Absolon -a m osebno lastno ime
Absalom:
Abſolon im. ed. je bil sapovedal ſvoim sholneriom Davida ob leben perpravit ǀ ta hudobni, inu puntarski Abſolom im. ed. s'eno veliko vojsko ga je yskal ǀ nej bil tudi Absolon im. ed. vumerl Kakor ena sveriazhina ǀ Abſſolon im. ed. je bil vbyl ſuoiga brata ammona ǀ v'tej nashi desheli ſe najdeio ludje, kateriſò … nehvaleshni, kakor Abſalon im. ed. ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè … tiga nehualeshniga Abſalona rod. ed. ǀ ter gre k' Abſalonu daj. ed. ǀ je bil Abſolona tož. ed. posdravil ǀ pred ſvojm punterskim Synam Abſolonam or. ed. ǀ de bi ſi lih en greshnik, inu greshniza tauſhenkrat Njemu nepokorna bila kakor Faraon, tauſhenkrat poboj doperneſil s'Cainam … taushenkrat ne valeshen bil ſvojm ſtarishim s'Abſolonam or. ed. Ábsalom, hebr. Abšalóm, Davidov uporniški sin (SP 1 Kr 1,6, 2 Krn 11,20)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Afrika -e ž zemljepisno lastno ime
Afrika:
Nej ſe li shtima, inu huali Affrica im. ed. s' Auguſtinam ǀ S. Shimon pak gre v' AEgypt, v' Affrico tož. ed., inu Britanio ǀ ludje v' Meſapotamy, v' Araby, v' Affriki mest. ed., v' Britany, inu v' Pershy ſo veliko potrebo imeli ǀ V' tem lejti 1484 v' Affrichi mest. ed. Mišljeno je področje rimske province Afrika v današnji Tuniziji in Libiji, lat. Africa.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Alerikus m osebno lastno ime
Alarih:
Alericus im. ed. Goterski Krajl s' eno veliko voisko je bil tu meſtu Rim oblegil (V, 574) Álarih I., zahodnogotski kralj (395–410)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Alfonz(us) -za m osebno lastno ime
Alfonz:
Shpanski krajl Alphonſus im. ed. je bil eno veliko vojsko kupaj ſpravil ǀ Alphonſus im. ed. Neapolitanski krajl ǀ Aragonski krajl Alphonſus im. ed. ǀ krajl Alphonſus im. ed. Caſtus imenovan ǀ Piſhe Alphonſus im. ed. Andrada ǀ Leto resnizo nam ſamore ſprizhat Firsht Alphonſus im. ed. ǀ Pater Alphons im. ed. v' duhu je posnal, de leta Gospud nebo hotel tu dobru imè tei dekelzi poverniti ǀ ſim bral od Alphonsa rod. ed. Caſtilianskiga Krajla, katerimu v' deshelo ſo bily padli Saracenary ǀ ſi naprej vſame de ſe hozhe spovedat timu Vuzhenimu Pateriu Alfonsu daj. ed. de Caſtro Ordna S. Franciſca 1. Verjetno Álfonz X. Módri (1221–84), kralj Kastilje 2. Álfonz, neki napolitanski kralj 3. Ime Álfonz je nosilo več aragonskih kraljev 4. Álfonz Kástus, neki španski kralj 5. Álfonz iz Kástra (1195–1558), frančiškan, učenjak 6. → Andrada
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
amalekitarski -a prid. Amalekov:
Pojdi Saul, inu sberi vkupei eno veliko vojsko, ter padi v' deshelo Amalechitersko tož. ed. ž (V, 231) → Amalek
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Amas(us) -sa m osebno lastno ime
Amasis:
Veliko vojſko vſelej ſta vkupaj imela Amaſus im. ed. Egypterski krajl, inu Samurski krajl Taletes, ali vender nikuli neì ſta kaple kryvy, prelila ǀ Modri ludje, inu tudi Krajli, kakor je bil Amaſus im. ed., Taletes, inu Solon ǀ Amaſs im. ed. Faratarsku je bil preboden ǀ tudi Gioaba je bil resdrashil zhes Amaſa tož. ed. Verjetno je mišljen faraon Ámasis, začetnik 18. dinastije (okrog 1550 pr. Kr.).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Amonitar -ja m prebivalsko lastno ime
Amonec:
Ammonitery im. mn. ſo bily eno veliko vojsko vukupaj ſpravili (I/2, 209) ǀ kadar ſe ſò imeli vojskovati zhes Moabiterje, inu Ammoniterje tož. mn. (IV, 167) ǀ preſtrashi nyh Saurashnike Ammoniterje tož. mn. (IV, 178) Amónci, gr. Ἀμμανὶτες, prebivalci kraljestva Amon vzhodno od Jordana z glavnim mestom Rabat, danes Aman, sovražniki Izraelcev (SP 2 Sam 23,37)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
andoht -i ž pobožnost:
Vſsa svetust, inu andoht im. ed. eniga praviga Slushabnika Boshjga v'tem stoij, de Boga ſe boij ǀ Numa Pompilius ie mozhnu sfaril taiste, Kateri ſo pres prave andohti rod. ed. Malikam offrovali ǀ de bi moji andohti daj. ed., inu dolshnuſti sadoſti ſturil ǀ shene imaio od nature ſerze k'andohti daj. ed. nagnenu, inu h'ſtrahu Boshimu ǀ on ſuſebno andoht tož. ed. je imel pruti Marij pres madesha pozheti ǀ s' pravo andohtio or. ed. bodo k' Pridigam hodili ǀ s' takorshno veliko andahtio or. ed. je ta sadnikrat prejel Tu S. S. Reshnu Tellu ǀ sa kateriga volo ſe ſo poſtili, almoshno dalli, s'andohtio or. ed., inu pohleunostio Svetu Reshnu Telu preieli ← srvnem. andāht ‛pozornost, pobožnost’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Arabija -e ž zemljepisno lastno ime
Arabija:
S. Judas Thadeus gre v' Meſapotamio, v' Arabio tož. ed., v' Ponto, inu Judæmeio ǀ ludje v' Meſapotamy, v' Araby mest. ed., v' Affriki ǀ kamen, kateri v'Arabij mest. ed. ſe najde ǀ pokuro teshko, inu veliko, katero nekadaj ſo dellali ty Pushauniki v'Tebaidi, v'Araby mest. ed., v'Scity Ime označuje z Arabci poseljeno ozemlje Bližnjega vzhoda, manj verjetno tudi nadsaharske Afrike.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
arcat -a m zdravnik:
kaj s'en Arzat im. ed. bode tebe osdravil ǀ Christus je en arzat im. ed., kateri vſe duhoune bolesni, inu rane sazeli, inu osdravi ǀ en Angel na mejſti Arzata rod. ed. je arznoval Timothea ǀ ta bolni Arzatu daj. ed. pokashe ſvoje rane ǀ v'njegovi desheli nar vezh ſe shtima, de obeniga Arzata tož. ed. neshpugaio inu obeniga Beſsednika, sakai Arzati im. mn. ijh veliku vezh vmorè, Kakor osdravio, Beſsedniki vezh praudt obudè, Kakor potalashio ǀ ſo ty ſtari Arzaty im. mn. ſhtudierali ǀ vij morite ſe nauzhiti saſtopnoſt Svetiga, inu poſvejtniga piſsma: od Arzatou rod. mn. bolesni arznovati ǀ Veliko lubesan je imel uni Samaritaner, kateri tiga od resbojnikou raneniga zhloveka je bil na ſvojo shivino poſſadil, v' hoshtario perpelal, inu sa njega Arzatom daj. mn., inu Bertu plazhal ǀ ti tuoje vſe upajne v'Arzate. tož. mn. v arznije postavish ← srvnem., stvnem. arzāt ‛zdravnik’ ← lat. archiater ← gr. ἀρχίᾱτρος ‛višji zdravnik’; prim. pri Megiserju arzat ‛archiatrus, chirurgus, medicus, veterinarius’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Ariabarcenis nepreg. m osebno lastno ime
Ariobarcan:
Veliko gvishnu lubesan je bil iskasal krajl Ariabarcenis im. ed. pruti ſvojmu Synu (IV, 447) ǀ zhe Syn Krajla Ariabarcenis rod. ed. ſe je jokal (IV, 447) Ariobarcán, satrap Artakserksa II. in od 368 pr. Kr. pontski kralj (umrl 336 pr. Kr.); → Ariabarcanus
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Asa -a m osebno lastno ime
Asa:
Ali koku je mogal Aſa im. ed. premagat, inu preſtrashit, takorshno ſilnu veliko Samursko vojsko ǀ Aſa im. ed. je bil shrajfan s' veliko bolezhino na nogah, dokler eniga Svetiga Preroka je bil ſturil v' shelesu vkovat ǀ Prerok je Krajla Aſa tož. ed. ſvaril Asá, lat. V Asa, gr. Ἀσάφ, izraelski kralj (SP 1 Kr 15,8)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Asurus -a m osebno lastno ime
Ašhur:
Halaa Shena Aſſuruſa rod. ed. s' veliko martro … je bila porodila eniga Synu, ter mu je bila vſdela Jabes (IV, 382) Ašhúr, lat. V Ashur, Helin mož in Jabecov oče (SP 1 Krn 2,24)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Atilius -a m osebno lastno ime
Atilij:
Attilius im. ed. v' veliko bolezhino, inu martro je bil umerl ǀ Plato huali Marca Attiliuſa tož. ed. ǀ Cartagenenski folk ſe je bil ſilnu mozhnu reſerdil zhes ſvojga Firshta Attiliuſa tož. ed. ſo bily en ſod puſtili ſturiti, kateri od ſnotrei je bil poln bodezhih shpiz, v' taiſtiga ſo bily Attiliuſa tož. ed. sa bily, inu ta ſod ſo po plazu valali Verjetno je mišljen Atílij Régul, lat. Atilius Regulus, rimski vojskovodja, ki so ga leta 255 porazili in zajeli Kartažani in o katerega usodi v kartažanskih rokah so krožile številne legende.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Avgustus -t(us)a m osebno lastno ime
Avgust:
Ceſſar Auguſtus im. ed. je skushal perpravit venu nepravizhnu, inu greshnu dellu Demetria Rimskiga Gospuda ǀ Augustus im. ed. pak je djal, de tu nar nuznishi je zhloveku, kadar ti drugi ga shtimajo, inu zhastè ǀ od Ceſaria Auguſta rod. ed. ſe bere ǀ kadar Marcus Antoninus je bil pokaſal ſrajzho tiga dobrutliviga Ceſaria Auguſta rod. ed. Iudiusa Rimskimu folku ǀ Ceſſariza Livia Ceſſaria Auguſta rod. ed. shena ǀ Je edn mislil koku bi on mogal na kratkem eno veliko zhaſt, inu hualo dati Ceſſarju Auguſtusu daj. ed. ǀ zhudnu, inu lushtnu je bilu vidit, kadar Ceſarja Mark Antona shtirinaiſt levu; Ceſarja Augusta tož. ed. shtirideſset Slonu … po Rimi ſo te Ceſarje pelali 1. Oktaviján Avgúst, lat. Octāviānus Augustus, rimski cesar (27 pr. Kr.–14. po Kr.), vnuk Julija Cezarja 2. Gáj Júlij Avgúst, lat. Caius Iulius Augustus, rimski cesar (42–38 pr. Kr.)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Babilon -a m zemljepisno lastno ime
Babilon:
Sdaj aku shelite ſpoſnati gdu je is Jeruſalema, ali pak is Bobylona rod. ed. poshlushajte kaj s' en jeſik govori ǀ V' Babiloni mest. ed. tudi ta dua Sveta Apoſtela veliko lubesan ſta iskasala ǀ en krajl v' Babyloni mest. ed. je bil ſturil poklizat vſe karshenike Bábilon, mesto ob Evfratu, prestolnica Babilonije. Zapisa mestniške oblike sta dvoumna in lahko spadata k → Babilonija.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Balbina ž osebno lastno ime
Balbina:
Balbina im. ed., katera je imela veliko urozhino (III, 421)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Baraba -a m osebno lastno ime
Baraba:
