lastnost, značilnost prostora, da se v njem (dobro) sliši: dvorana ima dobro akustiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
akušêr -ja m (ȇ) v francoskem okolju pomočnik pri porodih, porodničar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
akvarél -a m (ẹ̑) um. slikarska tehnika, pri kateri se slika na papir s prosojnimi vodenimi barvami: slikal je v akvarelu // slika v tej tehniki: na steni visijo akvareli; razstava odličnih akvarelov; neskl. pril.: akvarel barvice vodene, vodne barvice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
akvárij -a m (á) steklena posoda z vodo za gojenje vodnih živali ali rastlin: hraniti ribice v akvariju;
šolski akvarij // prostor, poslopje za tako gojenje: v mestu imajo znamenit akvarij z morskimi živalmi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
akvaríst -a m (ȋ) kdor goji vodne živali ali rastline v akvariju: izkušen akvarist;
društvo akvaristov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
akvarístika -e ž (í) gojenje vodnih živali ali rastlin v akvariju: ukvarjati se z akvaristiko;
ljubitelj akvaristike // nauk o tem: nekaj osnovnih poglavij iz akvaristike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
akvatínta -e ž (ȋ) um. grafična tehnika, pri kateri jedkanje kovinske plošče omogoča odtenke od svetlega do temnega: jedkanica je kombinirana z akvatinto;
barvna akvatinta // odtis v tej tehniki: razstavila je v glavnem akvatinte; zbirka akvatint
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
à la [ala] prisl., knjiž., redko po načinu, v slogu: burka à la Nestroy
♦ gastr. špageti à la milanaise pripravljeni na milanski način
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
alárm -a m (á) - 1. zvočni znak, ki opozarja na bližajočo se nevarnost, poplah: dati alarm proti požaru; gasilski, letalski alarm / sirene tulijo alarm; četni trobentač je zatrobil alarm
♦ strojn. zvočni ali optični znak, ki opozarja, da je stroj v nevarnosti
// čas nevarnosti, zlasti ob letalskih napadih: alarm je trajal pol ure; med alarmom so bili v zaklonišču; sirene naznanjajo konec alarma - 2. pog., ekspr. nemir, hrup: ves ta alarm je nepotreben; njihov prihod je vzdignil velik alarm
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
albižàn in albižán -ána m (ȁ á; ȃ) pripadnik južnofrancoske srednjeveške verske sekte: gibanje albižanov so v krvi zadušili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
álbum -a m (ȃ) - 1. knjiga za vlaganje fotografij, znamk: listati po albumu s fotografijami; družinski album; filatelistični album
♦ jur. album hudodelcev s fotografijami večjih hudodelcev - 2. raba peša spominska vpisna knjiga: pesmi in risbe v dekliškem albumu
- 3. redko umetniški zbornik: album francoskih impresionistov / Prešernov album
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
albúmen -a m (ú) med. beljakovina: albumen v seču
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
albumín -a m (ȋ) biol., kem. enostavna, v vodi topna beljakovina: mlečni, serumski albumin;
trdenje albumina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
alegoríja -e ž (ȋ) lit. prikazovanje abstraktnega v konkretni obliki, prispodoba: avtor ljubi alegorije / izražati se z alegorijami // umetniško delo s takim prikazovanjem: srednjeveške moralitete in alegorije / alegorija zmage
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
aleksandrínec -nca m (ȋ) lit. šesterostopni jambski verz z odmorom po tretji stopici: pesem je napisana v aleksandrincih;
francoski aleksandrinec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
alfabét -a m (ẹ̑) ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda: povedati alfabet;
urediti imena po alfabetu;
grški alfabet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
álga -e ž (ȃ) nav. mn. nižje razvita obarvana rastlina, ki živi zlasti v vodi: z algami preprežen kanal;
morske alge
♦ bot. rdeče, rjave, zelene alge; bičkaste alge; kremenaste alge s kremenasto lupinico, Diatomeae
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
algónkij -a m (ọ̄) geol. mlajše obdobje praveka, v katerem so nastajale usedline z jasnimi sledovi življenja: skladi algonkija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
algorítem -tma m (í) mat. navodilo, ki določa vrsto in zaporedje operacij v računskem postopku: določiti algoritem;
algoritem za deljenje večmestnih števil / Evklidov algoritem postopek, po katerem se pride do največjega skupnega delitelja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ali prisl. - 1. uvaja vprašanje: ali prideš? ali ga ne poznaš? ali si bolna? ali je bilo lepo na izletu? vse lepo, vendar ali ni prepozno? / to je tvoj mož, ali ne? no, ali bo kaj? / Ali taka je ta reč? Nabili da me bodo? (I. Cankar) torej
- 2. ekspr., v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: stotak, ali je to kak denar! ali se jih kaj bojimo, kaj? prav nič; ali naj čakam do sodnega dne! ali sem te že kdaj nalagal? še nikoli
// ekspr. izraža ukaz: ali te ni sram! presneti otrok, ali (ne) boš jedel!
// izraža nevoljo, presenečenje: ravno sem hotel na sprehod, ali ti ne pride obisk!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
àli prisl. (ȁ) v medmetni rabi izraža veliko mero povedanega: ali smo se smejali! ali sem tekel! ali ti zna lagati! ali si natančen! ali si ti smešen! ali bo mati vesela! ali bi bil neumen, če bi dal! / iron. ali si (mi) pameten!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
àli in ali vez. (ȁ) - 1. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov
- a) ki se vsebinsko izključujejo: vaščani so se poskrili po kleteh ali pobegnili v gozd; ranjena zver pobegne v goščavo, da tam ozdravi ali pogine; jaz ali ti, eden mora odnehati; recite da ali ne / ali ne more ali noče, uči se ne; bodisi star ali mlad, vsak se boji umreti; včasih okrepljen ali ubogaj ali boš pa tepen v nasprotnem primeru
- b) ki kažejo na možnost izbire: naročiti se na vso zbirko ali na posamezne knjige; naj pride v šolo ali oče ali mati ali kdo drug; pisar. nastop službe takoj ali po dogovoru / srbski ali hrvatski jezik; marec ali sušec; nekdaj, v naslovih knjig Veseli dan ali Matiček se ženi
// za popravek ali dopolnitev prej povedanega: upanja je zelo malo ali pa nič; vrne se čez dve uri ali še prej; za vasjo je ribnik ali, bolje rečeno, mlaka; poslušaj, ti Janez, ali kako ti je že ime!
● pog. leto dni ali kaj je od tega približno; ekspr. prej ali slej bomo tudi z njim obračunali nekoč gotovo; ekspr. čemu opomini, saj jih tako ali tako ne posluša sploh ne; ekspr. rada ali nerada, vrnila se bo tudi proti svoji volji; ekspr. naj bo tako ali drugače, jaz ostanem kakorkoli
- 2. raba peša, v protivnem priredju za izražanje
- a) nasprotja s prej povedanim; pa, a, toda: bil je velik čudak, ali otroci se ga niso bali; stopil je za njo, ali ker se ni ozrla, se je obrnil; ekspr. denar ima, ali kaj (mu pomaga), ko pa ne ve, kam z njim / včasih okrepljen odpustil je, ali krivice vendar ni mogel pozabiti
- b) nepričakovane posledice: konjički so majhni, ali neverjetno žilavi
- 3. v vprašalnih odvisnih stavkih za uvajanje vprašanja: še enkrat te vprašam, ali boš šel / kaj pravite, ali bi šli ali pa bi še malo posedeli
// za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, ali je še živ; ali tekma sploh bo, še ni prav nič gotovo - 4. ekspr., v prislovni rabi za izražanje zahteve po odločitvi za eno od dveh možnosti: moraš se odločiti: ali — ali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
alienácija -e ž (á) knjiž. proces, v katerem človek izgublja svoje bistvo, odtujevanje: proučevati alienacijo;
alienacija posameznika od družbe / alienacija proizvoda človekovega dela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
alienírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. izgubljati svoje bistvo, odtujevati se: v kapitalističnih delovnih odnosih delavec alienira;
človek se alienira v mehanizaciji življenjaalieníran -a -o: alienirano delo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
alifátski -a -o prid. (ȃ) kem. ki ima ogljikove atome razporejene v odprti verigi: alifatski amin;
alifatske spojine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
aliíran -a -o prid. (ȋ) knjiž., v zvezi aliirane države, sile države, sile, s sporazumom združene v zvezo: aliirane in asociirane države
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
alimentáren -rna -o prid. (ȃ) med., v zvezi z zastrupitev, obolenje ki ga povzroči hrana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
aliterácija -e ž (á) lit. ujemanje soglasnikov ali soglasniških skupin v zaporednih besedah, soglasniški stik: v pesmi je uporabljal asonanco in aliteracijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
álka -e ž (ȃ) tekmovalno jahanje v Sinju, pri katerem mora jezdec s kopjem sneti viseč obroč: zmagal je na alki // ta obroč: tekmovalec je v največjem diru skušal zadeti alko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
alkájski -a -o prid. (ȃ) lit., v zvezi alkajska kitica kitica, ki obsega dva enajsterca, deveterec in deseterec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
alkálijski -a -o prid. (á) kem., v zvezi alkalijska kovina mehek, zelo lahek element kovinskega sijaja, na zraku in v vodi neobstojen: lastnosti alkalijskih kovin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
alkalimetríja -e ž (ȋ) kem. merjenje alkalij v raztopinah z dodajanjem kislin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
alkíden -dna -o prid. (ȋ) kem., v zvezi alkidna smola umetna snov, kondenzat večvalentnih alkoholov in večbaznih kislin, za izdelavo lakov, lepil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
alkimíja -e ž (ȋ) v srednjem veku veda, ki je poskušala spreminjati nežlahtne kovine v zlato in srebro: ukvarjal se je z alkimijo // knjiž. skrivnostna umetnost, čarovnija: alkimija besed, ustvarjanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
alkohól -a m (ọ̑) brezbarvna hlapljiva tekočina ostrega duha in pekočega okusa: sok vsebuje tudi nekaj alkohola;
konzervirati, raztopiti v alkoholu / ugotavljati odstotek alkohola v krvi
♦ kem. alkohol alifatska spojina z eno ali več hidroksilnimi skupinami, vezanimi na ogljikove atome; etilni alkohol etanol, etilalkohol; metilni alkohol metanol, metilalkohol; primarni alkohol alkohol, ki z oksidacijo lahko preide v aldehid // alkoholna pijača: zdržati se alkohola; biti vdan alkoholu; ta človek prenese velike količine alkohola
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
alkohólen -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na alkohol: alkoholni aperitiv;
alkoholne pijače / alkoholni sen; alkoholne blodnje
♦ jur. alkoholna kriminaliteta; kem. alkoholno vrenje pretvorba sladkorja s kvasovkami v etanol in ogljikovo kislino; med. alkoholni bledež; alkoholna intoksikacija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
alkoholométer -tra m (ẹ̄) priprava za merjenje množine alkohola v tekočinah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
álkotést -a m (ȃ-ẹ̑) priprava za ugotavljanje alkohola v izdihnjenem zraku: poskus z alkotestom je pokazal, da je voznik vinjen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
alkóva -e ž (ọ̑) knjiž. večja vdolbina v steni sobe, navadno z ležiščem: alkovo je ločevala od sobe rdeča zavesa;
posteljo ima v alkovi materine spalnice;
soba z alkovo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
alkóven -vna m (ọ̑) knjiž., redko alkova: postelja stoji v alkovnu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
allégro [ale-] prisl. (ẹ̑) muz., označba za hitrost izvajanja hitro: igrati allegroallégro -a m stavek ali skladba v tem tempu: igriva lahkotnost v allegru
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
àlógičnost -i ž (ȁ-ọ́) značilnost alogičnega: alogičnost misli / to vodi v alogičnost; moderna alogičnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
alogízem -zma m (ī) kar se ne sklada z logiko: v njegovih delih zasledimo nekaj alogizmov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
alojzijevíščnik -a m (ȋ) v drugi polovici 19. stoletja gojenec srednješolskega internata Alojzijevišče: v svojih spominih pripoveduje, da je bil v višji gimnaziji alojzijeviščnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
alpín -a m (ȋ) v Italiji vojak enote, izurjene za operacije v gorah; alpinec: alpine je prisilil k predaji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
alpínec -nca m (ȋ) - 1. v Italiji vojak enote, izurjene za operacije v gorah: ustavila sta ga alpinca v zelenih uniformah
- 2. žarg., šport. alpski smučar: smučarska sekcija skrbi za vzgojo smučarjev tekačev, alpincev in skakalcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
alpinétum in alpinét -a m (ẹ̑) smotrno razporejen nasad alpskih rastlin za študijske namene ali za okras: urediti alpinetum;
alpinetum in arboretum / Alpinetum Juliana v Trenti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
alpinízem -zma m (ī) veda o Alpah in alpinistiki: nerešena vprašanja alpinizma // alpinistika: v alpinizmu je šele začetnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
álpski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Alpe: lepota alpskega sveta;
alpske dežele;
alpsko podnebje;
alpsko rastlinstvo / alpski vrt alpinetum
♦ alp. alpska dolina dolina med visokimi vrhovi, navadno ledeniškega izvora; antr. alpska rasa; arhit. alpska hiša hiša z zidanim spodnjim in lesenim zgornjim delom ter strmo streho, krito s skodlami; bot. alpski zvonček visokogorska rastlina z modrimi ali rožnatimi zvončastimi cveti, Soldanella; alpska možina; alpska nebina; lit. alpska poskočnica kitica iz štirih verzov v amfibrahih; šport. alpski smučar športnik, ki se ukvarja z alpskim smučanjem; tekmovanje v alpski kombinaciji tekmovanje v smuku in slalomu ali v smuku, slalomu in veleslalomu; alpsko smučanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
altána -e ž (ȃ) knjiž. zaprt balkon ali zaprta terasa v nadstropju: altana z visokimi okni;
hiše z altanami in balkoni // senčnica, uta: vrt z altano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
álter égo m neskl. (ȃ-ẹ̑) knjiž. duševno soroden, bližnji človek, drugi jaz: lahko mu zaupaš, to je moj alter ego // oseba v literarnem delu, ki predstavlja avtorja: glavni junak romana je pisateljev alter ego
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
alternácija -e ž (á) knjiž. izmenično vrstenje, menjavanje: na festivalu so peli popevke v alternaciji;
alternacija težjih vlog;
alternacija učiteljev pri pouku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
alternírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. izmenoma se vrstiti, menjavati se: v glavni vlogi bosta alternirali znani igralki;
alternirati s soigralcemalternirajóč -a -e: mat. alternirajoče zaporedje zaporedje, v katerem si izmenoma sledijo pozitivni in negativni členi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
altokúmulus -a m, mn. altokúmuli tudi altokúmulusi (ȗ) meteor. oblak v obliki manjših kopic v višini od 2 do 7 km, ovčice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
altostrátus -a m, mn. altostráti tudi altostrátusi (ȃ) meteor. polprozoren ali neprozoren slojast oblak v višini od 2 do 7 km
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
alú neskl. pril. (ȗ) teh. aluminijast: mesne jedi, zavite v alu folije / alu pekač
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
alumínij -a m (í) lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in elektriko: pridobivati aluminij iz boksita;
aluminij v palicah;
tovarna aluminija;
posoda iz aluminija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
alumnát -a m (ȃ) zastar. bogoslovje, semenišče: po maturi je šel v alumnat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
aluzíja -e ž (ȋ) knjiž. prikrito merjenje na kaj, namigovanje: take njegove aluzije so ji pognale kri v lica;
naredil je duhovito aluzijo na birokratizem;
le nekaj bežnih aluzij kaže na to / roman je preobtežen z aluzijami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
alvéola tudi alveóla -e ž (ẹ̑; ọ̑) anat. - 1. jamica v čeljusti, v kateri je zob, zobna jamica: alveole v zgornji čeljusti
- 2. najmanjša votlinica v pljučih, pljučni mehurček: pljučni krili z alveolami
♦ lingv. alveole rebrasti, vzbočeni del ust za sekalci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
amanuénsis -a [-nz-] m (ẹ̑) nekdaj nižji uslužbenec, navadno v knjižnici: bil je amanuensis v dvorni knjižnici / amanuensis slavnega biologa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
amatêrka -e ž (ȇ) ženska oblika od amater: preden je prišla h gledališču, je nastopala kot amaterka / v tej stvari si pač še amaterka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
amatêrski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na amaterje: tekmovanje amaterskih pevskih zborov;
nastop amaterskih igralskih skupin;
svojo kariero je začel v amaterskem gledališču / amatersko vozniško dovoljenje / amatersko podajanje teksta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
amazónka in amacónka -e ž (ọ̑) - 1. ekspr. pogumna, bojevita ženska: kar vidim jo, amazonko, kako sijajno je streljala; amazonka v dirkalnem avtomobilu / ženska s postavo amazonke
- 2. nekdaj ženska jahalna obleka: temno modra amazonka z vlečko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ámba -e ž (ȃ) dve izžrebani številki v eni vrsti na tombolski srečki: amba in činkvin;
zadeti ambo // najmanjši dobitek pri tomboli: dobiti ambo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ambasáda -e ž (ȃ) najvišje diplomatsko predstavništvo kake države v tuji državi, veleposlaništvo: sovjetska ambasada v Rimu / udeležiti se sprejema na ambasadi // poslopje tega predstavništva: obnoviti pročelje ambasade
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ambasádor -ja m (ȃ) najvišji diplomatski predstavnik kake države v tuji državi, veleposlanik: jugoslovanski ambasador v Londonu;
pren. ta pevski zbor je ambasador naše kulture v tujini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ambiènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) prostor z določenimi značilnostmi, ki obdaja osebo ali stvar, okolje: ustvariti primeren delovni ambient;
malomeščanski, vaški ambient;
v romanu sta ambient dogajanja Primorska in Trst / godi se v ambientu predvojne družbe; v zločinstvo je zašel pod vplivom ambienta // razpoloženje, ozračje: na ulicah vlada pravi novoletni ambient
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ámbra -e ž (ȃ) dišeča snov, ki se izloča v črevesju kita glavača: vonj ambre
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ambrózija -e ž (ọ́) v grški mitologiji hrana, ki daje bogovom večno mladost in nesmrtnost: na Olimpu so se bogovi gostili z nektarjem in ambrozijo // knjiž., redko zelo dobra jed
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ambulánca -e ž (ȃ) - 1. pošta, ki posluje v posebnem vozilu, navadno v vagonu: polna ambulanca pisem in paketov
- 2. redko ambulanta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ambulánta -e ž (ȃ) - 1. zdravstvena ustanova za bolnike, ki lahko sami hodijo na preglede ali zdravljenje: ambulanta je odprta dopoldne; obratna, splošna, šolska, zobna ambulanta
// žarg. zdravniški pregled v ambulanti: brezplačna ambulanta - 2. seljiva vojna bolnišnica: štabna ambulanta
// redko rešilni avtomobil: z ambulanto Rdečega križa je prihitel tudi gasilni avtomobil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ámen medm. (ā) rel. izraža potrditev, željo: reši nas hudega, amen / kaplan je odzdravil: na veke amen; pren., ekspr. ne pustim, pa amen; sam.: šele pri amenu se je zbudil
● pog. z njim je amen izgubljen je, umrl bo; ekspr. izblebetal je vse do amena, do amena vse popolnoma vse; to je gotovo kot amen v očenašu popolnoma, čisto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
Amêrika -e ž (ȇ) celina med Atlantskim in Tihim oceanom: Severna Amerika;
odkritje Amerike / Latinska Amerika države Srednje in Južne Amerike
● iron. misli, da bo odkril Ameriko kaj novega; šalj. stric iz Amerike bogat in radodaren človek // pog. Združene države Amerike: izseliti se v Ameriko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
amerikánec -nca m (ȃ) pog. - 1. kdor se izseli v Ameriko ali vrne iz nje: amerikanci so na obisku v Evropi
- 2. kar je po izvoru iz Amerike: vinograd, zasajen z amerikancem / prepeva ob litru amerikanca / žarg. poglej, kako imenitno teče tistile amerikanec ameriški kasač
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
amerikanízem -zma m (ī) nav. slabš. način življenja in mišljenja, značilen za Ameriko: amerikanizem se širi povsod po svetu;
brezdušni, tipični amerikanizem // lingv. element ameriške angleščine v kakem drugem jeziku: amerikanizmi v francoščini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
amerikánka -e ž (ȃ) pog. - 1. postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka: ribogojnica skrbi za zarod soške postrvi in amerikanke
- 2. gozdna žaga s posebno brušenimi zobmi: žagati z amerikanko
- 3. kar je po izvoru iz Amerike: cepiti žlahtno trto na amerikanko / publ. gledališče je v letošnji sezoni uprizorilo dve amerikanki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
amerikánstvo -a s (ȃ) redko izseljevanje v Ameriko: pisatelj je obdelal motiv amerikanstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
amerikánščina -e ž (ȃ) nav. slabš. ameriška angleščina: kot Anglež ni prenesel njegove amerikanščine;
v filmu govorijo čisto amerikanščino / stric Janez je govoril čudno amerikanščino materinščino s primesmi ameriške angleščine // pog. amerikanizem: navdušuje se za kavbojke in vso tisto amerikanščino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
amêriški -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na Američane ali Ameriko: govoriti angleško z ameriškim naglasom;
ameriška celina;
razstavljalo bo več evropskih, azijskih in ameriških držav / ameriški barvni film Gusarji; ameriški zunanji minister; ameriška vlada / ameriški Slovenci; umrl je naš stric, ameriški povratnik ki se je vrnil iz Amerike
♦ agr. ameriška trta trta, na katero se cepi žlahtna evropska trta; bot. ameriški lešnik nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemlji; kikiriki; fin. ameriški žurnal poslovna knjiga, ki v knjigovodstvu združuje dnevnik in glavno knjigo; vet. ameriški kasač; zool. ameriški kapar majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove in je posebno škodljiva sadnemu drevju, Aspidiotus perniciosus; ameriška postrv postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
amfíbija -e ž (í) - 1. zool. žival, ki živi na kopnem in v vodi; dvoživka: našli so ostanke amfibij
- 2. aer. letalo, ki lahko vzleta, pristaja na kopnem ali na vodi: konstruktor amfibije
// teh. (vojaško) motorno vozilo, ki se lahko giblje na kopnem ali po vodi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
amfibráh tudi amfíbrah -a m (ā; ȋ) lit. trizložna stopica s poudarjenim srednjim zlogom: verz v amfibrahih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
amfiteáter -tra m (á) pri starih Grkih in Rimljanih okrogel ali ovalen prostor za nastopanje s stopničasto se dvigajočimi sedeži: rimski amfiteater v Pulju // temu podoben prostor: naravni amfiteater pod gričem / divje romantični amfiteater skal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ámfora -e ž (ā) antična glinasta posoda z ozkim vratom in dvema ročajema: vino so Grki shranjevali v amforah;
geometrično okrašena amfora;
amfora za olje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ámi -ja m (ȃ) v nemškem okolju Američan, zlasti pripadnik ameriških okupacijskih sil v Nemčiji: rade so hodile z amiji, ker so imeli dosti denarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
amíd -a m (ȋ) kem. spojina, dobljena z nadomestitvijo vodikovega atoma v amoniaku s kovino ali z ostankom organske kisline: natrijev amid;
amidi organskih kislin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
amiláza -e ž (ȃ) biol., kem. encim, ki pospešuje razkroj škroba v sladkor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
amín -a m (ȋ) kem. spojina, dobljena z nadomestitvijo vodikovega atoma v amoniaku z ostankom ogljikovodika: alifatski amini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ámok -a m (ȃ) pri Malajcih stanje duševne razdraženosti, ki se stopnjuje v besnost in ubijalsko manijo: biti prevzet od amoka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
amonál -a m (ȃ) kem. varnostno razstrelivo, zlasti za rudnike in kamnolome: amonal v prahu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
amonifikácija -e ž (á) biol. razkroj organskih dušičnih snovi v amoniak: proces amonifikacije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
àmorála -e ž (ȁ-ȃ) odsotnost, pomanjkanje moralnih načel: glavna oseba v drami je poosebljena amorala;
takšna hotenja gotovo niso izraz amorale ali mladoletne pokvarjenosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
àmorálnost -i ž (ȁ-ȃ) lastnost amoralnega človeka: njegova popolna amoralnost;
amoralnost meščanske družbe / sla po zemlji ga peha v amoralnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
amortizácija -e ž (á) - 1. ekon. postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v produkcijskem procesu: amortizacija inventarja, strojev, zgradb
// postopni odpis vrednosti osnovnih sredstev: knjigovodska, letna amortizacija - 2. ekon. postopno odplačevanje dolgoročnega posojila: amortizacija ljudskega posojila; amortizacija z žrebanjem
- 3. jur. pravna razveljavitev vrednostne listine: amortizacija hranilne knjižice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
amortizêr -ja m (ȇ) teh. priprava za blažitev sunkov in dušenje nihanja, blažilec: v avtu se je zlomil levi amortizer;
hidravlični, teleskopski amortizerji / gumijasti amortizerji za napenjanje šotorskih vrvi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
amortizírati -am nedov. in dov. (ȋ) - 1. ekon. postopno odpisovati vrednost osnovnih sredstev: amortizirati proizvajalna sredstva
- 2. ekon. postopno odplačevati dolgoročno posojilo: amortizirati obveznice ljudskega posojila z žrebanjem; dolg se amortizira
- 3. jur. pravno razveljaviti vrednostno listino: amortizirati hranilno knjižico
amortizírati se imeti tolikšen donos, da se iz njega krije zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev: hiša se bo amortizirala v desetih letih; stroj se hitro amortizira
amortizíran -a -o: amortizirana obveznica; nekaj stavb je že amortiziranih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
àmpak prisl. (ȁ) pog., v medmetni rabi - 1. izraža veliko mero: ampak smo imeli srečo! / iron. ampak si pameten!