Pilatus je bil na sbero dal Judom, de bi od ſmerti reshili Barabba tož. ed., ali Chriſtuſa ǀ meneozh de bodo raishi Chriſtuſa, kakor Barabba tož. ed. proſſili Barába, razbojnik, ki ga je Pilat za judovsko veliko noč skupaj z Jezusom predstavil ljudstvu. Judje so zahtevali, da Pilat Baraba izpusti, Jezusa pa obsodi na smrt s križanjem (SP Mt 27,16).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Benedab -a m osebno lastno ime
Ben Hadad:
General Benedab im. ed. s'eno veliko vojsko je bil oblegal (I/1, 54) ǀ krajla Benedaba tož. ed., inu njegovo vojsko je bil konzhal (II, 300) Bén Hadád, aramejski kralj (SP 1 Kr 15,18)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Beritum m zemljepisno lastno ime
Bejrut:
pride v' tu meſtu Beritum im. ed., kir en Lintvoren ſilnu velik veliko shkodo je dellal ludem (III, 230) Bêjrut, Βηρυτός, mesto v Libanonu; v zgledu je očitno uporabljena lat. tožilniška oblika.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
beštija -e ž velika divja žival:
je Kakor en medved, sa volo njega hudobniga, inu hreshniga shulejnia, je Kakor ena shivina, ena bestia im. ed., inu dokler vezhkrat ſim leve, inu medvede premagal, ſe troshtam tudi to beshtio tož. ed. v'zhloveski shtauti premagat (I/2, 21) ǀ kaj je enkrat Sveti Joannes Evangeliſt vidil, namrezh eno veliko gardo ſverino, eno ſtrashno beshtio tož. ed. (V, 605) ← it. bestia ‛žival, surovež’ < lat. bēstia ‛žival, zver’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
birič -a m birič:
Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Berizhij im. mn. s. Aproniana ǀ de bi Judouski sholnery, inu brizhi im. mn. po njemu s' nogami hodili ǀ brizhy im. mn. ga bodo lovili ǀ s'eno veliko companio sholneriou, inu berizhou rod. mn. ǀ v' Rokah teh brizhou rod. mn. ǀ ſo bily ſapovedali berizhom daj. mn., inu rabelnom ǀ sholnerje, inu berizhe tož. mn. ǀ zhes vſe ſoldate, inu brizhe tož. mn. < slovan. *biri̋t'ь, morda iz avar., prim. tatar. böjörōwčy, osmansko turš. bujurudžu ‛poveljnik, načelnik’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
birt -a m gostilničar:
Veliko lubesan je imel uni Samaritaner, kateri tiga od resbojnikou raneniga zhloveka je bil na ſvojo shivino poſſadil, v' hoshtario perpelal, inu sa njega Arzatom, inu Bertu daj. ed. plazhal (I/1, 270 s.) ← nem. Wirt < srvnem. wirt ‛gostilničar’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
biti1 sem nedov. biti, tj. pomožni glagol in
obstajati:
nej hotel drugazhi imenuan biti nedol., kakor ſijn tiga zhloveka ǀ nemoremo vſe bity nedol., kakor S: Theresia ǀ koku morio taku preprosti bitij nedol. ǀ zhe je bulshi bite nedol. shena, ali mosh ǀ Nej gvishnu Nem. Nem. potrebovola Maria Diuiza ozhiſzhena bita nedol. ǀ je lahkejshi … eno kazho v' nedrah noſſit, inu oskrunen nebiti +nedol., po shtriki pleſsat, inu nepadit ǀ is nebeſſ je prishal na semlo, terpeiti, inu Chrishan biti namen. ǀ Ieſt ſim 1. ed. en dober Pastir ǀ Sim 1. ed. beyshal od takushnih perloshnosti ǀ ſem 1. ed. vam ſapovedal ǀ Sem 1. ed. padla v'jamo tiga greha ǀ kakor uni shlushabnik Ceſaria Caroluſa, od kateriga ſjm 1. ed. bral ǀ Jeſt ſam 1. ed. menil ǀ Sa volo tiga ſin 1. ed. ſe bil perpravil Klagovati zhes ta reuni ſvejt ǀ ti ſi 2. ed. kriva ǀ Ti, ti 2. ed. ta tatinski Achan ǀ tuoja Hzhij je 3. ed. taku nemarna ǀ ſama ſebi ſmert ſi ie 3. ed. voshila ǀ Bug Vſigamogozhi jé 3. ed. bil sapovedal v'ſtarim Teſtamentu ǀ cillu krajleustvu jebil 3. ed.+ njemu pred saurashnikom ohranil ǀ Vni ſgubleni Syn jeli 3. ed.+ proſsil ſvojga ozheta de bi ga hotel sa hlapza gori vseti ǀ nuzna, inu potrebna jeta 3. ed.+ S. molitva ǀ nam e 3. ed. hotel dati ſaſtopit Joel Prerok ǀ Bug ej 3. ed. hotel dati saſtopit ǀ Kadar od Sodniga dneva ym ei 3. ed. pridigual ǀ Jeroboam ſe ja 3. ed. bal, de bi ta folk s' zhaſſam od njega neodſtopil ǀ En Mashnik le 3. ed. bil poklizan k' enimu bolniku ǀ aku vashe djajne je 3. ed. angelſku, tuje +3. ed., aku vij vſe skusi Boga lubite ǀ malukedaj s'nje uſt ena nenuzna beſseda, ſejshlishala +3. ed.+ ǀ tvoj Ozha, inu jeſt ſmò 1. mn./dv. tebe s' shaloſtio yſkala ǀ s'ene ſklede ſta 3. dv. jedila ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta 3. dv. bila dva kupza, katera ſta 3. dv. snala lagat, ble kakor pſ lajat ǀ v'eni posteli sta 3. dv. ukupaj ſpala ǀ ſtà 3. dv. bila sazhela ſe kregat, inu bojovati ǀ on je glava mij ſmo 1. mn. glidij ǀ en teden ſmò 1. mn. pres Kruha ǀ ſatorai smò 1. mn. tudi dolshni ǀ bom iskasal kaku ſmô 1. mn. dolshni odpuſtiti ǀ vy ſte 2. mn. taku neusmileni ǀ kaku maihinu ste 2. mn. na moj exempel gledali ǀ ony ſo 3. mn. ſturili tiga Malika ǀ Drugi ſò 3. mn. minili, de isvelizhen je ta, kateri ima veliku blaga ǀ vſij elementi ſó 3. mn. bily njemu pokorni ǀ so 3. mn. njega ſfarili ǀ Kupzij sò 3. mn. molili Pluta ǀ takorshne Kuharze, só 3. mn. malu huale uredne ǀ ſó 3. mn. ſe s'Stephanom is vprashovali ǀ na vus glaſs ſu 3. mn. bily sazheli vupyti, shrajati, guant s'ſebe targat, inu laſſij s' glave pulit ǀ ſoga 3. mn.+ v' apnenizo verglij ǀ tudi Anania Azaria, Miſsael ſolo 3. mn.+ (?) bily iſvolili shivy v'to resbeleno pezh versheni biti ǀ jest pak bom prih. 1. ed. piſsal kakor ſo ſlovenzi piſsali ǀ obene lashke, ali latinske, ali nemshke beſsede ne bom prih. 1. ed. meſhal ǀ koku tedaj bon prih. 1. ed. ſnoſſila ǀ obene beſsede nebom +1. ed. sasnamval ǀ Jeſt nebòm +1. ed. vezh vam pridigual ǀ Boshij strah vaſs bodem prih. 1. ed. vuzhil ǀ jeſt vaſs nihdar ne bodem +prih. 1. ed. sapustil ǀ nebodem +prih. 1. ed. ijh vuzhil ǀ Angele bosh prih. 2. ed. sa tuoje tovarshe imel ǀ sakaj tedaj ne bosh prih. 2. ed. Boga sahvalil ǀ Moje Dete Kaj posh prih. 2. ed. sazhelu Kadar ta Koſs Kruha bosh prih. 2. ed. snedilu ǀ gledai de nebosh prih. +2. ed. v'greh padil ǀ Spumni, de bodesh prih. 2. ed. ta Prasnik poſvezhoval ǀ tuoje ozhij nebodesh prih. +2. ed. pravu odperla ǀ ſledni po navadi ſvoje deshele bo prih. 3. ed. gouuril ǀ letu ne bo prih. 3. ed. mene prestrashilu ǀ leta guishnu ne bò prih. 3. ed. lona od Boga imel ǀ kaj bu prih. 3. ed. tebi pomagalu ǀ Kaj menish debo +prih. 3. ed. s'tebe ǀ nihdar vezh nebo prih. +3. ed. tebe reshalil ǀ vaſh ſtan vam nebò prih. +3. ed. nepotu de bi ne bily isvelizheni ǀ zhe on nebó prih. +3. ed. skoraj vſe prehodiszhe s' rok vſel ǀ Bug bode prih. 3. ed. tebi dal en obilni lon kakor Abrahamu ǀ de bodè prih. 3. ed. gvishnu potonil ǀ Bode prih. 3. ed. vni Kateri ſaurashi mashnike, inu duhoune Kirkuli samore, ijm shkodi, ijh opraula, inu vſe tu hudu Kateru more smiſlit ǀ Gdu ne bode prih. 3. ed. ſposnal de ta s. Molitva je nuzna ǀ koku tedaj ſe nebode prih. +3. ed. bal Boga Vſigamogozhniga ǀ obedua ſe bota prih. 2. dv. kaſſala ǀ Hodita sa mano, ter nebota prih. +2. dv. vezh ribe, ampak ludy lovila ǀ Boga ſe bomo prih. 1. mn. bali ǀ aku ſe ne bomo prih. 1. mn. pobulshali ǀ volnu bomò prih. 1. mn. pushlushali ǀ de vſaj mertua bomò prih. 1. mn./dv. vkuppaj leshala ǀ my skuſi naſhe grehe nebomo prih. +1. mn. ſe neuredni ſturili ǀ nikuli sadoſti zhaſti, inu huale nebomò prih. +1. mn. mogli dati ǀ Aku bodemo prih. 1. mn. G: Bogu pokorni ǀ ſmo kumai dozhakale, de nashe nove gvante ſmò oblekle, inu de budemo prih. 1. mn. prangale, inu spet nashe kratke zhaſſe vshivale ǀ aku bote prih. 2. mn. v'gnadi Boshij ǀ vaſh lon ne bote prih. 2. mn. sgubili ǀ Nebeſhku krajlestvu botè prih. 2. mn. doſegli ǀ zhe li boſte prih. 2. mn. fliſsik, inu andohtlivu hodili poshlushat te S. pridige ǀ aku ſe ne bute prih. 2. mn. pobulshali ǀ obeniga lona od G: Boga nebote prih. +2. mn. imeli ǀ gledaite de skuſi nove grehe nepote prih. +2. mn. supet gnado boshjo od vaſſ ſtresli ǀ obene druge rizhij ſe nebotebali prih. +2. mn.+ ǀ Pokuro bodete prih. 2. mn. delali ǀ vij bodete prih. 2. mn. moja Nevesta, inu frishtina, inu Gospa mojga ſerza ǀ nihdar nebodete prih. +2. mn. bulshiga Mojstra neshli ǀ IEſt vejm de veliku nijh ſe bodo prih. 3. mn. zhudili ǀ ſhtrajfinge ne bodo prih. 3. mn. nad vaſs prishle ǀ ona dua bodo prih. 3. mn./dv. sa kruham tekla ǀ aku tudi nekateri ſe bodò prih. 3. mn. moijm pridigam posmehuali ǀ Ty isvoleni podo prih. 3. mn. veliku terpeli ǀ obeniga lona nebodo +prih. 3. mn. od G: Boga doſsegle ǀ ſvetlobe tiga rumeniga ſonza nebodò +prih. 3. mn. vidili ǀ debeli nebodó +prih. 3. mn. mogli po taku voskim potu hodit ǀ dokler v'grehi ostanejo, nezh lepshi nabodo +prih. 3. mn. ǀ bodi vel. 2. ed. veſsela ǀ Ne bodi vel. 2. ed. taku nor ǀ Nebodi +vel. 2. ed. taku foush, nevoshliu, inu neuſmilen ǀ vam nebodi +vel. 2./3. ed. teshku poshlushat ǀ Hvala, inu zhast bodi vel. 2./3. ed. do veKoma nashimu Ozhetu Nebeſhkimu ǀ sdaj ne zviblajmo, de bi on nam ga okratel, ampak bodimo vel. 1. mn. sagvishani ǀ nebodimo +vel. 1. mn. taku preprosti ǀ Nebodmo +vel. 1. mn. sanikarni ǀ shegnani bodite vel. 2. mn. do vekoma ǀ Ne bodite vel. 2. mn. kakor je bila una ǀ nebodite +vel. 2. mn. taku nori ǀ bodio vel. 3. mn. kuſsi, ali drusgi, gledaj de yh dobru ſpezhesh ǀ veliku vekshi huale je bil del. ed. m vreden David ǀ ſe je bjl del. ed. m perglihal enimu pohleunimu Iagnetu ǀ s'kuſi molitu je bel del. ed. m njega veliko sastopnost doſegal del. ed. m ǀ David s' mladiga je bol del. ed. m paſtir ǀ kadar danaſs bi nebil +del. ed. m en taku velik Prasnik ǀ kadar je bila del. ed. ž mlada ſi ij vſe perpuſtila ǀ obena shival jem nej bla del. ed. ž vezh pokorna ǀ ta grenka ſmert bi nebila +del. ed. ž Euo umorila ǀ kadar bi vezh pridig v'ſlovenskim jesiku drukanih bilu del. ed. s ǀ na ſvejtu, shkof ſe je zhudil sakaj je bilù del. ed. s ſhteri vre