- 2. izraža začudenje, nevoljo: ampak, da je to mogoče! ampak, otroci, tega pa ne!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
àmpak in ampak vez. (ȁ) v protivne priredju - 1. za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane: ne piše za mladino, ampak za odrasle; ni si upal naprej, ampak se je ustavil pred vrati; prosil ga nisem jaz, ampak narobe, on mene
- 2. nav. ekspr., v zvezi ne samo, ne le — ampak tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: ni le svetoval, ampak tudi pomagal; dobil je ne le večerjo, ampak tudi prenočišče; v njem ni imel samo predstojnika, ampak tudi prijatelja / obraz ni bil več samo bled, ampak bel kakor kreda; nič nima, ampak prav nič
- 3. ekspr. za izražanje nasprotja s prej povedanim: lista po knjigi, ampak uči se ne; takrat sem že vedel, kaj je denar, ampak prepozno; lep je, ampak drag
- 4. pog., ekspr., na začetku (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: Ampak pogovarjajmo se rajši o čem drugem! ampak to pa že moram reči, da je bila pametna ženska; ampak čast komur čast, govoriti pa znaš
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ampakovánje -a s (ȃ) nav. iron. raba veznika ampak v stavkih, ki niso protivni: Cankar v svojih prvih knjigah ni poznal ampakovanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ampêr -a m (ȇ) fiz. enota za merjenje jakosti električnega toka: meriti v amperih;
varovalka za deset amperov [A]
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
amplitúda -e ž (ȗ) - 1. fiz. največja vrednost nihajoče fizikalne količine: amplituda električne napetosti; amplituda nihanja; amplituda odmika nihala
- 2. razpon, razlika med najvišjo in najnižjo vrednostjo, mero česa: temperaturna amplituda; amplituda bibavice; pren. čustvena amplituda; široka amplituda umetnikovih interesov
♦ biol. ekološka amplituda obseg, v katerem se živo bitje zmore prilagajati različnemu okolju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
àmúzičnost -i ž (ȁ-ú) lastnost amuzičnega človeka: kritikova amuzičnost;
amuzičnost v pojmovanju filmske umetnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
anabaptízem -zma m (ī) zlasti v 16. stoletju verska sekta, ki zahteva ponovni krst odraslih, prekrščevalstvo: pripadniki anabaptizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
anahronístičen -čna -o prid. (í) ki ni v skladu z določenim časom ali razmerami, nesodoben: anahronistična politika;
anahronistično gledanje na dobo;
to delo je danes že anahronistično
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
anahronízem -zma m (ī) pojav ali dejstvo, ki ni v skladu s časom ali razmerami, v katerih nastopa: njegovo opisovanje kmečkega življenja je živ anahronizem;
družbeni anahronizem / kronist je zagrešil nekaj neznatnih anahronizmov pomot v zvezi s časovno opredelitvijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
anakolút -a m (ȗ) lingv., lit. nepovezanost, neskladnost v stavčni zvezi, včasih namerna: tak stavek je primer anakoluta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
anakrúza -e ž (ȗ) lit. nepoudarjeni zlog pred prvo stopico v verzu: troheji z anakruzo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
analfabét -a m (ẹ̑) kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek: njegov ded je analfabet;
število analfabetov pada // slabš. kdor se na kako stroko slabo spozna, nevednež: v politiki je popoln analfabet; tehnični analfabet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
analfabetízem -zma m (ī) neznanje branja in pisanja; nepismenost: odpraviti analfabetizem;
boj proti analfabetizmu // slabš. nevednost v kaki stroki: politični analfabetizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
análi -ov m mn. (ȃ) zapisi pomembnejših dogodkov po letih, letopis: društveni anali;
anali slovenske kulture / to je zapisano v starih analih; pren. ta koncert bo prišel v anale našega glasbenega življenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
analítičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na analizo: analitični postopek / analitični oris književnega dela; analitična kritika; analitično reševanje problemov / sklepali so po analitičnih podatkih; analitična ocena delovnih mest / vodja analitičnega odseka; analitična služba podjetja
♦ kem. analitična kemija kemija, ki se ukvarja z ugotavljanjem elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; lit. analitična drama drama, ki stopnjema razkriva posledice dejanja, izvršenega že nekoč prej; mat. analitična geometrija geometrija, ki temelji na koordinatnih sistemih; teh. analitična tehtnica tehtnica, ki omogoča tehtanje do 0,0001 g natančno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
analíza -e ž (ȋ) ugotavljanje sestavnih delov česa, razčlenjevanje: analiza kaže, potrjuje;
delati, izvesti, podati analizo;
ne bomo se spuščali v analizo problema;
izčrpna, kritična, podrobna analiza;
analiza cen, krvi;
prehod od analize k sintezi / ekonomska, psihološka analiza; znanstvena analiza
♦ fiz. spektralna analiza določevanje snovi s pomočjo spektrov; kem. (kemična) analiza ugotavljanje elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; kvalitativna, kvantitativna analiza; lingv. besedna analiza opredeljevanje, opredelitev besede glede na besedno vrsto in obliko; stavčna analiza; mat. funkcionalna analiza matematika, ki se ukvarja s funkcijami // temeljit, izčrpen pregled; presoja, ocena: v delu podaja pisatelj analizo meščanske družbe; analiza dobe in okolja; analiza tržišča je dala zadovoljive rezultate
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
analizírati -am nedov. in dov. (ȋ) delati analizo, razčlenjevati: analizirati gospodarske razmere;
kreditne zahteve podjetij bodo banke vsestransko analizirale / pravilno analizirati položaj presojati, ocenjevati
♦ kem. analizirati ugotavljati elemente ali atomske skupine v spojinah ali zmeseh; lingv. analizirati stavek; šah. analizirati potezo, pozicijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
analogíja -e ž (ȋ) pojav, ki postane zaradi sorodnih, vzporednih vzrokov (skoraj) enak drugemu pojavu: problemi v znanosti imajo analogije tudi v umetnosti;
iskati, najti analogije / medsebojna, očitna analogija; nastati, razlagati si, sklepati po analogiji
♦ lingv. uravnava jezikovne prvine po podobnem vzorcu, nalika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
anamnéza -e ž (ẹ̑) med. podatki o bolnikovem zdravstvenem stanju pred boleznijo: anamneza mu je pomagala do pravilne diagnoze;
bolnikova, družinska anamneza
♦ filoz. anamneza po Platonu spominjanje duše na življenje, kakršno je imela pred vstopom v človekovo telo; jur. kriminalna, socialna anamneza podatki o obtoženčevi kriminalni, socialni preteklosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
anapést -a m (ẹ̑) lit. trizložna stopica z dvema nepoudarjenima in tretjim poudarjenim zlogom: napisal je odo v anapestih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
anarhíja -e ž (ȋ) stanje brez reda, brez organiziranosti, neurejenost: v bataljonu je vladala popolna anarhija;
v poeziji je prišlo do anarhije;
tako poslovanje vodi v anarhijo / ekspr. kakšna anarhija je v tej hiši nered, zmeda // nenačrtno delo ali poslovanje: anarhija v proizvodnji
♦ polit. stanje v državi brez prave oblasti; brezvladje, brezpravnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
anarhíst -a m (ȋ) pristaš anarhizma: v boj so posegli anarhisti // ekspr. upornež, neposlušnež: včasih je rad ubogal, zdaj je postal pa pravi anarhist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
anárhosindikalízem -zma m (ȃ-ī) polit. anarhistična smer v delavskem gibanju, ki priznava sindikate kot edino organizacijo delavskega razreda: zavzemal se je za anarhosindikalizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
anastomozírati -am nedov. in dov. (ȋ) biol. prehajati drug v drugega: krvne žilice anastomozirajo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
anatemizírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. obsoditi, prekleti, izobčiti: vsega novega v umetnosti ni mogoče kratko malo anatemizirati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
andánte prisl. (ȃ) muz., označba za hitrost izvajanja zmerno hitro, korakajoče: igrati andanteandánte -a m stavek ali skladba v tem tempu: andante v G-duru
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
andantíno prisl. (ȋ) muz., označba za hitrost izvajanja hitreje kot andante: igrati andantinoandantíno -a m stavek ali skladba v tem tempu: andantino v Es-duru
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
anekdóta -e ž (ọ̑) kratka, duhovita zgodbica o znamenitem človeku: o njem so krožile različne anekdote;
pripovedovati anekdote;
v razlago vpletati anekdote;
dvoumne, kosmate anekdote;
anekdote iz Balzacovega življenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
anekdótski -a -o prid. (ọ̑) anekdotičen: bežne, anekdotske skice / pisal je v anekdotskem stilu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
anekuména -e ž (ẹ̑) geogr. neobljudeno, za naselitev neugodno področje: šibkejša plemena so bila potisnjena v anekumene
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
anémičen -čna -o prid. (ẹ́) med. ki ima anemijo, slabokrven: anemičen bolnik;
postati anemičen // knjiž. neizrazit, medel: literatura je postajala vedno bolj anemična; osebe v povesti so nekam anemične
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
anemóna -e ž (ọ̑) vrtn., navadno v zvezi žlahtna anemona okrasna rastlina z raznobarvnimi cveti, Anemone coronaria: šopek anemon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
anergíja -e ž (ȋ) fiz. del energije, ki se v tehnični napravi ne da izkoristiti za opravljanje dela: energijo delimo v eksergijo in anergijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
angažíranje -a s (ȋ) glagolnik od angažirati: angažiranje igralcev;
angažiranje tuje delovne sile / potrebno je angažiranje vseh družbenih činiteljev za izvajanje novih ukrepov / v boju proti tuberkulozi je nujno večje angažiranje vse zdravstvene službe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
angažíranost -i ž (ȋ) zelo aktiven, dejaven odnos do česa, zavzetost: v drami je avtor pokazal svojo angažiranost v teh vprašanjih;
aktivna, družbena, osebna angažiranost;
angažiranost za politične probleme / ta film zahteva veliko emocionalne gledalčeve angažiranosti vključitve, vživetosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
angažírati -am dov. in nedov. (ȋ) - 1. nastaviti, zaposliti, zlasti na umetniškem področju: angažirati umetnika v gledališču
- 2. pritegniti, uporabiti za določen namen: angažirali so vse sile, da bi ublažili položaj
♦ ekon. angažirati kredit
// publ. povzročiti popolno zaposlenost s kako stvarjo: brigado je angažiral nemški napad
angažírati se - 1. vključiti se v delo: angažirati se pri delu, v vojaški akciji, v organizaciji, v življenju
- 2. zavzeti se, zavzemati se: zelo se angažirati za zadružništvo
- 3. zastar. obvezati se za kaj, zagotoviti si: angažirati se za prvi valček
angažíran -a -o: angažiran v operi; družbeno angažirana literatura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
angažmá -ja m (ȃ) - 1. nastavitev, zaposlitev, zlasti na umetniškem področju: dobiti, sprejeti angažma v operi; ponudili so mu stalni angažma / drama je sklenila z njo angažma dogovor, pogodbo o zaposlitvi