Kar je bil vmerl ǀ nej blu del. ed. s v' Rimi shlishat petlerja ǀ bosh sposnala, de bi nebilu +del. ed. s terbej tebi tulikain sa Nebu terpeti ǀ zhes enu majhinu ga vezh nejbilu +del. ed. s sgledat ǀ tamkaj ſta bila del. dv. m dua hudobna Zupernika ǀ Tista dua hudobna stariza … s'Kamenjam … ſama sta poſsuta bilà del. dv. m ǀ Sta bla del. dv. m dua goſpuda velika priatela ǀ ſta bila del. dv. s dua dreva ǀ vſe druge deshele is oroshiom ſo bily del. mn. m premagali ǀ ſo bilij del. mn. m perſileni Christuſa sbuditi ǀ kadar bi bilii del. mn. m vſii Goſpudie, obeden bi neſtregil ǀ Kateri bi bli del. mn. m radi vidli de bi osdravil ǀ vsy potoki, reke, inu morje bi nebili +del. mn. m ſadoſti pogaſſiti njega vrozhino ǀ Kadar bi ſe nebilij +del. mn. m jokali, inu sdihualij ǀ bi vam vſega blage nebily +del. mn. m odnesli ǀ mejstu, is kateriga ty puntarski Angeli padli ſobili +del. mn. m ǀ njeh Sauraſhniki ſobily +del. mn. m taiſtu Mestu oblegli ǀ shabe ſo bile del. mn. ž vus Egypt, inu Faraona premagale ǀ de bi nyh nedolshnoſt s' vurelem kropam nebile +del. mn. ž perſilene s' vishat ǀ ozheſsa ſe ſo ijm bila del. mn. s noter uderla ǀ Te vrata paklenska ſe ſo bile del. mn. s odperle zanikane sedanjiške oblike nej ſim 1. ed. vezh ſe zhudil ǀ nei ſim 1. ed. obeniga hudobnishiga mogal naiti ǀ jest nejſim 1. ed. obena loterza ǀ neiſim 1. ed. nezh dobriga, ampak veliku hudiga ſturil ǀ takushne vere neſim 1. ed. v' Iſraeli nashal ǀ de nej ſeim 1. ed. ranena, inu premagana poſtala ǀ Kruha nej ſi 2. ed. hotel dati ǀ nei ſi 2. ed. provi zhlouik temuzh podoba zhloueska ǀ ti neiſi 2. ed. boshio beſſedo shlishal ǀ vſe tuoje shivozhe dny ſe nejſi 2. ed. eno uro k' ſmerti perpraulal ǀ Nei 3. ed. vezh na ſemli reſnize ǀ ta nei 3. ed. obena kriviza, ali shkoda ǀ veliku lejt otrok ne 3. ed. imela ǀ nèj 3. ed. lepshi, nuznishi, inu spodobnishi sapuvidi, Kakor je ta de imamo G. Boga is celiga nashiga serza lubiti ǀ nej 3. ed. tarduſti, de bi ogin taiſte neomezhil, nejſile 3. ed.+, de bi jo neumoſtril ǀ Zhaſt tiga Libana je ni 3. ed. dana, inu lepota tiga hriba Carmeli ǀ ta Philosophus nij 3. ed. mogal taisto dopolnit ǀ na semli naj 3. ed. veſſelja bres shaloſti, nej 3. ed. sdrauia bres bolesni ǀ Ta hudi pak li 3. ed. hitel rezhi ǀ Neli 3. ed.+ yh deſſet ozhiſzhenih? kej ſo tedaj ty devet ǀ ſta potle kakor pſs, inu mazhika shivela, inu obene ſrezhe nejſta 3. dv. imela ǀ ſe neiſta 3. dv. hotela spovedat ǀ nikuli neì ſta 3. dv. kaple kryvy, prelila ǀ dokler jo nesta 3. dv. posnala ǀ nejſmo 1. mn. nevoſhliui de vy ste taku veſseli ǀ nei ſmò 1. mn. ene dobre ſvete misli imeli ǀ tebi gliha nihdar nes ſmo 1. mn. vidli ǀ Neſmo 1. mn. nezh vluvili ǀ nei ſte 2. mn. nalosheni s' butaro teh grehou ǀ vy nejſte 2. mn. Boshy, dokler resnizo boshjo n'hozhete radi poshlushat ǀ nihdar nejste 2. mn. rajtat ſe vuzhile ǀ nikuli ſe neiſte 2. mn. s' pravo grevingo spovedali ǀ neſte 2. mn. gobe katere vſo tinto vſebe potegneio ǀ ako poprej nes ſte 2. mn. prau vasho dusho ozhiſtili ǀ nei ſo 3. mn. ludje temuzh Kazhe ǀ jo neiſo 3. mn. v' ſoſeski terpeli ǀ neiſò 3. mn. dopernesli ſad dobriga diaina ǀ vni ſtari Philoſophi, kateri nei ſò 3. mn. nezh veidli od ſvetiga Piſſma ǀ nihdar ſe nejſo 3. mn. pustili pregovorit ǀ Boga ſe nei ſò 3. mn. bali, ludy ſe nejſò 3. mn. shonali ǀ Kuharze nejsó 3. mn. nikuli lazhne ǀ Ajdje neſo 3. mn. hoteli letega vervat ǀ ony neso 3. mn. potonili, kakor AEgypzery ǀ ony nèſo 3. mn. veruvali v' mene ǀ li en ſam poplat ſo imeli, de ſe najſo 3. mn. ſpodli, ali udarili komaj biti prav biti, prav se goditi:
s'vamij nebò poterplejna imel, ampak bodò djali, kumaj ij je 3. ed. konec biti končati se:
li sheſt tednou nej bilu deshia, vener vſiga hozhe konez biti nedol. ǀ Kakor de bi imelu vſiga Konz biti nedol. ǀ kadaj tedaj bo konz 3. ed. lete vojske ǀ katerih nihdar nebò konez ǀ zhudu, de yh nej konz bilu del. ed. s ǀ ſizer bi bilu konez del. ed. m tiga zhloveskiga ſpola ven(kaj) biti končati se:
ſakaj ta ſvejt je ena Comedia per kateri vſakateri zhlovek ima ſvojo pershona, kadar ura pretezke, fironk ſe potegne, inu je vſe vun 3. ed. ǀ Beno ſapovej laſtauzam, de imaio tihu biti, dokler bo njega pridiga vun 3. prih., kar prezei ſo vumokenle ǀ je ushe ſpuvid vunkaj bila del. ed. ž žal biti žal biti:
mu je bilu shal del. ed. s de more ta ſveit sapustiti ǀ Mu nej bilu sa volo hudizha shal del. ed. s, ampak sa volo dobizhika → bo, → bode
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
bodeč -a prid. bodeč, oster:
jeſt ſim kakor en bodezh im. ed. m jesh ǀ kakor en bodezhi im. ed. m dol. tern ǀ ena bodezha im. ed. ž puszhava ǀ Ali takorshnu ſerze je kamenitvu, inu bodezhe im. ed. s ǀ Ti ſi ta shlahtna gartrosha pres bodezhiga rod. ed. s ternja tiga greha ǀ Kadar je premishloval Krajl David, koku mozhnu rani zhloveka ieſik takorshneh opraulauzou, je taiſtiga perglihal enimu bodezhimu daj. ed. m mezhu ǀ ven bodezh tož. ed. m garm belih gartrosh je bila padla ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish … S. Gulihelmus ſvoj bodezhi tož. ed. m dol. shelesni guant ǀ Guilhelmus, kateri eno sheleſno bodezho tož. ed. ž ſrajzho na nagim shivotu noſſi ǀ bo padla v' tu bodezhe tož. ed. s ternje ǀ kateri venim bodezhim mest. ed. m grastu ſydi ǀ Vidim tankaj Benedicta de nah po tem bodezhijm mest. ed. s ternu ſe vala ǀ tepſti, inu s'bodezho or. ed. ž gajshlo njegovu S. Tellu gajshlat ǀ dershi eno gartrosho s bodezhem or. ed. s terniom obdano ǀ te bodezhe im. mn. ž shibe ſe ſo taiſtom lepu deshezhe roshize sdele ǀ kateri od ſnotrei je bil poln bodezhih rod. mn. shpiz ǀ S. Sebaſtian de je poln bodezhyh rod. mn. ſtrel ǀ shidane guante ſo savergli ostre inu bodezhe tož. mn. m ſo oblekli ǀ de bi ſe imela naga po bodezhah mest. mn. ternah valati ǀ dua Rabelna perſtopita s' bodezhimi or. mn. shibami neusmilenu ga sazhnejo tepſti ǀ s' bodezhimy or. mn. shibami presež.> s' tiga ner bodezhiga rod. ed. s morskiga ternja eno veliko krono ſo ſturili
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
bolečina -e ž bolečina:
bolezhina im. ed. nej hotela nehat ǀ od velike bolezhine rod. ed. je bil okuli padil, inu omedlel ǀ prezej puzhuti eno veliko bolezhino tož. ed. v'trebuhu ǀ Ozha Francisk je veni veliki, bolezhini mest. ed. ſe nashal ǀ Aſa je bil shrajfan s' veliko bolezhino or. ed. na nogah ǀ kadar bolezhine im. mn. tiga poroda ſo jo bile periele ǀ mu sazhne njega teshave, njega bolezhine tož. mn. pravit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
bolezen -zni ž bolezen:
Arzati bodo sklenili de bolesan im. ed. je nevarna ǀ boleſan im. ed. hujshi prihaia ǀ ta ſmertna bolesen im. ed. ſe nej ſmela perblishat ǀ od te bolesni rod. ed. oſdravit ǀ en dan Bug eno teshko bolesan tož. ed. mu poshle ǀ v'taiſto veliko, inu grosno belesan tož. ed. je bil padil ǀ po eni dolgi bolesni mest. ed. ǀ v'bolesni mest. ed. duhouni te dushe ǀ v'ſuojh revah, inu v'boleſan mest. ed. prezei k'G. Bugu ſe oberne ǀ teshke bolesni im. mn. vaſs bodo martrale ǀ Tympius pravi de venem ozheſsu stu, inu duanajst bolesni rod. mn. more biti ǀ od vashih duhounih belesni rod. mn. ǀ de bi G. Bug vaſs reshil od vashih bolesny rod. mn., inu nadluh ǀ naſha duſha je podversena duhounim bolesnom daj. mn. ǀ Galenus pravi, de Shena je podvershena 62. boleſnam daj. mn. vezh kokar en Mosh ǀ ſe najde ena arznja sa vſe bolesni tož. mn., reve, inu potrebe ǀ kadar bode tebi bolesne tož. mn. poſslal ǀ Aku s'kuſi buleſni tož. mn. vam hozhe okratit vashe ſhivejne zhes Boga marmrate ǀ dusha v'nevarnih duhounih bolesnah mest. mn. ſe najde ǀ kadar v'teshkijh boleſnah mest. mn. ſe najdesh ǀ Na raiſy je naſha popotinza, v'bolesnah mest. mn. naſhe sdravie ǀ veliku mutaſtih, merſelzhnih, gluhih, inu s' drugimi bolesnimi or. mn. obdanih je bil osdravil ǀ s' vſemy bolesnamy or. mn. ǀ eno s'ogniom, to drugo s'bolesnamy or. mn. shtrajfa ǀ s'velikimi revami, pregainenam, inu bolesni or. mn. je bil obdan
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Britanija -e ž zemljepisno lastno ime
Britanija:
S. Shimon pak gre v' AEgypt, v' Affrico, inu Britanio tož. ed. ǀ ludje v' Meſapotamy, v' Araby, v' Affriki, v' Britany mest. ed., inu v' Pershy ſo veliko potrebo imeli (III, 525) Británija, lat. Britannia, otočje v Severni Evropi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
butara -e ž 1. breme:
she veliku teshej njegova butara im. ed. bo ratala ǀ na otroke Adamave ena velika butara im. ed. je naloshena ǀ Teshak je sa vola te velike butare rod. ed. teh grehou ǀ kateri to veliko butaro tož. ed. tiga Krisha na hrib Calvarie na ſvoi rami ie ulekil ǀ naloshen s'butaro or. ed. naſhij grehou ǀ pre teshke butare tož. mn. noſſite, teshku vſdiguiete 2. tovor:
Iſak je bil poſtaulen na butaro tož. ed. tiga liſſa, kir je imel offran biti ← madž. bútor ‛cula, prtljaga, pohištvo’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
cartljati -am nedov. razvajati, crkljati, ljubkovati:
rajshi hozhete vaſhe meſſu zartlati nedol. ǀ Sveit sapovei Zartlat nedol. meſſu, Bug sapovei ſe poſtit ǀ S. Duh opomina te Stariſhi, de nemajo ſvoje otroke zertlati nedol., ampak v'ſtrahu yh dershati ǀ letu tvoje truplu, kateru tulikain zartlash 2. ed. ǀ Sakaj tulikain zertlash 2. ed. tuoje telu ǀ tu shkodliu naſhe meſsu zartlamo 1. mn., inu paſsemo ǀ luſhti tiga meſſa vaſs objemajo, kushujeio, inu zartlaio 3. mn. ǀ Tij kateri pak obene skarbi nemajo, temuzh yh zertlajo 3. mn. nikuli trosta, ampak veliko shalost imajo ǀ is mladiga do ſmerti je ſvoje truplu zartlal del. ed. m ǀ tiga shkodliviga gada je tulikain zartlala del. ed. ž ← bav. nem. zarteln, knjiž. nem. zärteln ‛razvajati, ljubkovati’; → cartan