- 2. angažiranost: osebni, politični angažma; angažma množic / odklanja aktivni angažma vključitev, sodelovanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ángelček -čka m (á) manjšalnica od angel: angelček božji;
bila je ljubka kot angelček / baročni angelček s harfo v roki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
angína péctoris angíne péctoris [-kt-] ž (ȋ-ẹ̑) med. srčna bolezen z napadi hudih bolečin in tesnobe v prsih: umrl je za angino pectoris;
lahka angina pectoris
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
angléški -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Angleže ali Anglijo: angleški jezik;
angleška literatura / angleški film; angleški utežni sistem; pokrajino je zasedla angleško-ameriška armada / angleški valček počasen ples v tričetrtinskem taktu; v nekaterih podjetjih so uvedli angleško soboto dela prosto soboto; angleška trava nizka, gosto rastoča trava za gojene trate; angleško stranišče stranišče na izplakovanje s tekočo vodo
♦ adm. angleška oblika poslovnih pisem oblika, pri kateri je vsaka vrstica enako oddaljena od levega roba; fiz. angleški palec ali angleška cola dolžinska mera, 2,54 cm; gastr. angleški zajtrk zajtrk z mesno ali jajčno jedjo in toplo pijačo; les. angleški predal predal z nižjo sprednjo stranico; med. angleška bolezen rahitis; muz. angleški rog altovska oboa; vet. angleški konj križanec angleškega polnokrvnega konja z lahkim konjem katerekoli pasme; vrtn. angleški park park, urejen tako, da ohranja naravni videz pokrajineangléško prisl.: govoriti (po) angleško; angleško rdeča barva rjavo rdeča
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
anglicízem -zma m (ī) lingv. element angleščine v kakem drugem jeziku: anglicizmi v francoščini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
anglizírati -am nedov. in dov. (ȋ) prilagajati angleškemu načinu življenja in mišljenja: anglizirati prebivalstvo v kolonijahanglizíran -a -o: priimek v anglizirani obliki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
anglomán -a m (ȃ) kdor se pretirano navdušuje za vse, kar je angleško: v Rusijo se je vrnil kot popoln angloman
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
angórski -a -o prid. (ọ̑) v zvezi s koza, kunec, mačka ki ima dolgo, mehko dlako: čistokrvna angorska mačka / jopica iz angorske volne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
animálen -lna -o prid. (ȃ) živalski: animalni organizem / animalne beljakovine v mleku, mesu, jajcih / ekspr. v očeh mu je bral animalen strah / animalni instinkti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
animálnost -i ž (ȃ) lastnost animalnega, živalskost: animalnost v človeku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
animátor -ja m (ȃ) knjiž. kdor animira: bil je veseljak in animator vsake družbe / animator hitrejšega razvoja knjižničarstva
♦ film. risar pomembnejših pozicij figur v risanem filmu; gled. oseba, ki lutko samo premika, a ne govori zanjo, vodič
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
animírka -e ž (ȋ) v zahodnih deželah uslužbenka v nočnem lokalu, ki zabava goste: prisedla je mlada animirka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
animízem -zma m (ī) verovanje primitivnih ljudstev, da je v vseh stvareh duh, duša
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
anión -a m (ọ̑) fiz. negativno naelektren ion: soli v vodni raztopini razpadejo na anione in katione;
hidroksilni anioni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
anizotropíja -e ž (ȋ) fiz. pojav, da ima snov v različnih smereh različne fizikalne lastnosti: optična anizotropija kristala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
anketíranec -nca m (ȋ) kdor je anketiran: anketiranec je izpolnil anketni list;
v anketi je petdeset odstotkov anketirancev predlagalo spremembo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
anomalíja -e ž (ȋ) odstopanje, odstop od pravil; nepravilnost, izjemnost: ta pojav je očitna anomalija;
odpraviti anomalije;
tako je prišlo do težkih anomalij;
anomalija v šolstvu / več otrok se je rodilo z raznimi anomalijami; duševna anomalija
♦ fiz. anomalija vode lastnost vode, da ima pri štirih stopinjah največjo gostoto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
anonímen -mna -o prid. (ȋ) - 1. ki ni naveden z imenom, brezimen: anonimni pošiljatelj pisma / anonimni ljudski pesnik; ostal je anonimen
// pri katerem avtor ni naveden: anonimni članek; anonimna ovadba; dobiti anonimno pismo / anketa je bila anonimna / anonimna ljudska arhitektura - 2. redko ki nima (slavnega) imena: iz anonimnega igralca amaterja se je razvil v zrelega umetnika
anonímno prisl.: anonimno priobčiti članek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
anónsa -e ž (ọ̑) raba peša (mali) oglas, inserat: dati anonso v časopis;
objaviti anonso
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
anonsírati -am dov. in nedov. (ȋ) raba peša objaviti anonso, oglas; oglaševati, inserirati: anonsiral je v vseh dnevnih časopisih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ansámbel -bla m (á) - 1. skupina ljudi, ki izvaja umetniška dela: nastopili bodo baletni ansambli in solisti; instrumentalni, operni, zabavnoglasbeni ansambel; amaterski ansambli; ansambel ljubljanske Drame; zaradi bolezni v ansamblu predstava odpade
- 2. knjiž. predmeti ali stavbe v prostoru, ki sestavljajo smiselno celoto: v nekaterih ansamblih je arhitekturna kompozicija blizu glasbeni kompoziciji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ánšlus -a m (ȃ) žarg., polit. nasilna priključitev Avstrije Nemčiji leta 1938: stanje v Avstriji po anšlusu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
antagoníst -a m (ȋ) kdor komu nasprotuje zaradi različnih idej, koristi; nasprotnik, tekmec: v jezikovnem pogledu je bil njegov antagonist;
kot antagonista si v romanu stojita nasproti oče in sin
♦ gled. nosilec nasprotne igre v drami, protiigralec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
antagonístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na antagonizem: antagonistični elementi v mednarodnih odnosih;
dva antagonistična estetska nazora;
antagonistični razredi v družbi;
antagonistična sila
♦ anat. antagonistične mišice mišice, ki na istem organu opravljajo nasprotno funkcijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
antagonízem -zma m (ī) nasprotje, nasprotovanje zaradi različnih idej, koristi: generacijski, nacionalni, razredni antagonizem;
antagonizmi v medsebojnih odnosih;
antagonizem med socializmom in kapitalizmom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
antánta -e ž (ȃ) zgod., navadno v zvezi velika antanta zveza Anglije, Francije in Rusije pred prvo svetovno vojno: sile antante;
boriti se na strani antante / mala antanta zveza med Čehoslovaško, Jugoslavijo in Romunijo po prvi svetovni vojni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
antánten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na antanto: antantne čete, sile;
Romunija je na antantni strani stopila v vojno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ántejevski -a -o prid. (ȃ) ekspr. tak kot pri grškem bajeslovnem junaku Anteju: pesnikova antejevska zakoreninjenost v domači zemlji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
anténa -e ž (ẹ̑) naprava za sprejemanje ali oddajanje elektromagnetnih valov: montirati anteno;
oddajna, sprejemna antena;
radarska, radijska, televizijska antena;
sobna, zunanja antena;
pren. antene človeških čutov;
umetnost se dotika vseh anten človekove zavesti
♦ biol. antena v čutni organ spremenjena sprednja končina pri členonožcih; tipalnica; rad. okvirna antena ki se rabi zlasti za določanje smeri oddajnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
anti... ali ánti... predpona v sestavljenkah (ȃ) - 1. za izražanje
- a) nasprotovanja, odpora: antiabsolutističen, antialkoholen, antifašist
- b) nasprotnega delovanja, učinkovanja: antifebrin, antitoksin
- c) nasprotnega položaja, gibanja v nasprotno smer: anticiklon, antipod, antipasat
- č) kontrasta, nasprotja: antihistoričen, antilogaritem, antitalent
- 2. za označevanje predhodnosti v času ali prostoru: antidatirati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ántidetonátor -ja m (ȃ-ȃ) kem. bencinu dodana snov, ki preprečuje prehitro zgorevanje v motorju: antidetonatorji delujejo že v majhnih količinah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ántidialéktika -e ž (ȃ-ẹ́) nazor, ki je proti dialektiki: antidialektika v njegovih razpravah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ántidráma -e ž (ȃ-á) lit. drama, ki je v nasprotju z ustaljenimi dramaturškimi in vsebinskimi zakoni: uprizoritev antidrame
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ántifeminízem -zma m (ȃ-ī) v meščanski družbi gibanje proti enakopravnosti žensk z moškimi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ántifevdálen -lna -o prid. (ȃ-ȃ) ki je proti fevdalcem ali fevdalizmu: revolucionarna in izrazito antifevdalna miselnost;
antifevdalna gibanja v 16. stoletju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ántifitóftoren -rna -o prid. (ȃ-ọ̑) v zvezi antifitoftorna služba organizirana skupina ljudi, ki proučuje pojavljanje in razširjanje krompirjeve plesni: krompir so škropili po navodilih antifitoftorne službe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
antifríz -a m (ȋ) sredstvo proti zmrzovanju hladilne vode, zlasti pri avtomobilskih motorjih: naliti antifriz v avtomobilski hladilnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ántigén -a m (ȃ-ẹ̑) biol. snov, ki povzroča v organizmu nastajanje protiteles: živalski strupi so antigeni za človeka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ántikatóda -e ž (ȃ-ọ̑) elektr. elektroda v rentgenski cevi, ki seva rentgenske žarke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ántikorozíjski -a -o prid. (ȃ-ȋ) metal. ki preprečuje korozijo: izdelovati antikorozijska sredstva v tekočem stanju / antikorozijska zlitina zlitina, odporna proti koroziji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
antikríst -a m (ȋ) ekspr. - 1. kdor se bori proti Kristusu, veri: braniti vero pred antikristom
- 2. brezverec, brezbožnik: šel je v svet in postal antikrist / kot psovka kaj vendar delate, antikristi!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
antikvariát -a m (ȃ) trgovina s predmeti starinske vrednosti, starinarna: dragoceno staro uro je odnesla v antikvariat // trgovina z rabljenimi knjigami: knjigo je dobil šele v antikvariatu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ántiliteráren -rna -o prid. (ȃ-ȃ) publ. ki opozarja na samostojnost ali večji pomen gledališke ustvarjalnosti v odnosu do napisanega dramskega teksta: gledališka dejavnost niha med ustaljenim in avantgardističnim antiliterarnim gledališčem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
antilópa -e ž (ọ̑) hitra stepska žival z velikimi rogovi, ki živi zlasti v Afriki: čreda antilop
♦ zool. indijska antilopa antilopa, pri kateri ima rogove samo samec, Antilope cervicapra; antilopa oriks antilopa z zelo dolgimi, močno koničastimi rogovi, Oryx algazel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ántimatêrija -e ž (ȃ-é) fiz. iz antidelcev sestavljena materija: ugibanja o obstoju antimaterije v vesolju;