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
ciran -a prid. okrašen:
ta zholn je bil taku lepu zeran im. ed. m ǀ s'modrustio, inu sastopnostio je bil zieran im. ed. m, inu nepolnen ǀ Lepu je zerana im. ed. ž semla s'temi piſſanimi roſhizami ǀ S. Agatha s'gnado te ſtonouitnoſti v'shlushbi Boshj zirana im. ed. ž ǀ s'Nebeſko lepoto je bila zhirana im. ed. ž ǀ ſi je bil isvolil eno shlahtno, veliko, lepu zerano tož. ed. ž hisho ǀ nej li slato Krono na glavi noſil, shlatnimi Kameni zierano tož. ed. ž ǀ zhednoſti, is katerimi nyh ſtarishi ſo bily zerani im. mn. m ǀ kir videm to Zerku, Altarie, inu cilu gaſſe lepu zerane tož. mn. ž → cirati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
coprnica -e ž čarovnica, coprnica:
ona je Zupernza im. ed. ǀ ena Zuperniza im. ed. je bila tiga Gospuda v' oslovo podobo preobernila ǀ grè k'eni zupernzi daj. ed., y oblubi veliko shenkingo ǀ zupernzo tož. ed. obtoſhi ǀ Zuperniki, inu zupernze im. mn. skuſi muzh tiga Hudiga takorshna della doparnashaio ǀ Morebiti od zuperniz rod. mn. → coprnik
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
čast1 -i ž čast:
TErbej Sposnati de Ptolomeus Egijpterski Krajl je bil zhast im. ed. vſiih Egijpterski Kron ǀ Noeſs je nyh ozha vſe zhasti rod. ed. ureden ǀ lete lubeſnive beſsede tiga dobrutliviga Dauida vſe zhasti rod. ed., inu huale ſo bile vredne ǀ Obene zhastj rod. ed. tudi Ceſar Tiberius ſi nej bil sadubil ǀ nej hotel vezh shlishat od obene zheſtj rod. ed. ǀ h' zhaſti daj. ed. Mariæ Divize je bil sapejl ǀ S. Hiacinthus vſako Sabboto ſe, je k' zhaſti daj. ed. Mariæ Divize poſtal ǀ k'veliki zhaſti daj. ed. yh polsdigne ǀ Bogu k'zhasti daj. ed. vſe nyh della offrajo ǀ Sdaj k'zhaſti daj. ed. Boshi ſe neshenio ǀ vſe vaſha della Bogu h'zhasti daj. ed. offrajte ǀ Bogu pak h'zhastij daj. ed. nemoresh smeram polure per s: maſhi stati ǀ ſo bily sazheli Altarje dellat h' zhaſtu daj. ed. S. Sebaſtiana ǀ zhast tož. ed., inu hualo toistom ſo pely ǀ Ajfrajte sa zhast tož. ed. Boshijo, inu Bug bode aifral sa zhaſt tož. ed. vaſho ǀ zhiaſt tož. ed., inu hualo G. Bogu dadò ǀ veliko zkaſt tož. ed. doſezhi proſſio ǀ per sdrauiu, inu zhasti mest. ed. vaſs ohrani ǀ s'veliko zhaſtio or. ed., inu oblaſtio v'lepeh, inu v'slateh kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali ǀ nihdar obeden nej s'takushno zhastiò or. ed. v'Nebu prishal, Kakor Maria Diuiza ǀ ſe bo prikasal s'takorshne zhastjo or. ed. v'oblakih ǀ vſe zhaſtj im. mn. mogozhnoſti, inu bogaſtva malu zhaſſa na tem ſvejti terpè ǀ vſe zhaſty im. mn., kratki zhaſſi, veſſelje, troshti, lushti, inu bogaſtva njmaio ſtanovitnoſti ǀ kulikajn lejt menite de bi jeſt mogal lete poſvejtne rezhy, inu zhaſti tož. mn. vshivat ǀ Leta slati pehar pomeni blagu, danarie, lepoto, zhaſtj tož. mn., lushte tiga meſſa ǀ velike shenkinge, zhaſty tož. mn., inu ſvojo Hzher sa sheno njemu oblubi dati ǀ Ali vener vſe lete zhastij tož. mn. je premagala zhast Ceſarja Trojana ǀ zhaſt zhes vſe zhaſtii tož. mn. Zapis zhastu se pojavi 6-krat in vsebuje napačno zapisan izglasni polglasnik.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
čez2 predl. s tož. 1. čez, prek, proti:
Ti ſi krajl zhes vſe krajle, zhes semlo, inu nebu ǀ Nei li morebiti Bug General inu krajl zhes vſe vojske ǀ je vſhe bila sodba ſturiena zhes nyh ǀ nej bilu obeniga de bi ſe zhes njega vſmilil ǀ G. Bug ſe je bil pravizhnu reſerdil zhes Sodomo, inu Gomorro ǀ Gospoda, katera zhes vſo pravizo ſvoje kmete dere, inu v' bushtvu perpravi ǀ ſe preſtràshio, inu ſe reſerdè zhies njega ǀ Enkrat poshle shabe zhes Trazio ǀ vojskouati zhes ſaurashnike ǀ Firsht Ludovicus zheſs vſyh volo je bil porozhil ǀ Zhèſs lete ſe toshi ǀ Je enkrat General Joſve eno veliko vojsko zhas Kananerje pellal ǀ Kateri zes oſkerblejnie Boshje marmrajo ǀ vſmili ſe zhesme ǀ zkes vſo resnizo piſheio ǀ sa vſaki denar, kateriga od kmeta khes dolshnust ste prejeli ǀ Shes en zhaſs tu ropotajne, inu shraj neha 2. o:
zhes lete sadnie beſsede Ludovicus de Ponte, taku piſse Vezljivost z or. v primeru zhes katiro nehvaleshnoſtio je klagoval ta bogaboyezhi Thomas De Kempis (V, 245) je verjetno analogna po predlogu nad, prim. tudi na katiro nehualeshnoſtio nasho milu klaguie S. Bonaventura (V, 251).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
črvič -a m črvič:
de ſi lih je en Krajl, ali Ceſſar, vener je li en zhlovek, kakor ſo ty drugi … vener perglihan pruti G. Bogu je kakor en zheruizh im. ed. ǀ s'tiga pepela en zhervizh im. ed. rata, s'zhervizha rod. ed. supet ena lepa, mlada, inu shlahtna tiza phenix poſtane ǀ s'kusi Preroka Davida ſe je bil perglihal enimu krotkimu zhervizhu daj. ed. ǀ My pak ſmo ene negnusne muhe, inu shkodlivi zhervizhi im. mn. ǀ To veliko muzh Boshjo ſo perſileni ſposnati kananery, katere zhervizhy im. mn., inu komary s'njeh deshele ſo bily pregnali ǀ ſizer bi mogle muhe, inu zhervizhe tož. mn. jejſti s' veliko mujo ǀ kadar bi eden v'mej nami mozhnu ſe salubil v'muhe, v'komarje, v'zhervizhe tož. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Damascenus -na m osebno lastno ime
Damaščan:
Je rejſs, de tudi S. Joannes Damaſcenus im. ed. je bil veliko lubeſan od Mariæ Divize prejel, v tem kir Leo Iſſauricus je bil sapovedal njemu deſno roko odſekat ǀ Kakor S. Damaſcenus im. ed. pravi ǀ taku resklada S. Dameſcenus im. ed. ǀ Poshlushajte Nem. Nem. beſſede S. Damaſcena rod. ed. ǀ rekozh s' Svetim Damaſcenam or. ed. Sv. Jánez Damaščán (pribl. 676–med 754 in 787)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
dodirjati -am dov. dohiteti:
ſa Iacobam ſedem dny derjeio, ter ga doderjeio 3. mn. (II, 151) ǀ Pharaon je bil s' ſvojo veliko vojsko doderial del. ed. m ta isvoleni folk (IV, 169)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
dolg1 -a m dolg:
Vna ſe huali, de bo veliko doto imela, de ſi lih ozha ima vezh dolgà rod. ed., kakor blagà ǀ kadaj bote vash dolg tož. ed. plazhali ǀ en velik dolg tož. ed. tyriat, inu neveſto iskat ǀ vus dolh tož. ed. mu je bil odpustil ǀ de je on dolk tož. ed. ſturil ǀ Vidite de vni je vſhe dolgu v' prepuvidi sa volo njega dolgù rod. mn. ǀ ozha sa tebe je mogal dolge tož. mn. dellat ǀ de bi shel dolge tož. mn. tyriat ǀ je bil plazhal daugè tož. mn. tiga zhloveka ǀ bo hotel v'ſvojm vbuſtvi, inu v' velikih dolgeh mest. mn. oſtati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Domicius -a m osebno lastno ime
Domicij:
kadar Pompeus eno veliko vojsko je pelal v' Affrico zhes Domitiusa tož. ed. (IV, 427) Domícij Ahenobárb, lat. Domitius Ahenobarbus (1. stol. pr. Kr.), rimski konzul (54 pr. Kr.)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
doseči -sežem dov. doseči, priti do česa, dobiti:
Hozhesh veliku blaga doſezhi nedol., kateri sdaj v'revah ſe najdesh ǀ kaj s'en velik lon bi jest ſe troshtal v'Nebeſyh doſezhi nedol. ǀ shelite odpuszhajne vashih grehou doſezhi nedol. ǀ Hozio tedaj gnado Boshjo doſsezhi nedol. ǀ Ta pak Kateri pohleunu sposna suojo pregreho, milost Boshjo doſeshe 3. ed. ǀ svetust nashiga Duha ſe najde, inu doſseshe 3. ed. s'kuſi strah Boshij ǀ doſèſhè 3. ed. kar sheli ǀ vekshi shenkingo doseshe 3. ed., kakor ta, kateri imà krajleuo perſono ǀ Takorshen ſe ſam ogolufa, sakaj nedoseshe +3. ed. ni od Boga, ni od hudiza, ni od ſveita kar on yszhe, inu shelj ǀ skuſi Jubileum uſeh nashih grehou, inu sashlushenih shtrajfinh odpuszhejne doſeshemo 1. mn. ǀ velike gnade od G. Boga sproſſimo, inu doſeshimo 1. mn. ǀ s'kuſi grevingo, inu ſpuvid doſeshète 2. mn. ǀ nej zhudu tedaj aku nedoſeshete +vel. 2. mn., kar proſsite ǀ k'sadnimu tu vezhnu ſhiulejne doſesheio 3. mn. ǀ Shegnane jeſelza, katere nam shrokust tyn Nebeſs doseſheio 3. mn. ǀ de bi tu lubu sdrauje ſvojga telleſsa doſegil del. ed. m ǀ Od kot je on leto narvekshi gnado doſsegil del. ed. m ǀ to lepo inu veſſelo Rachaello je bil Jacob doſſegil del. ed. m ǀ s'kuſi molitu je bel njega veliko sastopnost doſegal del. ed. m ǀ Nòèſsavi Sijnovij, kateri ſo hoteli en Turn sijdat, de bi do Neba doſegel del. ed. m, ſo s'shpotam mogli nehati ǀ shtrajnfinga Boshja vaſs bo doſegla del. ed. ž ǀ Veliko gnado je bila doſegla del. ed. ž S. Luduvina ǀ ena lujtra, katera od semle do Nebeſs je dosegla del. ed. ž ǀ Vni vduvi n'hozhete nastrani stati de bi tu kar y popravizi shlishi deſegla del. ed. ž ǀ eniga veliku ſveteshiga Apoſtelna je doſsegla del. ed. ž, inu udobila ǀ kadar tudi Iacob, inu Ioannes ſama bi bila proſsila, inu upajne k'Christuſu imela, drugi odguvor bi bila doſegla del. dv. m ǀ odpushajne vaſhih grehou bodete doſegli del. mn. m ǀ takrat en vezhni lon bi doſsegli del. mn. m ǀ en velik lon od Boga bote doſehli del. mn. m ǀ en vezhni ſhpot bi doſehgli del. mn. m ǀ sahualimo sa dar te Svete vere, kateri dar ty drugi folki nej ſò deſegli del. mn. m ǀ nikuli odpuszhajna bi nedoſegli +del. mn. m ǀ une zhudne lujtre Katere od ſemle do Nebeſs ſo doſegle del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
dosti prisl. mnogo, dosti:
en zhlovik je bil eno veliko vezherjo perpravil, inu je bil nijh dosti povabil ǀ ob nashim zhaſsu takorshnih dosti ſe najde ǀ en ribizh kateri cello nuzh je v'vodi ſtal, poterbuje vina, inu ſi ga sashlushi, kadar doſti ulovj
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
drag -a prid. drag, tj.