ob združitvi materije in antimaterije bi nastala močna eksplozija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
antinomíja -e ž (ȋ) knjiž. nasprotnost, protivnost med dvema dejstvoma, pojmoma, trditvama, protislovje: avtor si predstavlja svet v izrazitih kontrastih in antinomijah;
človeške, razredne antinomije;
nerazrešljive antinomije;
antinomije v družbi
♦ filoz. protislovje logičnega zakona s samim seboj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
antiohíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Antiohijo: antiohijski patriarh
♦ rel. antiohijska teološka šola teološka šola v 4. in 5. stoletju, ki pri razlagi verskih resnic poudarja razum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ántipasát -a m (ȃ-ȃ) geogr. veter v ekvatorialnem področju, ki piha v nasprotni smeri kot pasat in višje od njega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ántipolítičen -čna -o prid. (ȃ-í) ki je proti politiki: antipolitično razpoloženje v romanuántipolítično prisl.: biti antipolitično usmerjen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ántiromán -a m (ȃ-ȃ) lit. roman, ki je v nasprotju z ustaljenim oblikovnim in vsebinskim ustrojem romana: predstavnik francoskega antiromana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ántiteló -ésa s (ȃ-ọ̑ ȃ-ẹ̑) med. beljakovina v krvi, ki nastane zaradi delovanja antigena; protitelo: nastajanje antiteles
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
antitétičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na antitezo: antitetična dvodelnost soneta;
doseči napetost v pripovedovanju z antitetičnim postavljanjem misli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
antitéza -e ž (ẹ̑) knjiž. nasprotje, kontrast: Brechtovo gledališče je po svoji teoriji radikalna antiteza aristotelovskemu gledališču;
idejna, zgodovinska antiteza;
antiteza telesa in duha // diametralno nasprotna trditev: na ženino tezo je postavil svojo antitezo
♦ filoz. Heglova teza, antiteza in sinteza; lit. antiteza besedna figura, ki veže nasprotujoča si pojma v miselno celoto; slovanska antiteza antiteza, ki vsebuje vprašanje ter negativen in pozitiven odgovor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
antitoksín -a m (ȋ) biol. snov v organizmu, ki deluje proti toksinom, protistrup: napadeni organizem se brani z antitoksini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
antokián tudi antocián -a m (ȃ) biol. rdeče ali modro barvilo v celičnem soku rastlin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
antolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na antologijo: v antološki izbor je bilo sprejetih več še neobjavljenih pesmi / antološka knjižnica / pesem je bila antološke vrednosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
antoním -a m (ȋ) lingv. beseda z nasprotnim pomenom v odnosu do druge besede: antonim od bel je črn
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
antropocéntričen tudi antropocêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) filoz. ki ima človeka za edini subjekt vsega, kar je: antropocentrični nazor;
antropocentrična smer v znanosti;
antropocentrično gledanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
antropometríja -e ž (ȋ) metoda za določanje razmerij človeškega telesa: tudi v zdravstvu uporabljajo antropometrijo / razvoj antropometrije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
anuitéta -e ž (ẹ̑) fin. letni ali polletni obrok za odplačevanje dolga in obresti: anuiteta dospe v plačilo 1. februarja vsakega leta;
plačevati anuitete;
posojila z letno anuiteto šest milijonov dinarjev;
anuitete za kredite;
odplačilo anuitet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
apanáža -e ž (ȃ) v monarhističnih državah redni letni prejemki članov vladarske rodbine: določiti, zvišati apanažo;
pren., ekspr. apanaža, ki mu jo je dodelil striček, ni krila vseh njegovih potreb
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
aparát -a m (ȃ) - 1. priprava za opravljanje določenega dela: aparat dela brez napake; vključiti aparat; električni aparat; optični aparati / rabi se samostojno ali s prilastkom: brivski, projekcijski, radijski, rentgenski, telefonski aparat; aparat za gašenje; ekspresni aparat za kavo / redko na letališču so pristajali lovski aparati letala
// pog. fotografski aparat: ali imaš aparat s seboj? vstaviti film v aparat - 2. anat. skupina organov z določeno funkcijo: motnje v prebavnem aparatu; zdravnik je preiskal ves bolnikov slušni aparat
♦ šport. gibalni aparat kosti, sklepi, mišice - 3. skupina ljudi, organizacij, zavodov z določeno nalogo, zlasti v javni upravi: občina je zmanjšala svoj aparat; administrativni, gospodarski, upravni, vojaški aparat; povečevati, vzdrževati državni aparat; policijski aparat je takoj stopil v akcijo; mobilizirali so ves propagandni aparat
- 4. dokumentacija, pripombe k literarnemu ali znanstvenemu delu: knjiga je opremljena z obširnim aparatom; kritični, znanstveni aparat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
aparátčik -a m (ȃ) slabš., zlasti v sovjetskem okolju aktivist, funkcionar partijskega aparata, ki nekritično, brez premisleka izpolnjuje navodila nadrejenih: sekretar komiteja je bil aparatčik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
apárten -tna -o prid. (ȃ) raba peša ki vzbuja pozornost, občudovanje: kako aparten klobuk imaš! uprizorili so zelo apartno veseloigro;
apartna ženska // poseben, nenavaden: osebe v njegovih novelah so močno apartne in čudaškeapártno prisl.: apartno urejena čakalnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
apártheid -a [-hajd] m (ȃ) zapostavljanje črncev na vseh področjih javnega življenja v Južni Afriki: boj proti apartheidu / obsoditi politiko apartheida
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
apartmá -ja m (ȃ) - 1. večsobno, razkošno stanovanje, zlasti v hotelu: ima eleganten apartma; najela je apartma v najboljšem hotelu
- 2. iron. majhno, skromno stanovanje: izvolite v moj apartma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
apáš -a m (ȃ) knjiž., zlasti v francoskem okolju velikomestni potepuh, slepar, razbojnik: apaši pariškega podzemlja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
apátičen -čna -o prid. (á) ki je duševno otopel, brez volje; brezčuten, top: apatičen bolnik;
mož je popolnoma apatičen;
biti, postati apatičen za vse / z apatičnim izrazom je gledala v strop; apatičen obrazapátično prisl.: apatično strmeti predse
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
apatíja -e ž (ȋ) stanje apatičnega človeka; brezčutnost, topost: pasti v apatijo;
prebudil se je iz globoke, popolne apatije;
apatija do življenja / politična apatija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
apél -a m (ẹ̑) - 1. javen poziv, klic: nasloviti apel na mladino; apel Združenih narodov k miru
// sklicevanje na kaj: apel na čast, na človečnost - 2. zbor pri vojakih, v taboriščih: zatrobiti k apelu; večerni apel
♦ lov. pes ima dober apel je poslušen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
apéndiks -a m (ẹ̑) - 1. knjiž. dodatek, dopolnilo h knjigi: v apendiksu je zadevo pojasnil
- 2. anat. črvasti podaljšek slepega črevesa; slepič
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
àperiódičen -čna -o prid. (ȁ-ọ́) ki se ne ponavlja redno: aperiodičen pojav;
aperiodične spremembe
♦ elektr. aperiodični tokokrog tokokrog, v katerem se ne morejo vzbuditi prosta nihanja; muz. aperiodična gradnja skladbe gradnja, ki ne temelji na gradnji s periodami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
aperitív -a m (ȋ) pijača, ki se pije pred jedjo za boljši tek, navadno alkoholna: pelinkovec je odličen aperitiv;
mimogrede je stopil v bife na aperitiv / popil je kar dva aperitiva; neskl. pril.: gost. hotel ima aperitiv bar in lastno kopališče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
apezéjevec -vca m (ẹ̑) pog., do 1941 član Akademskega pevskega zbora: zadnji koncert apezejevcev v decembru 1941 // po drugi svetovni vojni član Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič: apezejevci so peli partizanske in narodne pesmi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
aplicírati -am dov. in nedov. (ȋ) - 1. prenesti na kaj, prilagoditi kaj čemu: avtor aplicira svoje teorije na politiko; marsikako predavateljevo misel lahko aplicirate nase; aplicirati pravilo na konkreten primer; tuje izkušnje so aplicirali na domače razmere
- 2. uporabiti, uveljaviti: rešitev hočejo aplicirati kot splošno načelo; aplicirati znanje v praksi
- 3. obl. našiti, nalepiti okrasek, zlasti na tkanino ali na usnje: aplicirati čipke na obleko
aplicíran -a -o: pouk je apliciran na krajevne potrebe; aplicirane vede aplikativne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
aplikácija -e ž (á) - 1. knjiž. prenašanje na kaj, prilagoditev čemu: v dramskem ustvarjanju se je uveljavila aplikacija antičnih motivov na sodobne probleme; izpeljati je treba aplikacijo načel na konkretne primere; to je slaba aplikacija splošnega zakona na to omejeno področje
- 2. knjiž. uporaba, uveljavitev: poverili so mu praktično aplikacijo izdanih ukrepov; aplikacija znanstvenih izsledkov, sodobnih agrotehničnih metod v poljedelstvu
- 3. našit, nalepljen okrasek, zlasti na tkanini ali na usnju: našiti aplikacije; obleka z aplikacijami; aplikacija iz usnja
♦ šol. začasno nalepljen, pritrjen znak, navadno na zemljevidu ali na flanelografu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
aplómb -a m (ọ̑) knjiž. gotovost v vedenju, samozavest: govoriti z aplombom
♦ kor. obvladanje ravnotežja pri plesu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ápnarstvo in apnárstvo -a s (ȃ; ȃ) žganje ali prodajanje apna: zaposlen je v apnarstvu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
apnén -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na apno: apneni belež;
apnena malta;
apnene snovi / apnena zemlja zemlja, ki vsebuje apnenec // apnena jama
♦ agr. apneni dušik umetno gnojilo, ki vsebuje dušik in apno; grad. apneno mleko (gostejši) apneni belež; petr. apneni maček lehnjakapnéno prisl.: zrl je v njen apneno beli obraz
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
apnénica -e ž (ẹ̑) - 1. peč za žganje apna: postaviti apnenico
// vsebina apnenice: skuhati dve apnenici - 2. obrat za žganje apna: oče dela v apnenici
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
apnéniški -a -o prid. (ẹ̄) ki je iz apnenca; apnenčast: apneniški skladi v kamnini drugačne vrste
♦ geogr. Južne apneniške Alpe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ápno -a s (á) bela snov, ki nastane iz apnenca, če se ta žge: prodajati apno;
gnojiti z apnom / gasiti apno živo apno polivati z vodo; kuhati, žgati apno pridobivati apno z žganjem apnenca; gašeno apno spojina žganega apna z vodo; klorovo apno spojina klora z gašenim apnom za beljenje tkanin ali razkuževanje; žgano, živo apno negašeno
♦ agr. klajno apno dodatek k živinski krmi, vsebujoč zlasti kalcij in fosfor; grad. hidrirano apno apno, ki je industrijsko gašeno z malo vode, da ostane suho // pog. z vodo mešano gašeno apno; belež: beliti z apnom / vložiti jajca v apno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
apodíktičen -čna -o prid. (í) ki izraža popolno gotovost in ne trpi ugovora: apodiktične izjave, trditve / apodiktični ton pouka; v kritiki ne bi hotel biti tako apodiktičen, kot je on