ki stane veliko denarja:
G: Bug nej tulikajn dragh im. ed. m, dokler ti ò verna dusha s'eno ſamo beſedizo, s'eno ſolso, s'enkrat sdihnit s'praviga sgrevaniga serza moresh G: Boga ſi vdobiti ǀ nej taku draga im. ed. ž, de bi jo neplazhal ǀ blagu je dragu im. ed. s primer.> sakaj bi she drashishi im. ed. s bilu vinu, meſſu, inu shitu presež.> Shitu, inu uinu kupio, kadar je ner bulshi kup, inu nyh blagu predado kadar je ner drashej im. ed. s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
družba -e ž družba:
katerim ta drushba im. ed. Nebeſhka na shlushbo ſtreshè ǀ vſo ſvojo drushbo tož. ed., inu shivino na en hrib s' ſabo pele ǀ Angeli ſò Jacobu drushbo tož. ed. dershali ǀ eno preſelzo vſel, inu v'drushbi mest. ed. ſvoje lube je predil ǀ v' drushbi mest. ed. teh Angelou ǀ prezej prozh s' ſvoio drushbo or. ed. potegne ǀ vy v'Cerkvi pred Samo S: Troyzo, inu vſo drushbo or. ed. Nebeſhko ſe ſmeiate ǀ s' veliko drusbo or. ed. Nebeſko
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
držan -a prid. 1. držan, upoštevan:
ſtara, inu pravizhna navada je vſelei na ſvejtu dershana im. ed. ž bila (I/1, 3) 2. pojmovan:
Goſpodovati, inu krajlovat na ſemli, ſa veliko ſrezho je dershanu im. ed. s (V, 105) ǀ nebodo sa pravizhne, inu pametne ludij dershani im. mn. m (III, 23)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
držati -im nedov. 1. držati:
ſe sdij de nej mogozhe sapuvidi Boshje dershati nedol. ǀ ima v'roki eno palzo dershati nedol. ǀ bi imeli verouati, inu derſhati nedol. njega s. ſapuvidi ǀ ijh vuzhite derſhat nedol. vſe tuistu, kar ſem vam ſapovedal ǀ kjr ſte oblubili to ſakonsko vero derſati nedol. ǀ ta veliki shakil Kateriga sa herptom dershim 1. ed. ǀ neopraulem druge, ſaurashtva nedershim +1. ed. ǀ vſta vſe skusi odperta dershish 2. ed. ǀ nedarshiſh +2. ed. vuk Christuſhau ǀ veni roki dershì 3. ed. mezh ǀ nedershi +3. ed. kar Mojſsesu, inu Aronu oblubi ǀ sakonske vere njemu nedershj +3. ed. ǀ raijshi hudizhavo kakor Boshjo sapuvid dershite 2. mn. ǀ ony sdaj jo taku tardu dershè 3. mn. ǀ Katere vero sakonsko nadershe +3. mn. ǀ ſami ſebe shtimaio, inu hualio, inu ſvoje beſsede nedershè +3. mn. ǀ Bug pravi dershi vel. 2. ed. moje S: Sapuvidi ǀ dershitè vel. 2. mn. tudi vy shene ta navuk te kokushi ǀ je preſelzo v'rokah dershal del. ed. m ǀ eden sa vrat jo je darshal del. ed. m, inu davil ǀ taiſtu, katiru bi nedershalu +del. ed. s lete sapuvidi, de ima poſekanu, inu v' ogin vershenu biti ǀ en slat pehar je v' roki dershala del. ed. ž ǀ dua hudizha s'gorezhemi ketni sveſano ſta dershala del. dv. m ǀ ſo dershali del. mn. m v'roki ta nagi, inu kryvavi mezh 2. imeti, vzdrževati:
Je dershal del. ed. m dua fantizha zhedna kakor dua Angelza, de ſta k' Svetem Masham ſtregla ǀ takushniga poſla ene ure per hishi bi nedarshali +del. mn. m 3. imeti za, pojmovati:
Nikar nikar Nem. Nem. nederſhite +vel. 2. mn. sa fable Kar jeſt vam govorim ǀ vſe Nune ſo jo ſa norizo dershale del. mn. ž 4. meniti:
My dershimo 1. mn. de je fardaman 5. verjeti:
nezh ne darshim 1. ed. na ſaijne držati se držati se, kazati razpoloženje:
aku ſe jesnu dershi 3. ed., v'taki vishi tudi v'shpeglu ſe vidi ǀ shkarpian ima topelt vsta, inu vse skusi na smeih ſe dershij 3. ed. naprej držati kazati:
Natan Prerok je Davidu naprej darshal del. ed. m leto veliko pregreho njegovo noter držati brzdati, krotiti:
kadar hozhe v'gnado Boshjo priti, ta more nar pervu ſuoje ledje opaſsane imeti, namrezh suoje hude shelje, inu pozhutke noter dershati nedol., od lushtou tiga greshniga meſsa, inu nespodobne lubesni ſe lozhit ǀ ſim ſe pofliſsal moje hude shelje noter derſhati nedol. ǀ tuoie meſsu s'postom noter dershish 2. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Dunaj -a m zemljepisno lastno ime
Dunaj:
pred tem Ceſſarskim meſtam Dunai im. ed. ǀ bliſi Dunaia rod. ed. ſe najdeio ǀ de bi nashim muzh dal Turke od Dunaia rod. ed. odgnati, inu premagat ǀ nashi nemorio Dunaiu daj. ed. na pomozh priti ǀ G. Bug bo Dunai tož. ed. s' rok teh Turkou reshil ǀ inu ſadnimu tu poglavitnu meſtu Dunai tož. ed. oblegil ǀ reshil is Turshke oblaſti Dunaj tož. ed. ǀ de bi Saurashniki tvojga Svetiga Imena noter vſeli tu Ceſſarsku prebivalszhe Dunain tož. ed., pod katerem is tako grosovitno veliko vojsko leshj ǀ Gospud Bug bo to ſilnu veliko Turshko vojsko preſtrashil, de pobishy, kakor bo nashe pod Dunaiam or. ed. sagledala Dúnaj, nem. Wien, glavno mesto avstrijskega cesarstva
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
dva dve štev. dva:
kadar dua im. dv. m ſe skregata, ali vojsko vkupaj imajo ǀ je imel noge kakor dua im. dv. m gorezha ſtebra ǀ duej im. dv. ž negnusni kroti ſo perſy tergali ǀ ozhy ſe bodo ſvitele, kakor duej im. dv. ž ſvejsdi ǀ te dvej im. dv. ž ſirote ſo po ſvejtu vandrale ǀ edn teh dveih rod. dv. je veliko Srezho vſyh ſvojh andlah imel ǀ S. Euangeliſti pisheo od dveh rod. dv. s'tem hudim obdanih ǀ Is vſt teh dvejh rod. dv. lotrou vejm nezh brumniga ǀ Sberiſi eno teh dueih rod. dv. kron ǀ pouej duema daj. dv. Gospama ǀ ſo ym dali, kar nym duema daj. dv. je shlishalu ǀ je djal duem daj. dv. Jogrom ǀ Je prerokoual dueim daj. dv. Jogrom ǀ uſame gori sa suoije sijni dua tož. dv. m sapushena fantizha ǀ bote nashli dva tož. dv. m denara ǀ na duej tož. dv. ž tabli je bil ſapiſſal ǀ vſamej duej tož. dv. ž trenti kruha ǀ imà duej tož. dv. ž trobenti ſreberni puſtiti sliti ǀ dvej tož. dv. ž skriunusti sledni je dolshan snati ǀ ſa oblubo ali arro ym da duei tož. dv. ž ſukinzi ǀ dvei tož. dv. ž, trij mile dalezh pojde ǀ taku zhes duei tož. dv. s leiti S. Paulus ie bil v' prepuvidi ſveſan ǀ oſhter jo da sa dvej tož. dv. s vejdri vina ǀ en lep Exempel na leteh dveh mest. dv. vduvah imajo vſe vduve ǀ en zhlovek ob enem zhaſſu nemore na dveih mest. dv. mejſtah biti ǀ uprasha, pò teh dvejh mest. dv. neſnanih Mladenizhah ǀ te ſtarishy v'dueh mest. dv. vishah imamo premislit ǀ ga je bil sapovedal s' duema or. dv. ketnamy tardu sveſat ǀ en ſam lot s'ſvoio sheno, inu s'dvema or. dv. Hzherama je bil ohrajnem pred tem ſhveplenskim ogniom ǀ Angeli ſo pokrivali s' duemi or. dv. peretnizami oblizhe Boshje ǀ s' peterimi Kruhi, inu s' dvemi ribami or. dv. ǀ s' duema or. dv. kladuama ſo taukli
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
efesinus cit. prid. efeški:
Satoraj Concilium Epheſinum im. ed. s veliko zhaſt da S. Petru (III, 326) Prvi efeški koncil 431
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Efestion -a m osebno lastno ime
Efestion:
Sa veliko gnado je dershal Epheſtion im. ed., de vſe skusi je bil ſraven Alexandra Macedonskiga ǀ Alexander Macedonski Krajl … ner ble je lubil Epheſtiona tož. ed. Eféstion, prijatelj Aleksandra Velikega
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
egiptarski -a prid. egipčanski, egiptovski:
TErbej Sposnati de Ptolomeus Egijpterski im. ed. m Krajl je bil zhast vſiih Egijpterski Kron ǀ kokar uni AEgypterski im. ed. m Crokodil ǀ Veliko vojſko vſelej ſta vkupaj imela Amaſius Egypterski im. ed. m krajl, inu Samurski krajl Taletes ǀ una AEgypterska im. ed. ž Firshtina je tiga lepiga Joſepha perſilit hotela ǀ Iosepha una Egijpterska im. ed. ž Firshtina nej mogla sturiti v'presheshtvu pasti ǀ Ie vidila shena vniga egypterskiga rod. ed. m firshta tiga lepiga Ioſepha ǀ hlapzy Egijpterskiga rod. ed. m Firshta Ioſepha ǀ ſtudeniz Gihon imenovan, kateri tezhe okuli te AEgypterske rod. ed. ž deſhele ǀ v' roki une nezhiſte Egypterske rod. ed. ž Firshtine ǀ Egypterskimu daj. ed. m krajlu leta odgvuor nej dopadil ǀ shelite ta ſmerdlivi AEgipterski tož. ed. m zhebu ǀ Krajl Pharaon je bil Iosepha zhes uſo Egijptarsko tož. ed. ž deshelo postavil ǀ ſo egypterske im. mn. ž shene, inu dekilze na gaſſo, inu na oknu tekle njega gledat ǀ od Egypterskih rod. mn. Zupernikou ǀ zhast vſiih Egijpterski rod. mn. Kron → egipcarski, → egiptovski, → Egipt
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
en3 ena nedoločni člen (
en):
danaſs ſe imenuje en im. ed. m dober Pastir, kateri da svoj shivot sa ouze ǀ morebiti de je bila ena im. ed. ž Firshtinia, ali krajliza ǀ kakor ena im. ed. ž Matti lubi ſuoje edinu deteze ǀ Jeruſalem je enu im. ed. s ſvetu meſtu ǀ s'eniga rod. ed. m lepiga zhloveka ena garda ſpaka … je bil ratal ǀ Se boij eniga rod. ed. m pſa de bi ga neuvjedel, ene rod. ed. ž kazhe de bi ga nevupizhila ǀ Kakor slijesh vodo s'ene rod. ed. ž poſsode ǀ ta hudi v'podobi zhloveski je suestu enimu daj. ed. m bogatimu Gospudu shlushil ǀ grè k'enimu daj. ed. m Paderiu ǀ pride k'enim daj. ed. m ſtudenizu ǀ Enkrat ſe pergliha eni daj. ed. ž ſerzhni Postojni ǀ pele Priorzo K'eni daj. ed. ž glaboki shterni ǀ s'kusi letu ponishajne en tož. ed. m vezhni ſhpot bi doſehgli ǀ ali je vrednu s'en tož. ed. m kratek lusht to vezhno martro ſi isuoliti ǀ s'en tož. ed. m kratik lusht, s'en tož. ed. m maihin dobizhik, s'eno tož. ed. ž hudo miſſu ǀ v'en tož. ed. m nezhiſti greh je bila padla ǀ Sabinus enkrat je bil ven +tož. ed. m globok potok padil ǀ njega kakor eniga tož. ed. m ži. faush preroka v'jezho teh levu ſo vrejzhi sturili ǀ s' eniga tož. ed. m ži. takorshniga greshnika je sabſtoin molit ǀ ta shegnani ublat ſe je bil preobernil veniga +tož. ed. m ži. lepiga bobizha ǀ je bil pustil eno tož. ed. ž hisho sijdat ǀ Philiſterij ſo bilij ano tož. ed. ž skrinio Boshjo Iſraeliterjom vſeli ǀ bi ſe podstopil s'eno tož. ed. ž gnado proſsit ǀ pade v'eno tož. ed. ž teshko, negnusno boleſan ǀ njega hlapz je bil vùeno tož. ed. ž glaboko vodo padil ǀ enu tož. ed. s lepu imè je bil nij dal ǀ S. Mattheush dershj s' enu tož. ed. s veliku zhudu ſvoje pobulshajne ǀ Kaj bote odgovorili na ſodni dan vy, kateri s' enu maihinu tož. ed. s blaga, s' eno tož. ed. ž maihino shkodo ſe praudate ǀ s' enu tož. ed. s nezh neusmilenu vaſſ shtraifaio ǀ vy, kateri enù tož. ed. s takushnu skivejne pelete ǀ kakor hitru gnada S. Duhà pride venu +tož. ed. s zhlovesku ſerze ǀ variteſe vy de enutakushnu tož. ed. s+ shivejne ne bote pelali ǀ na enem mest. ed. m oslizhu je pelal eno lepo Gospo ǀ na enam mest. ed. m gorezhem lintvornu ſe je bila perkaſala ǀ ſe je prikasal venem +mest. ed. m ognenom oblaku ǀ nej li bil vumerl Cajn Kakor ena im. ed. ž diuiazhina v'enim mest. ed. m garmu ǀ v'venim mest. ed. m majhinim Vblatu stoij ǀ po eni mest. ed. ž dolgi bolesni ǀ veni +mest. ed. ž ſtrashni temi te grenke ſmerti bodò prebiuali ǀ Cleopatra v'eni mest. ed. ž slati shkatilci s'ſabo je noſsila eniga ſtrupeniga gada ǀ Kir bi eden tega drugiga v'en mest. ed. ž shlizi vode vutupil ǀ Bug s'enim or. ed. m vezhnim malzhajniam Kuglo tega ſvejta regera ǀ s'enem or. ed. m tardem kamenam pot glavo ſo leshali ǀ letu oknu je bilu sapertu s' enem or. ed. m ſvetlem glasham, de desh nej mogal skuſi ǀ shnio della kakor s'enem or. ed. m ſtarem oslam ǀ s'kuſi eno or. ed. ž pravo grevingo ǀ General Benedab s'eno or. ed. ž veliko vojsko je bil oblegal, inu stisnu letu reunu mestu ǀ teh Sholnerjou eden je njegovo ſtran s'ena or. ed. ž ſulizo odperl ǀ ga neusmilenu s'enem or. ed. s polenam vbye ǀ bodo eni im. mn. m nesrezhni dneve prishli ǀ nyh hishe bodo kakor eni im. mn. m bogaboyezhi Kloshtri ǀ prideio v'kambro enij im. mn. m ſtrashnu veliki moshje ǀ ſhivè kakor eny im. mn. m preproſti otrozij ǀ My pak ſmo ene im. mn. ž negnusne muhe, inu shkodlivi zhervizhi ǀ de bi gnado enyh rod. mn. mogozhnyh Gospudu doſegli ǀ je hotela po enih rod. mn. viſokih lujtrah hodit ǀ Poshle zhes Midio ene tož. mn. ž majhine tize ǀ imà ene tož. mn. ž Boshje laſtnoſti vſebi ǀ Kadar je hotel vene +tož. mn. ž oslove jaſli poloshen biti ǀ venih +mest. mn. oſslovih jaſselzah ſtisnena leshy ǀ veneh +mest. mn. vashih hishah je vezh hudizhou
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Filister -ja m prebivalsko lastno ime
Filistejec:
Ta Philister im. ed. … nei nezh bulshi Kakor je en levu ǀ Philistery im. mn. so ga bily premagali ǀ Philiſtery im. mn. so bily njega lahku premogli ǀ Phileſtery im. mn. nej ſo mogli njega premagat ǀ Philiſterij im. mn. ſo bilij ano skrinio Boshjo Iſraeliterjom vſeli ǀ Nepametni gvishnu ſo bily Philisterii im. mn. ǀ Filiſterij im. mn. s'eno veliko vojsko ſo ulekli zhez Iſraelskiga krajla Saula ǀ Filiſtery im. mn. ſò bily njegovo vojsko pobily ǀ je bil pobil veliku taushent Amalechiterjou … 3000 Philiſterjou rod. mn. ǀ ſama zheſs veliku taushent Philiſtherou rod. mn. ſta shla ſe vojskovati ǀ venem boiu taushent Phjlisterju rod. mn. s'eno oſlovo zhelustio je bil pobil ǀ nej ſi vezh ſtrah teh Filiſterjou rod. mn. ǀ Sampson veliko shkodo s'eno oslovo koſtio Filiſterjom daj. mn. je bil ſturil ǀ Bug je bil shtrajffal Bethſamiterje, inu Philiſterje tož. mn. ǀ Israliterij ſo bili pobili Filiſterje tož. mn. Filistêjci, nem. Philister, nesemitsko, Izraelcem sovražno ljudstvo ob palestinski obali; → Filistejar
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
fortuna -e ž vihar:
ena velika fortuna im. ed. je bila vſtala na mory ǀ ſapovei de ena velika fortuna im. ed. ima na morij vſtati ǀ veliko fortuno tož. ed. ſturj, taku de valluvi zholn pokryeio ← it. fortuna ‛vihar na morju’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Galaditar -ja m prebivalsko lastno ime
Galačan:
Tem takushnem ſe bo godilu, kakor Galaoditerjom daj. mn., od katerih S. Piſsmu pravi ǀ Ammonitery ſo bily eno veliko vojsko vukupaj ſpravili, ter zhes Galaaditerje tož. mn. ſo potegnili (I/2, 209) Galačáni, lat. V Galatae, gr. Γαλάται (SP 1 Mkb 8,2); → Galatar
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
glid -a m ud, telesni del:
aku en glid im. ed. je bolan vſy ty drugi glidi im. mn. shaluaio ǀ nej glida rod. ed. na njemu, de bi nebil pretepen ǀ nej glida rod. ed., inu uda sdraviga na njemu ǀ kar timu drugimu glidu daj. ed. ſe sgodi ǀ dusha taiſti glid tož. ed. ſapuſtj, de mertu oſtane ǀ v' katerem glidi mest. ed. je bil nerble martran ǀ kadar pak na enem ſamem glidu mest. ed. sbolj, kakor rekozh, kadar oglushj ǀ s' odeio, ali roko, ali s' drugem glidam or. ed. otroka saduſhy ǀ glidi im. mn. eniga teleſsa imaio eno veliko lubesan skupaj ǀ on je glava mij ſmo glidij im. mn. ǀ shlovik ima tulikain glidu rod. mn. v'shivotu, kulikain dny je v'lejtu ǀ glava nima pres suojh glidubiti rod. mn.+ ǀ vſe ſvoje Svete glide tož. mn. je hotel k' nuzu tiga zhloveka obernit ǀ ter ſazhne okuli njega ſe motati, ſtiskat, inu griſit njega oblizhe, perſi inu druge greshne glidej tož. mn. ǀ na vſyh ſvojh glidah mest. mn. je sdrau ǀ v'nashih glidih mest. mn. je serce ǀ s'ſerzam, s'teleſsam, s'pozhutki, inu s'vſimi glidamij or. mn. ſi shlushil hudizham ǀ ludje pak vednu mene pohujshaio, inu reshalio s' vſymi ſvojmi glidmy or. mn. ǀ mej timi drugimi glidy or. mn., zhloveku ner ble jeſik pomaga gnado boshjo sgubiti ← nem. Glied < srvnem. gelit ‛ud, člen’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
goreti -im nedov. goreti:
rajſhi hozheo do vekoma v'pakli goreti nedol. ǀ nyh gnesdu sazhne gorèti nedol. ǀ hozhesh do vekoma v' shueplenskim ogni goreiti nedol. ǀ bi imeli gorejti nedol. na altarju nashiga ſerza ǀ bo vmoril tvojo vbogo dusho, de do vekoma bò v' pakli mogla gorit nedol. ǀ vſhe zhes taushent lejt v'pakli gorim 1. ed. takushno martro terpim ǀ kateri pod oknam gorij 3. ed. ǀ ena ſvejzha na verh Turna v' laterni saperta schihershi gorj 3. ed. ǀ poshle zhes tiga Gospuda, eno veliko vurozhino, de mu ſe je sdelu, de shivu gorji 3. ed. ǀ v'paklenskim ognju negorimo +1. mn. ǀ Nej li pereſſa gorè 3. mn., de li ozhy ushivaio ſonzhno lepoto ǀ eno strashno ſmert ſtury, inu do vekoma v'pakli bo gorel del. ed. m ǀ taku bosh dovekoma v' paklenskim ogniu goril del. ed. m ǀ kry bo v'shilah gorela del. ed. ž ǀ Serze Svetiga Shimona, inu Thadeusa je gorelu del. ed. s s' ogniam te lubesni ǀ s'dusho, inu teleſsom bomo terpeli, inu goreli del. mn. m ǀ en zhaſſ nyh lampize ſo gorele del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
gospod -a/-i m gospod:
ta vſmileni Gospud im. ed. naſs proſsi sa myr ǀ Enkrat ſe imenuje en General, inu Gospud im. ed. te vojskè ǀ kadar en Guspud im. ed. bi imel eniga hlapza ǀ pride ven Grad, Gospnd im. ed. ij naprutu pride ǀ pride v'imeni tiga Gospuda rod. ed. ǀ Goſpudi rod. ed. Boga ſodbe ſo tuku skriune, inu uiſſoke, de zhloveska pamet ſgruntat yh nemore ǀ ſe pergliha enimu vſmilenimu, inu dobrutlivimu Gospudu daj. ed. ǀ ſim milu sdihal, inu k'Gospudu daj. ed. Bogu djal ǀ jest bodem ushe utalashil vaſhiga Gospuda tož. ed. ozheta ǀ Letu vshaffaio petlery per niketerim shlahtnim Gospudu mest. ed., inu shlahtni Gospei ǀ vy pred enem mogozhnim Gospudom or. ed. ſe sdershite de natla ne plunite ǀ Pred Goſpudam or. ed. semle, inu Nebeſs bomo raitingo daiali ǀ Sta bla dua goſpuda im. dv. velika priatela ǀ nehzhe nemore duema Gospudoma daj. dv. popolnama shlushiti ǀ Nihzhe nemore duema Goſpudama daj. dv. shlushiti ǀ Pravi shlahtni Gospudje im. mn. ſò bily uni trje Bashadory ǀ Gnadlivi, inu Viſoku zhaſti uredni Gospudie im. mn., vy nepoterbujete moje molitvize ǀ vſy ſo bili bogati Gospudy im. mn. ratali ǀ letij tuoji poshlushavizi ſo fajn Gospudij im. mn., inu fajn Gospe ǀ ozhy od teh mladih Gospudu rod. mn. nej obernila ǀ veliko Gospudou rod. mn. je prishlu ǀ nevarnu je sa dusho tulikajn Gospudam daj. mn. shlushit ǀ vſem Shkoffom, inu duhounem Gospudom daj. mn. en lep exempel puſtil ǀ ſe ym godi kakor unem Gospudem daj. mn. ǀ vy ſte dolshan vſe taiſte Gospudje tož. mn. vkupaj poklizat ǀ pred drugimy Gospudy or. mn. ſe je hualil ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej Gospudomy or. mn. Paulus → g.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
gospodovati nedov. gospodovati:
Goſpodovati nedol., inu krajlovat na ſemli, ſa veliko ſrezho je dershanu (V, 105) ǀ Gospud saneſſi tvojmu folku, inu nepuſti tvojo erbszhino k' shpotu biti, de bi Ajdje zhes nje gospodovali del. mn. m (IV, 161)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
gotarski prid. gotski:
Alericus Goterski im. ed. m Krajl s' eno veliko voisko je bil tu meſtu Rim oblegil (V, 574) → Alerikus
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
gravžanje s gnus:
kumaj eden yg sazhne vshivat, kar prezej veliko grenkuſt, shkodo, inu graushajne tož. ed. (II, 440) → gravžati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
grozen -zna prid. grozen:
Ta grosna im. ed. ž spaka tiga greha, spazhi tega greshniha zhloveka ǀ ob zhaſſu Ceſſarja Giuſtiniana je bila ena taka groſna im. ed. ž kuga ǀ Preklinaine je taku groſnu im. ed. s, inu greshnu ǀ v'taiſto veliko, inu grosno tož. ed. ž belesan je bil padil ǀ tej ſveti Divizi je bil dal eno groshno tož. ed. ž shlafernzo ǀ ta dua ſe neiſta bala takorshne grosne tož. mn. m grehe doparnashat ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish, ludvina ſvoje grosne tož. mn. ž bolesni
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
grozoviten -tna prid. grozovit:
en grosoviten im. ed. m hudizh s'prizho tega greha je bil ratal ǀ en groſovitin im. ed. m oſſel v'kambro pride ǀ ta grosovitni im. ed. m dol. Turk s' veliko vojsko je zhes nas potegnil ǀ ta grosovitni im. ed. m dol. Riſs tiga golufniga ſvejtà ſe nemore premagat s' lepimi guanti ǀ na potu mu pruti pride en grosovitni im. ed. m dol. levu ǀ Ie taisti grosavitni im. ed. m dol. lintvorn ǀ greh je ena grosovitna im. ed. ž, inu shkodliva ſpaka ǀ Kej je tvoje preuſetnu, inu grosovitnu im. ed. s napreivſetje ǀ s'eniga groſovitniga rod. ed. m leva rata enu krotku jagnizhe ǀ je bil timu groſovitnimu daj. ed. m Riſu Goliatu glavo odſekal ǀ enkrat ſe pergliha enimu grosovitnimu daj. ed. m levu ǀ grosoviten tož. ed. m lon tem ſvojm da ǀ tiga groſovitniga tož. ed. m ži. Riſa Goliata je bil premagal ǀ bo premagala tiga grosovitniga tož. ed. m ži. paklenskiga Olofernuſſa ǀ vidi to strashno, inu grosovitno tož. ed. ž spako ǀ ſatoraj ſtanovitnu to groſovitno tož. ed. ž martro rajshi je bil preſtal ǀ s'Kuſi tu grosovitnu tož. ed. s djajne ǀ pred grosovitnim or. ed. m Turkam ǀ Gdu je bil s'takarshno groſovitno or. ed. ž ſmertio Nicanoro vumoril ǀ Grosovitni im. mn. m levy ſo taisti ǀ shivali Katere so ble Krotke stuarjene, taku hitru ſo grosovitne im. mn. ž, inu shkodlive ratale ǀ ti zhloveka v' takorshne grosovitne tož. mn. ž grehe perpravish ǀ tudi druge meſta bo ouarual pred temy groſovitnimy or. mn. Samurizi primer.> bo groſovitnishi im. ed. ž ta beſſeda presež.> on ie ta nergroſovitnishi im. ed. m ſaurashnik zhloveski ǀ Sadomiterie ie bil navuzhil to nar groſovitnishi tož. ed. ž nezhiſtoſt ǀ ſo bli sklenili Chriſtuſa s' to ner shpotlivishi, inu grosovitnishi or. ed. ž ſmertio umorit ǀ pride v'Rim, kir ty nar grosovitnishi im. mn. m Ajdij ſo regerali ǀ levy, ogin, mezhy, ſikere, inu te ner groſovitnishi im. mn. ž martre ǀ de sa tvojo volo tvojm nergrosovitnishim daj. mn. Saurashnikom ſe v' roke volnu podash