♦ filoz. apodiktična sodba sodba, ki izraža logično nujnost ali neposredno gotovostapodíktično prisl.: apodiktično kaj trditi; sodbe so bile izrečene zelo apodiktično
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
apodíktičnost -i ž (í) lastnost, značilnost apodiktičnega: apodiktičnost trditve / v njegovih izjavah moti apodiktičnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
apoén -a m (ẹ̑) fin. zaokroženi znesek, na katerega se glasi bankovec, vrednostni papir: izdati obveznice v apoenih po pet tisoč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
apogéj -a m (ẹ̑) astr. točka eliptičnega tira nebesnega telesa, ki je najbolj oddaljena od Zemlje: Luna je v apogeju;
umetni satelit je bil v apogeju oddaljen od Zemlje tisoče kilometrov, v perigeju pa le nekaj sto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
apókopa -e ž (ọ̑) lingv. opuščanje končnega glasu ali zloga v besedi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
apokrífen -fna -o prid. (ȋ) navadno v zvezi s spis, knjiga nepristen, ponarejen: apokrifen evangelij;
stari apokrifni spisi;
apokrifne knjige;
apokrifno folklorno blago
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
àpolítičnost -i ž (ȁ-í) lastnost, značilnost apolitičnega človeka: apolitičnost prebivalstva industrializiranih držav / brezidejnost in apolitičnost v književnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
apologét -a m (ẹ̑) knjiž. kdor brani kako idejo; branilec, zagovornik: biti apologet abstraktne umetnosti;
spadal je med apologete kapitalizma;
apologet krščanstva
♦ rel. cerkveni pisatelj v 2., 3. stoletju, ki je branil krščanstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
apólon -a m (ọ̑) zool. dnevni metulj, ki živi v goratem svetu, Parnassius apollo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
apórt -a m (ọ̑) - 1. lov. prinos ustreljene divjadi k lovcu: po aportu je pes legel / kot ukaz Aport! je lovec ukazal psu
- 2. zlasti v kapitalistični ekonomiki naturalni prispevek h kapitalu trgovske družbe, podjetja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
apostazíja -e ž (ȋ) rel. odpad od vere, odpadništvo: verska brezbrižnost je pri njem prešla v apostazijo;
pren. njegova apostazija je očitna: iz rodoljuba je postal zatiralec narodnih pravic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
apostólski -a -o prid. (ọ̑) - 1. nanašajoč se na apostole: apostolski časi / delovati z apostolsko gorečnostjo / apostolska vera molitev, ki obsega dvanajst temeljnih členov katoliške veroizpovedi; Apostolska dela knjiga svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve
- 2. rel. nanašajoč se na papeža, apostolski sedež: apostolski blagoslov / apostolski administrator upravitelj apostolske administrature; apostolski delegat papežev odposlanec za nadziranje cerkvenega življenja v državah, ki nimajo diplomatskih zvez z apostolskim sedežem; apostolski sedež papež, rimske kongregacije, sodišča in uradi skupaj; apostolska nunciatura stalno papeško poslaništvo za nadziranje cerkvenega življenja v državah, ki imajo diplomatske zveze z apostolskim sedežem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
apostólstvo -a s (ọ̑) rel. - 1. apostolat: udeležba laikov pri hierarhičnem apostolstvu
// cerkveno društvo z nabožnimi nalogami: vpisati se v apostolstvo / apostolstvo sv. Cirila in Metoda - 2. dejstvo, da kaj izvira od apostolov in da je skladno z njihovim naukom: apostolstvo Cerkve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
apostróf -a m (ọ̑) lingv. grafično znamenje v obliki vejice za označevanje izpuščene črke, opuščaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
apostrofírati -am dov. in nedov. (ȋ) ogovoriti, nagovoriti neprisotno osebo ali stvar: pisatelj apostrofira domovino, prijatelja / razrednik je v zaključnem govoru posebej apostrofiral odličnjake / v uvodu je avtor apostrofiral probleme gledališča posebej omenil, poudaril
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
apotéka -e ž (ẹ̑) raba peša lekarna: šel je v apoteko po zdravila / domača apoteka; s seboj je vzel tudi priročno apoteko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
apoteóza -e ž (ọ̑) poveličevanje, proslavljanje osebe ali stvari: drama se zaključi z apoteozo ljubezni;
pretresljiva apoteoza človeka, trpljenja;
Duma je pesniška apoteoza domače zemlje // pri starih Grkih in Rimljanih povzdignjenje posebno zaslužnega človeka v božanstvo: apoteoza cesarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
apozícija -e ž (í) lingv. samostalniški prilastek, zlasti sestavljeni, v istem sklonu kot odnosnica, pristavek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
apríl -a m (ȋ) četrti mesec v letu: tekmovanje bo od petega do desetega aprila;
v aprilu mu poteče rok;
bilo je meseca aprila // v zvezi s prvi dan, ko so v navadi šale in potegavščine: danes je prvi april, pazi, da te ne bo kdo potegnil / kot vzklik ali smo te, haha, prvi april! / poslati koga po aprila za šalo ga poslati kam z nalogo, naročilom, ki ga ne bo mogel opraviti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
apriorízem -zma m (ī) aprioristično stališče: v tej stvari je vsak apriorizem odveč;
apriorizem v presojanju ga je zavedel / sklepal je na podlagi apriorizmov; nevarnost apriorizmov v kritiki
♦ filoz. nazor, da obstajajo spoznanja, ki niso odvisna od izkustva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
apropriácija -e ž (á) jur. prevzem česa v last, prilastitev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
aprovizácija -e ž (á) - 1. zlasti v vojnem času organizirano preskrbovanje z življenjskimi potrebščinami: aprovizacija z moko, mastjo in kurivom
// pog. urad za tako preskrbovanje: mestna aprovizacija je slabo skrbela za prehrano - 2. življenjske potrebščine, nabavljene za daljše obdobje: dobiti, dostaviti aprovizacijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
arabéska -e ž (ẹ̑) um. ornament iz geometrijskih in stiliziranih rastlinskih motivov: po stenah se prepletajo arabeske;
z arabeskami okrašena dvorana;
pročelje hiše s kamnitimi arabeskami // knjiž. besedna ali miselna igrivost: pesem je brez oblikovnih arabesk / ljubezen mladega para je ljubka arabeska v fabuli
♦ kor. plesna drža, uravnotežena na eni nogi; muz. krajša skladba, navadno klavirska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
arabizácija -e ž (á) uvajanje arabske uprave, jezika: začela se je arabizacija tujih ustanov v državi;
predvidevajo pospešeno arabizacijo šolskega pouka / prvotno prebivalstvo je postalo plen močne arabizacije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
árak -a m (ȃ) v orientalskem okolju žgana pijača, navadno iz riža: piti arak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
aranžêr -ja m (ȇ) - 1. kdor poklicno kaj ureja v skladno, estetsko celoto: izložbeni aranžer; aranžer prostora, stanovanja
- 2. kdor pripravlja, organizira kako prireditev: turistični aranžerji so pripravili veslaško regato; aranžer plesa, slavnosti
♦ muz. prireditelj skladbe za drugačno instrumentalno ali vokalno zasedbo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
aranžíren -rna -o prid. (ȋ) gled., v zvezi aranžirna vaja aranžirka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
aranžírka -e ž (ȋ) gled. vaja, pri kateri režiser razporedi igralce v prostoru in jim določi gibanje: prva aranžirka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
aranžmá -ja m (ȃ) - 1. dogovor, sporazum, zlasti v gospodarskem poslovanju ali turizmu: podpisati, skleniti aranžma; kreditni aranžma; aranžma potovalnih agencij; aranžma s Francijo o kreditu 150 milijonov dolarjev
- 2. estetska, skladna ureditev, okrasitev: arhitekt je z okusnim aranžmajem pričaral toplo razpoloženje; izložbeni aranžma
- 3. muz. priredba skladbe za drugačno instrumentalno ali vokalno zasedbo: napisati aranžma za skladbo; pesem v aranžmaju našega znanega skladatelja
♦ gled. razporeditev igralcev v prostoru in določitev gibanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
arašíd -a m (ȋ) nav. mn. nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemlji; kikiriki: gojiti arašide;
jesti, luščiti arašide
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
árbiter -tra m (ȃ) - 1. jur. razsodnik v nesodnih sporih, ki ga izbereta stranki: zahtevati arbitra; občasni, stalni arbiter
- 2. knjiž. oseba, katere mišljenje o kulturnih, umetnostnih vprašanjih je odločujoče: bil je umetnostni arbiter in estetski teoretik; nastopa kot kulturni arbiter
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
arbitráža -e ž (ȃ) - 1. razsodišče v nesodnih sporih: ustanoviti arbitražo; predložiti spor državni, mednarodni arbitraži; odločba arbitraže
// razsojanje, razsodba tega razsodišča: nepristranska arbitraža - 2. ekon. posli, s katerimi se izkoriščajo različne cene, tečaji na tržiščih: blagovna, devizna arbitraža
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ardít -a m (ȋ) v Italiji, med obema vojnama vojak napadalnih oddelkov, navadno fašist: spopadli so se z arditi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
aréna -e ž (ẹ̑) - 1. okrogel prostor za nastopanje, obdan s stopničasto se dvigajočimi sedeži: toreador je stopil v areno; cirkuška arena; klovn v areni / prostorna arena se je napolnila z gledalci
- 2. publ., navadno s prilastkom področje udejstvovanja in uveljavljanja: v literarno areno prihajajo mladi pesniki; nekateri narodi so se pozno pojavili v zgodovinski areni; razmere v mednarodni, politični areni; umakniti se iz športne, tekmovalne arene / stati sredi arene življenja
♦ film. velika zlata arena priznanje za najboljši film puljskega festivala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
arendátor -ja m (ȃ) v nekaterih deželah kdor vzame kaj v zakup, zakupnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
areopág -a m (ȃ) zgod. najvišje sodišče v starih Atenah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
arèst -êsta m (ȅ é) pog. zapor: aresti so bili polni;
biti, sedeti v arestu / dobil je dve leti aresta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
argonávt -a m (ȃ) nav. mn., v grški mitologiji mornar z ladje Argo, ki je plula na Kolhido po zlato runo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
arháičnost -i ž (á) lastnost, značilnost arhaičnega: arhaičnost v besedi in obliki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
arháik -a m (á) geol. starejše obdobje praveka, v katerem so se pojavili prvi nejasni sledovi življenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
arháika -e ž (á) - 1. lastnosti, značilnosti arhaičnega: preprosta kmečka arhaika
- 2. um. doba prvih razvojnih stopenj v predklasični umetnosti: grška arhaika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
arhaízem -zma m (ī) starinska značilnost: arhaizem stavbe // lingv. jezikovni element starejše dobe v novejšem, sodobnem jeziku: dialektični, slovanski arhaizmi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
arhájski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na arhaiko: sledovi življenja v arhajski dobi / arhajski slog; arhajska plastika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
arhidiakonát -a m (ȃ) upravna enota katoliške cerkve, ki obsega več dekanij: škofija je razdeljena v več arhidiakonatov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
arhiepískop -a m (ȋ) v vzhodni cerkvi predstojnik cerkvene pokrajine, ki obsega več škofij
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
arhieréj -a m (ẹ̑) v vzhodni cerkvi naslov višjega duhovnika: prišel je v spremstvu gubernatorja in arhiereja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
arhimandrít -a m (ȋ) v vzhodni cerkvi predstojnik večjega samostana ali več samostanov: postal je arhimandrit
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
Arhimédov -a -o prid. (ẹ̑) v zvezah: knjiž. Arhimedova točka izhodišče, opora
♦ teh. Arhimedov vijak vijačno zavita ploskev, ki pri vrtenju potiska snov naprej
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
arhitektónika -e ž (ọ́) umetniška in tehnična izvedba, gradnja umetniškega dela: občudovali so arhitektoniko gotske katedrale;
čudovita arhitektonika spomenika;
arhitektonika drame, pesmi, skladbe // veda o zakonitostih gradnje v arhitekturi: predavanja iz arhitektonike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
arhitektúra -e ž (ȗ) - 1. umetnost oblikovanja prostora, stavbarstvo: arhitektura, kiparstvo in slikarstvo so tesno povezane likovne discipline
// veda o tem: predava arhitekturo / pog. vpisal se je na arhitekturo ljubljanske univerze oddelek za to vedo - 2. kompleks arhitekturnih stavb, objektov z značilnostmi določene dobe: ljubljanska baročna arhitektura; antična, egipčanska arhitektura / funkcionalna arhitektura; notranja, vaška, vrtna arhitektura / arhitektura v kamnu stavba, objekt
- 3. umetniška in tehnična izvedba, gradnja umetniškega dela: lepa arhitektura stavbe; arhitektura dramskega dela, skladbe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
arhív -a m (ȋ) zbirka listin in dokumentov, ki imajo vrednost kot zgodovinsko gradivo: ob bombardiranju je bil ves arhiv uničen;
pregledati in urediti arhiv;
državni, šolski, zasebni arhiv / filmski arhiv zvitki filmskih trakov // prostor ali stavba, kjer so shranjene te listine in dokumenti: odpraviti se v arhiv / Mestni arhiv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
arhiválije -lij ž mn. (á ȃ) knjiž. listine in dokumenti, ki se hranijo v arhivu: sistematično iskati tiske, rokopise in arhivalije;
pri pisanju razprave je uporabljal arhivalije;
še ne dovolj raziskane arhivalije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
arhivár -ja m (á) strokovni uslužbenec v arhivu: dobil je službo mestnega arhivarja;
arhivar časopisnega podjetja;
društvo arhivarjev / filmski arhivar
♦ biblio. arhivski uslužbenec z visoko izobrazbo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
arhivírati -am dov. in nedov. (ȋ) dati, prenesti v arhiv: arhivirati dokumentacijsko gradivo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
arhivístika -e ž (í) nauk o strokovnem delu v arhivih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
arhívski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na arhiv: arhivske omare / dokazati trditev z arhivskimi viri; arhivsko gradivo; arhivska kopija filma najboljša kopija posameznega filma, stalno shranjena v arhivu // arhivski strokovnjak, uslužbenec / osnutek arhivskega zakona
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
árhont -a m (ȃ) pri starih Grkih vsak od devetih najvišjih voljenih uradnikov v državi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
Ariádnin -a -o prid. (ȃ) knjiž., v zvezi Ariadnina nit rešilno, odrešilno sredstvo: iskal je Ariadnino nit, s katero bi si pomagal iz labirinta problemov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
arianízem -zma m (ī) rel. nauk meniha Arija v 4. stoletju, da Kristus ni pravi bog: širjenje arianizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
arimán -a m (ȃ) zgod. pripadnik svobodnega kmečko-vojaškega sloja pri Langobardih, zlasti v obmejnem pasu Furlanije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ariózen -zna -o prid. (ọ̑) muz. speven na način, ki je med recitativom in arijo: v njegovi operi prevladuje ariozni element;
ariozni monolog v prvem dejanju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
aristárh -a m (ȃ) knjiž. strog kritik, zlasti v jezikoslovju: naši takratni aristarhi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
aristófanski -a -o prid. (ọ̑) tak kot pri Aristofanu: aristofanski prizori v komediji;
aristofanska komedija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
aristokracíja -e ž (ȋ) v razredni družbi plemiči, plemstvo: angleška aristokracija // skupina ljudi, ki ima moč, veljavo zaradi položaja ali premoženja: denarna, finančna, zemljiška aristokracija; meščanska aristokracija; zbrana je bila vsa aristokracija velikega mesta; pren. duhovna aristokracija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
aristokrát -a m (ȃ) v razredni družbi pripadnik aristokracije, plemič: fevdalni aristokrat;
aristokrati in meščani // pripadnik skupine ljudi, ki ima moč, veljavo zaradi položaja ali premoženja: denarni aristokrat; nosi se kot aristokrat / ekspr. je aristokrat od glave do pet; pren. duhovni aristokrat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
aristokrátičen -čna -o prid. (á) aristokratski: novica se je hitro razvedela v aristokratičnih krogih / občudoval je njen aristokratični obraz
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
aristokratíja -e ž (ȋ) pri starih Grkih in Rimljanih državna ureditev, v kateri odloča višja družbena plast
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
aristokrátski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na aristokrate ali aristokracijo: bil je aristokratskega rodu;
zahajala je v aristokratsko družbo / stanoval je v aristokratski četrti mesta / imela je lepe, aristokratske roke; aristokratsko vedenje dostojanstveno, uglajeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
aritmétika -e ž (ẹ́) veda o računanju s števili, računstvo: aritmetika in geometrija / učbenik aritmetike / politična aritmetika uporaba aritmetičnih metod pri obravnavanju pojavov v družbenem življenju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
arkáda -e ž (ȃ) - 1. arhit. lok nad dvema stebroma, slopoma: stati pod arkado; bazilika z arkadami / slepe arkade loki kot okras na zidu
// mn. hodnik z vrsto takih lokov: trgovine v arkadah / Plečnikove arkade / sprehajati se pod arkadami - 2. šport. kostni lok nad očesom: boksarju je počila arkada; prebiti si arkado
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
arkádijski -a -o prid. (á) knjiž. preprost, idiličen: arkadijske počitnice v domači vasi;
arkadijsko okolje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
armáda -e ž (ȃ) - 1. nav. ed. oborožene sile države, vojska: stopiti v armado; zlom Napoleonove armade / Jugoslovanska ljudska armada; Rdeča armada sovjetska
- 2. največja vojaška operativna enota: četrta armada
- 3. ekspr., z rodilnikom velika množica: armada brezposelnih, reporterjev / cela armada steklenic
♦ soc. industrijska rezervna armada brezposelni delavci; voj. armada kopenska vojska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
armáden -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na armado: armadni štab;
armadne enote;
armadno povelje
♦ voj. armadni general najvišji generalski čin v nekaterih državah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
armatúra -e ž (ȗ) - 1. teh. zunanji deli vodovodnih, plinskih, parnih, ogrevalnih naprav: zamenjati armature v stanovanju; sanitarna, vodovodna armatura; armatura parnega kotla; tovarna armatur / gasilske cevi z armaturami
♦ elektr. kabelska armatura zunanji zaščitni sloji kabelskega plašča - 2. grad. v gradbene materiale vstavljeni vložki, ki povečujejo nosilnost: ojačiti z armaturo; jeklena, lesena, štukaturna armatura; armatura za balkonsko ploščo; prerez armature
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ármija -e ž (á) nav. ed., publ. oborožene sile države; armada: stopiti v armijo
♦ voj. general armije čin v Jugoslovanski ljudski armadi, za stopnjo nižji od generala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
armírati -am nedov. in dov. (ȋ) ojačevati z vložki, navadno železnimi: v celoti armirati omet;
armirati nosilni steber;
armirati stekloarmíran -a -o: elektr. armirana izolirna cev jeklena cev za električne instalacije; grad. zgradba iz armiranega betona; armirana konstrukcija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
arnávtski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Arnavte: arnavtski jezik;
arnavtska manjšina v Jugoslaviji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
árnica -e ž (ȃ) nar. planinska trava ali planinsko seno: arnica je ležala v dolgih ravnih vrstah po senožetih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
árnik -a m (ȃ) pog. posušena in v soli konzervirana riba sled; slanik: jedel je arnike s krompirjem;
suh kot arnik zelo suh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
arogántnost -i ž (ȃ) lastnost arogantnega človeka: v prepiru je pokazal vso svojo arogantnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
arondácija -e ž (á) zaokrožitev zemljišč v enoten kompleks z vključitvijo drugih parcel: izvesti arondacijo zaradi modernizacije kmetijske proizvodnje;
razpravljati o arondaciji;
arondacija kmetijskih obdelovalnih površin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
arondírati -am dov. in nedov. (ȋ) zaokrožiti zemljišča v enoten kompleks z vključitvijo drugih parcel: arondirati zadružne njivearondíran -a -o: obdelava arondiranega polja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
artél -a m (ẹ̑) v carski Rusiji in v Sovjetski zvezi zadružna organizacija različnih tipov: kmetijski artel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
artêrija -e ž (é) - 1. anat. žila, ki odvaja kri od srca; odvodnica, utripalnica: kri je curkoma brizgala iz arterije; pljučna arterija; preprečiti poapnitev arterij; kri v arterijah in venah
- 2. važna prometna zveza, pot: usposobiti vse mestne arterije za promet; vodna, železniška arterija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
artêriosklerótičen -čna -o prid. (ē-ọ́) nanašajoč se na arteriosklerozo: arteriosklerotične spremembe v ožilju / arteriosklerotičen bolnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
artíkel -kla m (í) proizvodni in trgovski predmet, blago: nekateri artikli so se podražili;
to je zelo iskan artikel;
izvozni, živilski artikli;
artikli za široko potrošnjo;
povpraševanje po modnem, sezonskem artiklu / umetnost ni trgovski artikel
♦ jur. člen v starih pravnih besedilih; lingv. spolnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
artikulácija -e ž (á) - 1. lingv. oblikovanje glasov z govorilnimi organi, izgovarjava: imeti dobro artikulacijo; jasna, nejasna artikulacija; artikulacija soglasnika / artikulacija besed in stavkov / mesto artikulacije položaj govorilnega organa pri oblikovanju glasu
- 2. muz. povezovanje ali členjenje tonov pri izvajanju: v klavirskem koncertu je bil tempo negotov, artikulacija pomanjkljiva
- 3. anat. stik, zveza med kostema: ramenska artikulacija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
artikulacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na artikulacijo: artikulacijski organi;
artikulacijska napaka
♦ lingv. artikulacijska baza od ustroja govorilnih organov, dihalne tehnike in tempa govora odvisne osnovne značilnosti v izgovoru glasov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
artíst -a m (ȋ) - 1. kdor nastopa v varieteju, kabaretu, cirkusu: bil je artist in akrobat; nastop potujoče skupine artistov; življenje cirkuških artistov
- 2. ekspr. kdor do največje popolnosti obvlada kaj: ni bil samo telovadec, ampak artist; artist, kakršen je Prešeren, do konca izbrusi obliko pesmi; ni resnična ustvarjalna osebnost, marveč samo artist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
artístka -e ž (ȋ) ženska, ki nastopa v varieteju, kabaretu, cirkusu: artistka na trapezu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
artízem -zma m (ī) popolno, zlasti oblikovno obvladanje umetniškega izražanja: njegova drama je mojstrovina besednega artizma;
skrivnost tega dela je tudi v dovršenem artizmu;
dramaturški artizem;
Cankarjev artizem v prozi / formalistični artizem; igralčev brezkrvni artizem; prazen artizem / znebiti se formalizma in artizma prejšnje dobe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
arzén -a m (ẹ̑) kem. element, ki nastopa v obliki krhke sive kovine ali nekovinskega rumenega prahu, As: zastrupiti se z arzenom;
elementarni arzen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ás1 -a m (ȃ) - 1. igralna karta z enim znakom na sredi, navadno z najvišjo vrednostjo: dvignil je karte, imel je tri ase; vreči asa; pikov, srčni as
- 2. ekspr. kdor se posebno odlikuje v čem, zlasti v športu: dirkalni, nogometni as; tekmovanja se bo udeležilo nekaj najbolj znanih smučarskih asov / letalski as / nav., iron. ti si pa as
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ascendénca -e ž (ẹ̑) jur. sorodstveno razmerje v ravni črti nazaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ascendènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) jur. sorodnik v ravni črti nazaj, prednik: ascendenti in descendenti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
aséptičen -čna -o prid. (ẹ́) med. ki je brez kužnih klic, brezkužen: aseptični instrumenti / aseptična operacija operacija na neokuženem organu v brezkužnem okolju // aseptični oddelek v bolnici oddelek za bolnike z obolenji, ki jih niso povzročile kužne klice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
aséptika -e ž (ẹ́) med. - 1. žarg. aseptični oddelek v bolnici: ležal je na aseptiki
- 2. zdravljenje, ki izključuje vsako možnost sepse: takrat še niso poznali aseptike / tečaj o sterilizaciji in aseptiki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
asertóričen -čna -o prid. (ọ́) knjiž. ki izraža določno trditev, ugotovitev: asertorična prisega
♦ filoz. asertorična sodba sodba, v kateri se kaj ugotavlja, trdi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
asésor -ja m (ẹ̑) v nekaterih državah prisednik, član sodnega zbora
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
asfálten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na asfalt: asfaltni sloj, tlak;
peljal se je po moderni asfaltni cesti;
asfaltna obloga;
asfaltno kotalkališče / asfaltni beton
♦ grad. asfaltna baza kraj, prostor s stroji, kjer se pripravlja asfalt; kem. asfaltni lak raztopina bitumena v organskem topilu za zaščitne premaze kovin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
asfiksíja -e ž (ȋ) med. huda motnja v dihanju ali zastoj dihanja zaradi pomanjkanja kisika: smrt je nastopila zaradi asfiksije;
asfiksija novorojenčka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
asfodél -a m (ẹ̑) bot. sredozemska rastlina z belimi cveti v grozdastem socvetju, Asphodelus: z asfodelom porasla trata // v grški mitologiji cvetlica v podzemlju, ki prinaša pozabljenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
asignát -a m (ȃ) - 1. fin. kdor naj plača znesek, določen v asignaciji: obveznosti asignata
- 2. papirnat denar, zlasti v francoski revoluciji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
asignatár -ja m (ā) fin. oseba, v katere korist je asignacija izdana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
asimilácija -e ž (á) vključevanje v določeno okolje s prevzemanjem njegovih značilnosti, lastnosti: problem narodnostne asimilacije;
asimilacija naseljencev v Ameriki;
odpornost manjšine proti asimilaciji / asimilacija zamejskih Slovencev raznarodovanje // zbliževanje, izenačevanje: zaradi tesnih medsebojnih zvez je prišlo do gospodarske, duhovne in politične asimilacije; močna kulturna asimilacija med doslej tujima svetovoma / končal je svojo politično asimilacijo prilagajanje
♦ biol. sprejemanje in spreminjanje hrane v organizmu lastne sestavine; usvajanje, prilikovanje; lingv. prilagoditev ene vrste glasov drugi, prilikovanje; ped. spajanje novih spoznanj s starimi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
asimilát -a m (ȃ) - 1. kdor se je asimiliral: čeprav asimilacija uspe, vedno ostane nekaj, po čemer se asimilati razlikujejo / rastlinski asimilat
- 2. biol. organska snov, ki nastane pri asimilaciji: asimilati v klorofilnih celicah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
asimilírati -am nedov. in dov. (ȋ) sprejemati kaj tujega in delati za svoje: prav je, da ugotavljamo in asimiliramo izkušnje zgodovine;
ta lirika je asimilirala nekatere drznejše izrazne spodbude ekspresionizma;
publ. univerza je asimilirala nove impulze družbenega razvoja // vključevati v določeno okolje s prevzemanjem njegovih značilnosti, lastnosti: priseljence so hitro asimilirali; zaradi gospodarske in kulturne razvitosti jih niso mogli asimilirati; asimilirati se s prvotnim prebivalstvom
♦ biol. asimilirati sprejemati in spreminjati hrano v organizmu lastne sestavine; usvajati, prilikovati; ped. asimilirati znanje spajati novo znanje z že znanim
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
asistènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) strokovno usposobljen pomočnik, zlasti pri pomembnih opravilih: bolnik je vprašujoče gledal primarija in njegova asistenta;
asistent režije / zobni asistent
♦ film. asistent kamere pomočnik glavnega snemalca filma; šol. pomožni asistent študent, ki pomaga profesorju pri praktičnih vajah // najnižji znanstveni sodelavec na visokih šolah, v znanstvenih ustanovah: razpisati delovno mesto asistenta za zgodovino drame; izvoljen je bil za asistenta na inštitutu; asistent na univerzi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
asistírati -am nedov. (ȋ) strokovno sodelovati, pomagati pri čem, zlasti pri pomembnih opravilih: operiral je primarij, asistiral pa je njegov asistent;
pri preobvezovanju je zdravniku asistirala sestra;
duhovniki so asistirali škofu pri slovesni maši;
asistirati pri režiji;
trener asistira telovadcu pri vaji na orodjuasistíran -a -o: rel. asistirana maša slovesna maša, pri kateri strežejo duhovniki v liturgični obleki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
áskar in askár -a tudi -ja m (ȃ; ȃ) za Evropejce, zlasti v kolonijah vojak redne vojske iz vrst domačinov: patruljirali so vojaki vseh barv, od belcev do črnih askarov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
askétika -e ž (ẹ́) nauk o askezi: poglabljati se v asketiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
asketízem -zma m (ī) - 1. asketski način življenja: propagirati asketizem; iskati rešitev v asketizmu
- 2. redko asketika: poglabljati se v asketizem
- 3. redko asketstvo: asketizem meniškega življenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
askétstvo -a s (ẹ̑) lastnost, značilnost asketskega: njegov obraz je kazal asketstvo;
zaradi asketstva se je odvrnil od njega;
ozkosrčno asketstvo / velika vnema pri delu in pretirano asketstvo v življenju askeza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
askéza -e ž (ẹ̑) načelno strogo odrekanje užitkom, ugodnostim: brez askeze tega ne bi zmogel;
iz uživaštva je šel v skrajno askezo;
srednjeveška askeza / njegov obraz je kazal strogo askezo
♦ rel. prizadevanje za dosego krščanske popolnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
askorbínski -a -o prid. (ȋ) kem., v zvezi askorbinska kislina brezbarvna, kristalna, v vodi lahko topna snov kislega okusa: vitamin C je askorbinska kislina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
asociácija -e ž (á) - 1. zveza, povezava med posameznimi pojmi, predstavami, tako da ena izzove drugo: prizor mu je vzbudil asociacijo na doživljaj v mladosti; spomniti se na kaj po asociaciji; emocionalna, idejna, miselna asociacija; asociacija predstav; bogastvo asociacij; dogodek je sprožil v njem vrsto asociacij / pesnik nadomešča metaforično logiko z metaforično asociacijo
- 2. knjiž. združenje, skupnost: podjetje je proizvodna asociacija; izključiti dve članici iz asociacije držav; to društvo je asociacija avtomobilistov in motoristov
// združevanje v skupnost: možnost asociacije svobodnih osebnosti
♦ biol. biocenoza, združba; kem. združevanje enostavnejših enakih molekul v večje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
asociacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na asociacijo: spomniti se na kaj po asociacijskem zakonu;
pozitivistična asociacijska teorija;
asociacijska zveza z dogodkom v preteklosti je v romanu prisiljeno nakazana / človekova asociacijska pravica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
àsociálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) ki se noče ali ne more prilagoditi splošno veljavnim družbenim normam: bil je popolnoma asocialen človek / asocialni individualizem; zaradi asocialnih teženj ni našel zveze z okoljem, v katerem je živel; asocialno vedenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
asociírati -am nedov. in dov. (ȋ) povezovati z asociacijami: pojem je asociiral s predstavo ljubezni;
asociirati predstave;
podobe se pri njem asociirajo nelogičnoasociírati se knjiž. združevati se v skupnost: ljudje so se asociirali za skupne akcije
asociíran -a -o: asociirani producenti; asociirane države države, ki zaradi podobne politične, ekonomske orientacije tvorijo skupino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
asonánca -e ž (ȃ) lit. ujemanje samoglasnikov, navadno v zaključnih besedah verzov, samoglasniški stik: v pesmi je uporabljal asonanco in aliteracijo / španska asonanca ki se ponavlja na koncu vsakega drugega verza v vsej pesmi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
asortimènt -ênta tudi asortimá -ja tudi asortimán -a m (ȅ é; ȃ) množina blaga po vrstah in kakovosti; izbira, zaloga: izboljšati, povečati, razširiti asortiment blaga za široko potrošnjo;
pisan izvozni asortiment;
tovarna ni izdelala reprodukcijskega materiala v potrebnem asortimentu / lesni asortiment; v naši trgovini dobite popoln asortiment maziv za motorna vozila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
asortírati -am dov. in nedov. (ȋ) porazdeliti blago po vrstah in kakovosti: v skladišču so asortirali knjige po strokah in jezikih;
asortirati les
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
asparágus -a m (ȃ) poljud. sobna rastlina z dolgimi visečimi stebelci in iglicam podobnimi vejicami, strok. Sprengerjev beluš: v sobi je imela košat asparagus;
šopek nageljnov z dolgimi vejicami asparagusa
♦ bot. rastlina s tankimi stebli, iglicam ali listom podobnimi vejicami in zelo drobnimi cveti, Asparagus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 29939 zadetkov.