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Gvinolensis m osebno lastno ime
Gvengalen (?):
Veliko skriunoſt v' tem prikasajnu samerka Appat Gvinolenſis im. ed. ǀ Appat Gvinolenſis im. ed. odgovorj (V, 219) Verjetno je mišljen sv. Gvengalén, lat. Guengalaenus, frc. Guénolé (po 460–pribl. 532), ustanovitelj benediktinske opatije v Landevennecu; → Vinolensis.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Halaa ž osebno lastno ime
Hela:
Halaa im. ed. Shena Aſſuruſa s' veliko martro … je bila porodila eniga Synu, ter mu je bila vſdela Jabes Héla, lat. V Halaa, hebr. Helá, Ašhurjeva žena (SP 1 Krn 2,24, 4,9)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Hieriho -a m zemljepisno lastno ime
Jeriha:
koku je bil ta mozhni sijd tiga mejsta Hiericho im. ed. okuli vergal ǀ is tiga paneniga Meſta Hiericho im. ed. ǀ tebe shiher perglihat morem timu meſtu Hieriho im. ed. ǀ okuli tiga meſta Hjericho im. ed. ſo bile ſe pokaſile, inu ſmerdezhe ratale ǀ kateri is Hiericha rod. ed. je shal ǀ cellu mejſtu Hiericho tož. ed. ie bil konzhal ǀ Je enkrat General Joſve eno veliko vojsko zhas Kananerje pellal, ter tu veliku meſtu Hierico tož. ed. oblegil Gr. Ἱεριχώ; → Jeriho
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
hiša -e ž hiša:
obena hisha im. ed. cella nej bila oſtala ǀ ſam od hishe rod. ed. do hishe rod. ed. je shal ǀ kateri suojga blishniga s'palzo s'hiſhe rod. ed. ſtepe ǀ jo dobru oklofeta, ter ſe shishe +rod. ed. pobere ǀ Danaſs je letej hishi daj. ed. doshlu isvelizhajne ǀ ſatorai Bug njega hiſho tož. ed. s'blagam napolni ǀ Nej hotel v'hisho tož. ed. pojti ǀ je bil on ſvoje blagu predal, inu tulikain slata s'kusi oknu v'nijh hijſho tož. ed. vergel ǀ krajl David je bil sapovedal to skrinio Boshjo poſtavit v' hiso tož. ed. tiga mosha Obededom ǀ ukupaj per eni misi sta jedla, v'eni hiſhi mest. ed. ſpala ǀ v'hishi mest. ed. te bogabojezhe vduve ǀ je pred eno hisho or. ed. vidil leshati en ſilnu velik Kamenitvi ſteber ǀ Nej ſo li ſamy kloshtri, inu puszhave, kateri nepolnio Nebù, ampak tudj hishe im. mn. teh ſakonskyh ǀ veliko otrouk veliku hish rod. mn., inu shivine, od katerih david govorj ǀ pſij nej ſo vezh hijsh rod. mn. vahtali ǀ nuzh ga saverne, de k' hisham daj. mn. nej mogal priti ǀ krajl s'ſuſebno dobruto ym je bil dal hishe tož. mn., inu nyve ǀ V' gmain hishah mest. mn. nemorem prebivat sa volo shentovaina lotrska hiša bordel:
Letu mejstu nej obena loterska hisha im. ed., àmpak prebivalshe Boga Vſigamogozhiga ǀ Zhe pak pò ſili v' to lotersko hisho tož. ed. bosh sapovedal mene pelati ǀ Ima dvej nogi … s' eno nej grè v' Zerku, s' to drugo v' loterske hishe tož. mn. < slovan. *xy̋ša ← germ., prim. stvnem. hūs ‛hiša’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
hudoben -bna prid. hudoben:
Nikar nedaite S. Rus. T. enimu katiri je hudoben im. ed. m kakor en peſſ ǀ Abel je nedolshin, Cain je hudobin im. ed. m ǀ ta hudobni im. ed. m dol. Herodesh, je bil sturil svesat S. Petra ǀ Kakor je skuſila una hudobna im. ed. ž shena ǀ Ah hudobnu im. ed. s takorshnu ſerze ǀ pishe S. Mattheush od eniga hudobniga rod. ed. m, inu maluvredniga hlapza ǀ Zhe ſi pregreshil is tvoje hudobne rod. ed. ž ſamovolnoſti ǀ sa volo njega hudobniga rod. ed. s, inu hreshniga shulejnia ǀ taku ſe tudi sgodj temu hudobnimu daj. ed. m ǀ je imel en taku hodoben tož. ed. m jeſik ǀ nehajte ſe tulikain jesiti zhes tiga hudobniga tož. ed. m ži. Caina ǀ eno taku hudobno tož. ed. ž, jeſizhno, tagatno, inu ſtrupeno sheno je prenashal ǀ en takorshen zhlovek enu greshnu hudobnu tož. ed. s ſerze imà ǀ s' ſvojm hudobnim or. ed. m ieſikom ǀ s' ſvojo hudobno or. ed. ž sheno Xantippio ǀ Tista dua hudobna im. dv. m stariza … ſama sta poſsuta bilà ǀ ti hudobni im. mn. m bratje nej ſo to veliko lubesen Iosephavo hoteli sposnati ǀ vuzhite ſe vij hudobnij im. mn. m s'shkodo teh drugih nehati ǀ Ah hudobne im. mn. ž muhe ǀ ſe najde tulikain hudobnih rod. mn. ludy ǀ je bilu veliku hodobnyh rod. mn. terdouratnyh Ajdjou perteklu ǀ bom rekal tem hudobnem daj. mn. greshnikom ǀ Tem hudobnim daj. mn. letu kar nej obeden greh ſe ym je sdelu de je ena velika pregreha ǀ Chriſtus je enkrat kregal, inu sfaril te hudobne tož. mn. m Iude ǀ gdu je poſtavil, inu smeshal te hudobne tož. mn. m, s' dobrimy, te greshne s'pravizhnimy ǀ nejſte dershali s'unimij hudobnimi or. mn. primer.> Zhe hudobnishi im. ed. m je ta zhlovik, hushi ſodi, inu govory ad teh drugih ǀ nei ſim obeniga hudobnishiga rod. ed. m mogal naiti ǀ ony ſe nepobulshaio ampak ſhe hudobniſhi im. mn. m rataio ǀ nej bilu na semli hudobnishih rod. mn. ludy kakor ſo bili Egyptiery presež.> Gdu ie bil Faraon? ta nar hudobnishi im. ed. m zhloviK tiga ſvejta ǀ tiga nerhudobnishiga tož. ed. m ži., inu greshniſhiga zhloveka ſo neuſmilenu martrali ǀ Vy pak nar hudobnishi im. mn. m ſte v'Prasnik bily ǀ v' rokah ſvojh ner hudobnishi rod. mn. ſaurashnikou
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
imeti imam nedov. 1. imeti:
vſelej pofliſsajteſe eno dobro manungo imeti nedol. ǀ nej ſmo vredni zhlovesku ime imèti nedol. ǀ shelish s'namy myr imejti nedol. ǀ sledni zhlovik ima v'ſebi, Kar Bug hozhe imeiti nedol. ǀ hozhe njega imetj nedol. ſa ſvojga mosha ǀ nej sadosti ſamo ſvetlobo te s: vere imètti nedol. ǀ letu Bug hozhe s'Kusi ſvoie shtrajfinge od naſs imet nedol. ǀ jest imam 1. ed. ushe beſsedo od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem, hadar hozhem ǀ Aku slatu jmam 1. ed., kaj drusiga imam 1. ed., semuzh enu malu gijele persti ǀ Ti imash 2. ed. dua, inu trydeſeti sob ǀ ymash 2. ed. krivizhnu blagu ǀ ima 3. ed. en mozhan grad na shivi skali ſisidan ǀ v'ſerzi imà 3. ed. ſvoje mejſtu ǀ Jma 3. ed. velik kashel, sakaj vſe skuſi marmra ǀ ſilnu veliku yima 3. ed. hudizh v'pakli, inu cilu malu reſpective yh ima 3. ed. Bug v'Nebeſsih ǀ Hoshter samerka de imata 3. dv. veliku danarjou per ſebi ǀ sadosti vſhe imamo 1. mn., vſtanimo, inu Boga sahvalimo ǀ Prau imate 2. mn. de eniga takushniga poſla v'vashi hishi neterpite ǀ imaio 3. mn. malu buqvi, de bi ſi mogli pomagat ǀ poſvejtno manungo imajo 3. mn. ǀ taiſti bi imeli poshlushat, kateri usheſſa imaiò 3. mn. ǀ ymaio 3. mn. ajffer sa nyh leſtno zhast ǀ kazhe imao 3. mn. Krajlizha ǀ imei vel. 2. ed. ta s. strah ǀ imej vel. 2. ed. strah Boshij ǀ imi vel. 2. ed. ti vſaj poterplejne s' JESVSAM ǀ pred ozhmy jo imete vel. 2. mn. ǀ na S. ſpuvidi ſpumnite, pred ozhmy yh imète vel. 2. mn. ǀ S: strah pred ozhmi vſelej imejte vel. 2. mn. ǀ hualo, inu zhast Boshjo v'uaſhshim ſerzu imèite vel. 2. mn. ǀ imeite vel. 2. mn. pravo vero ǀ Angele bosh sa tuoje tovarshe imel del. ed. m ǀ nihdar drugiga vſtih nej ſi imèl del. ed. m, ampak ſludia, inu hudizha ǀ je vſo zhaſt, inu hualo jemel del. ed. m ǀ skarbi nej iemel del. ed. m ǀ veliku otrok je imela del. ed. ž ǀ Ime je tako muzh imelu del. ed. s, de vſe paklenske mozhij morio pobegnit ǀ Veliko vojſko vſelej ſta vkupaj imela del. dv. m Amaſius Egypterski krajl, inu Samurski krajl Taletes ǀ de ſi lih veliku lepshi ſlovenski jesik ſo imeli del. mn. m, kakor je moj Vippauski ǀ kakor de bi glavo imèli del. mn. m s'shelesa ǀ ſo vſelej na plazu en ſgon imelì del. mn. m ǀ une preproste Divize, katere ſo prasne lampe imele del. mn. ž zanikane oblike obene skerbj, inu misli na tu vezhnu neimeti nedol. ǀ huala Bogu jest nimam 1. ed. obeniga taziga greha ǀ moj priatel je k' meni prishal is ceſte, inu nemam 1. ed. kaj njemu naprej poloshiti ǀ Nejmam 1. ed. tedaj morebiti jest vekſhi vrshoh shaluati ǀ nymam 1. ed. obeniga zhloveka ǀ Iest neman 1. ed. obene dobre miſli, ali manunge G: Bogu dopasti ǀ Ti ſi shaleſten kadar nimash 2. ed. szshim tvoje dolge plazhat ǀ te nar manshi skarbi nemash 2. ed. de bi dusho osdravil s'arznio te s: pokure ǀ ti nejmash 2. ed. pameti ǀ Ti MashniK, Kateri sa volo tuoje Kupzhie, ne mash 2. ed. zhaſsa S. piſsmu brati ǀ obene srezhe, inu shegna nima 3. ed. ǀ zhednoſti ſvojh ſtarishih nimà 3. ed. ǀ neima 3. ed. ſebi glihe ǀ Slonu je ſapovedal, de nyma 3. ed. nihder obene auzhize vmorit ǀ kadar zhlovek nema 3. ed. dobre manunge G: Bogu dopasti ǀ dokler blaga nemà 3. ed., v'nevarnosti ſe najdeio de bi ogin te nezhistosti yh neposshgal ǀ nejma 3. ed. ſvoje potrebe ǀ obeden nijma 3. ed. meni samirit ǀ Bug na temij offrij nijmà 3. ed. obeniga dopadeina ǀ nimamo 1. mn. ſamy sadoſti kruha sa nas ǀ aku pak te lubesni nymamo 1. mn. nej ſmo pravi Christuſhavi Iogri ǀ nemamo 1. mn. kruha sa naſho potrebo ǀ aku lubesni pruti ſvojmu blishnimu nymate 2. mn., nej ste Iogry Christuſhavi ǀ dokler te S. manunge nemate 2. mn. je vſe sgublenu ǀ Kateri nijmate 2. mn. ſerza ǀ de ſi lih pameti, inu pozhutiku nimaio 3. mn. ǀ nimajo 3. mn. nezh duhouniga, temuzh ſamù shivinsku ǀ nihder dobriga konza nymaio 3. mn., temuzh negauge prideio ǀ kratki zhaſſi, veſſelje, troshti, lushti, inu bogaſtva njmaio 3. mn. ſtanovitnoſti, ampak isgineio ǀ ludje nemajo 3. mn. taKushniga saupajna h'tebi ǀ ty lakouni po blagi, nihdar nemaio 3. mn. sadosti ǀ dokler nijmaio 3. mn. prave vere ǀ kulikain lona ludje sgubio, dokler te S. manunge nemeaj 3. mn. ǀ ſe prozh pobere, de bi urshoh neimel del. ed. m ſe shnio preperat ǀ de bi moja Mati drugiga greha neimela del. ed. ž ǀ bi pameti nejmela del. ed. ž, kadar bi ſe neomoshila ǀ de bi nyh truplu obeniga pomankajna neimelu del. ed. s ǀ de bi obeniga druſiga opravila neimeli del. mn. m 2. morati:
kaj tedaj imam 1. ed. ſturiti ǀ ti ſe imash 2. ed. vezh Boga, kakor shpota bati ǀ Jmash 2. ed. vejdit, de bo en Angel is nebeſs na semlo prishal ǀ obene beſsede nebom sasnamval, ali ſe ima 3. ed. hitru, ali pozhaſsu srezhi ǀ ta sapuvidi ſe imà 3. ed. sdaj, inu nikar na ſodni dan napolniti ǀ kmetushki ſtan jma 3. ed. v' mej vſimy ner ble sposhtovan biti ǀ de imâ 3. ed. te oſekane glave pershiti h' truplam ǀ Mosh, inu shena obodua imata 3. dv. ſa hishno potrebo skerbeti ǀ naſs vuzhi koku imamo 1. mn. molit ǀ ner vekshi upaine imamò 1. mn. v' miloſt Boshio poſtavit ǀ kadar shlishite de s'tiga svejta ſe imate 2. mn. lozhit ǀ greh tiga poboja, kateriga ſe ymate 2. mn. varvat, inu annat ǀ Bug pak sa'povej de ſe imaio 3. mn. lubiti, inu mijru shivejti ǀ Sapovej ſvejsdom de ſe imajo 3. mn. zhes Sisara vojskovati ǀ imaiò 3. mn. vſe shitu Joabavu poshgati ǀ mu ymaio 3. mn. gauge na zhellu shgati ǀ ijmaio 3. mn. odvershana biti od herbszhine ǀ sapovej hudizhom, de imo 3. mn. Filetta martrat ǀ kadar je imel del. ed. m Sodomo poshgati ǀ Taushenkrat ſo shegnali Rod od kateriga je jmel del. ed. m priti ǀ Calujnus leta neſramni, inu negnuſni loter, kateri ſa volo njega shivinske nezhiſtoſti je imel del. ed. m shiu ſeshgan biti ǀ kadar bi jo bila imela del. ed. ž kregat ǀ je jmela del. ed. ž njega poroditi ǀ letu bi ſe imelu del. ed. s nam sgoditi ǀ de bi imelus'skale del. ed. s+ nam vinu tezhi ǀ kadar bi sapovedal vetrovom de bi ſe imeli del. mn. m maszhovati zhes zhloveka ǀ Machabejery ſò ta folk opominali de bi jemeli del. mn. m G. Boga pohleunu sahualit ǀ de bi vſy ludje ſe imili del. mn. m h' timu driveſſi perblishat ǀ G: Bug ſapovej de bi ymeli del. mn. m vſaj ptvye blagu smeram poſtiti ǀ Nesapovej greſhenzam de bi imele del. mn. ž eno tako pokuro delat kakor Maria Egiptiaca zanikane oblike 1. ne potrebovati, ne moči:
ſe nimam 1. ed. bati, inu sramovati ǀ obeniga lona ſe nimash 2. ed. troshtat ǀ v'Nebu nemesh 2. ed. pogledat ǀ glava nima 3. ed. pres suojh glidubiti ǀ satoraj ſe nemamo 1. mn. bati, de ſe nam bo godilu Kakor vnim nesrezhnim ǀ drugiga ſe nimate 2. mn. bati, semuzh G: Boga ǀ nezh ſe nemate 2. mn. bati ǀ obene miloſti boshie ſe nimaio 3. mn. troshtat ǀ shivish vſe skusi v'grehah, kakor, de bi nikuli neimel +del. ed. m pred Rihteria Boshjga priti ǀ kakor de bi ne imel del. ed. m nikuli umreiti 2. ne smeti:
Polek tvojga della nimash 2. ed. na Boga posabit ǀ Ti nymash 2. ed. preshushtuati ǀ Na dobruto preieto nihdar nemash 2. ed. posabit ǀ nad letem obeden nima 3. ed. zviblat ǀ Gospodar nimà 3. ed. li ſam ſaſſe skerbejti ǀ Nema 3. ed. savupat v'obeno ſtuar, sakaj vſe kar je ſtvarjeniga bo njemu super ſe poſtavilu ǀ ta kateri ima to hudo miſsu v'grehi oſtati, ſe nejma 3. ed. podstopit Boga proſsit ǀ prepovej de obeden njemu nymu 3. ed. dati ni jeiſti, ni pyti ǀ nimamo 1. mn. yſkati, na ſemli naſſe iſvelizainje ǀ nymamo 1. mn. na praſnik obenu poslovajne dellat ǀ Na tem cilu nemamo 1. mn. zviblat ǀ nimate 2. mn. biti vy Shene kakor Niobes ǀ nymate 2. mn. folsh prizha pelati ǀ V moj Cirkvi vy nemate 2. mn. drugiga dellat, ampak molit ǀ Letu ſo dolshne vſe shene ſturiti, de obeniga drugiga nimaio 3. mn. lubiti ǀ ym je bil prepovedal, de nimaio 3. mn. jeiſti ſad tiga driveſſa na ſrejdi Paradisha saſſajeniga ǀ shlahtniKi nijmaio 3. mn. Kupzhuvati, tj gmain ludje pak de njimaio 3. mn. nenuznu Stati ǀ takrat sapovei de ij nemajo 3. mn. nezh ſturiti ǀ je bil sapovedal de mu nemaio 3. mn. povedat gdu yh poshila ǀ prepovei hishnim de obenimu nemò 3. mn. povedat ǀ Bug neprepovej, de bi zhlovek ne imel del. ed. m te potrebna della poſvejtna dopernashat ǀ leta ſvejt bi ſi neimel +del. ed. m imenovati Mundus ǀ gleda tu kar bi neimu +del. ed. m vidit ǀ Leta Catharini prou dâ, ter jo ſvetoua de bi obeniga drugiga neimela +del. ed. ž sa ſvojga Shenina vſeti, ampak Chriſtusa Jeſusa ǀ Iest vam ſim bil sapuvedal, de bi neimeli +del. mn. m lagati ǀ kaj s' eno veliko dolshnuſt imamo pruti Nashimu Odresheniku Chriſtuſu JESUSU, na katiro nihdar bi nejmeli +del. mn. m poſabit ǀ sakaj … prepovedash de bi neimele +del. mn. ž ſe jokat nat tvojm britkom terpleinom ǀ shene bi nihdar ne imele del. mn. ž veniga drugiga pogledat slovo imeti biti odslovljen:
Vna ſe huali, de je vſelej sveiſta bila, kirkuli je shlushila, de ſi lih pouſot je slavu ſa volo tatvine imela del. ed. ž → imati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Iskarijot(a) -ta m osebno lastno ime
Iškarijot:
raven njega ta faratarski Iudesh Iskariot im. ed. ſijdi ǀ kakor en drugi Iudash Iſkariot im. ed. pravi ǀ Polè Iudesh iskariot im. ed. ie vſhje prishal s'eno veliko companio sholneriou ǀ kadar Judje je bil perpelal Jskariot im. ed. v' ta Vert Gezemani ǀ kakor Iudas Iskariota im. ed., kateri je bil prishal k'Chriſtuſu ǀ nezh negovori, ad Judesha Iskariota rod. ed., kateri je bil na miloſti boshy zagal ǀ Od Judesha Iskoriota rod. ed. ǀ Iskariotu daj. ed. sa volo njegove prevelike pregreha trebuh po ſredi na dvuje ſe je bil reſpozhil ǀ kadar tiga duanajſtiga Jogra Iskariota tož. ed. je bila sgubila ǀ G. Bug je bil is ſtola Apoſtolishkiga suergil tiga greshniga Jskariota tož. ed. ǀ s'Iudesham Iskariotam or. ed. dò vekoma bodo v'pakli goreli ǀ velik Iskariotou rod. mn. na ſemli se najde ǀ kulikajn takorshneh Iskariotu rod. mn. bi vidili k' S. Rus. T. perblishat → Iškarijot
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
iskati iščem nedov. iskati, tj.
iskati z namenom najti in
želeti, hoteti:
sazhne te Nebeshke shaze yskati nedol. ǀ per pridigi nimate druſiga iskati nedol., ampak to gorezho resnizo ǀ Krajl puſtj iskat nedol. taiſtu sheliszhe ǀ nimamo yſkati nedol., na ſemli naſſe iſvelizainje ǀ Abraam njega Ozha ta je bil shal v'Egypt Kruha yskati namen. ǀ Bug je bil shal isKat namen. Adama ǀ gre prezej, yskat namen. tu prepovedano drivu ǀ na semlo ſi prishal to shkodlivo shival iskati namen. ǀ Ne bo prishal, kakor ta parvi krat yſkati namen. te sgublene ovzhize ǀ poshle ijskat namen. Mashnike ǀ ſo bilij shli po skriniah denarje ijskati namen. ǀ ga gre yshat namen., ga najde veni ſenizi ǀ Ieſt yszhem 1. ed. moje lube bratie ǀ jo vshe dolgu zhaſſa iszhem 1. ed. ǀ li tvojo edino zhast jiszhem 1. ed. ǀ Jeſt neyszhem +1. ed. moje zhaſti ǀ kaj ti lubesnivi, inu lepi mladenizh letot yszhesh 2. ed. ǀ ga yshzhesh 2. ed. po hribah, inu dolinah ǀ proſſish, inu iszhesh 2. ed. kej bi mogal en frishin trunk vdobit ǀ s'veſseilom yszhes 2. ed. ſmert ǀ yszhe 3. ed. eno teſno ſpranizo ter s'kusi taisto lejse ǀ Ta zhlovik ga iszhe 3. ed., inu tudi naide ǀ zupernje yſzhe 3. ed., inu cilu Boga satay ǀ ſamu tu Nebeſhku yshzhe 3. ed. ǀ v'vſijh vishah ijszhe 3. ed. njega ob leben perpravit ǀ ijſzhe 3. ed. buzhe, kumare, zhebu, inu zheſsen ǀ sastoin ijshzhe 3. ed. ta hudobni shkoduat timu pravizhnimu ǀ drugiga neijshzhe +3. ed., semuzh tebe podkopat ǀ Sdaj pak ſe na Shaffaryh nezh druſiga neyszhe +3. ed., temuzh de ſo ſveſty najdeni ǀ Kadar dergdi nasho pumozh ijszhemo 1. mn. ǀ Ali ſakaj druge exempelne yſzhemo 1. mn. ǀ kaj druſiga skuſi nashe dellù iszhemo 1. mn. ǀ Vy yſzhete 2. mn. Ieſuſa Nazarenskiga, tiga krishaniga ǀ naulesh yszhete 2. mn. takorshna mozhna vina, de vaſſ opianio ǀ sakaj vij li tu posvetnu kateru en kratek zhaſs terpi ijshzhete 2. mn. ǀ Ah vij nepametni Kateri te preproste ijhzhete 2. mn. ogolufati ǀ volnu v'nevarnost ſe podado, inu perloshnosti yszheio 3. mn. ǀ ſame yſzheio 3. mn. perloshnoſt s'drugimi moshmij snanje dellat ǀ sa boshjo zhast nemarajo, ampak ſuojo lastno yſzhejo 3. mn. ǀ ſupet iſzheio 3. mn. perloshnoſt ǀ Nej li iszheio 3. mn., inu proſſio zhaſtj ǀ tudi nijh s'laternami ijszheio 3. mn. ǀ firbizhnu ijſzheo 3. mn. vejdit djaine ǀ na semli nyh lon yshzhejo 3. mn. ǀ kadar sgubè en toler, en rajnish, shalujejo, ga fliſsnu yshzheio 3. mn. ǀ Nej ty drugi ludje yſhzheo 3. mn. nyh ſrezho ǀ yszhio 3. mn. po nedrah ǀ skarbnu yshejo 3. mn. Dohtarja de bi njeh telu osdravil ǀ ſvoj nuz, inu dobizhik s' shkodo teleſſno, inu duhouno blishnyh iszheo 3. mn. ǀ tedaj li mleku, inu vouno yszheo 3. mn. ǀ Ony mene neishzheo +3. mn., ampak mojo veliko doto ǀ zhe resniza je taku nuzna, potrebna … sakaj jo ludje nelubio, neshtimaio, inu neijshzheio +3. mn. ǀ vener ty nemarni ludje letu neshtimaio, neiszheo +3. mn. ǀ G. Bogu dopasti neyshzhejo +3. mn. ǀ ludy kateri skuſi ſvoje dobra della neyszheio +3. mn. zhaſt boshio ǀ Letu yszhi vel. 2. ed., letu sheli, letu proſſi ǀ Kar je tam gori yszhite vel. 2. mn. ǀ Iszhite vel. 2. mn., inu lubite Boga taku bode vaſha dusha shivela ǀ Ishzhite vel. 2. mn. v' hishi Euphemiana ter bote nashli tiga Svetiga Mosha ǀ per Christuſu ijszhite vel. 2. mn., taku bodete letu neshli ǀ Nikar tedaj Nem. Nem. neyshzkete +vel. 2. mn. vaſho zhast ǀ Jeſt nebom dergdi exempelne iskal del. ed. m ǀ Abſolom s'eno veliko vojsko ga je yskal del. ed. m ǀ Ie ijskal del. ed. m Krajl ſaul vſijh vishah Davida tiga nedolshniga vubiti ǀ ta presheshna Herodiades je iskala del. ed. ž perloshnoſt ǀ v'teh S: Ranah yskala del. ed. ž ǀ vashe ſerze bo … te posvetne rezhij bo sanizhualu, inu te Nebeshke ijskalu del. ed. s ǀ tvoj Ozha, inu jeſt ſmò tebe s' shaloſtio yſkala del. dv. m ǀ aku li bomo NebeſhKu Krajleustvu yskali del. mn. m ǀ s'laternami vaſs bodo pod semlo ijskali del. mn. m ǀ po ſvojh shejlah bodo Vuzhenike iskali del. mn. m ǀ pò uſot ſo njega ijskali del. mn. m vumorit ǀ de bi s'laternami fliſsik ijshali del. mn. m pod semlò ǀ de bi hualo, inu zhaſt per ludeh neyskali +del. mn. m ǀ taiſti, kateriga ſò yskale del. mn. ž je bil od ſmerti gori vſtal ǀ po Tempelni ſo iskale del. mn. ž ſvojga Lubiga
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
izkazati -kažem dov. izkazati, pokazati:
raunu leto riſnizo danaſs ijm hozhem iskasat nedol. ǀ jeſt ſim ſi naprej vſel iskaſat nedol., v kakushni vishi imate letu ſturiti ǀ ſmò my dolshni v' hishi boshy ſe ponishat, inu zhaſt yskasat nedol. Krajlu zhes vſe Krajle ǀ ſim naprej vſel danaſs N: N: to dolshnust jskasat nedol. ǀ obene dobrute ble Bogu dopadezhe nemore en karshenik yskaſat nedol. ǀ v'Rimi je ta nar vekshi sapuvid, Spodobno zhast ijkasat nedol. nijh Boguvom, inu Tempelnom ǀ Meni, katiri vernem karſhenikom govorim nej treba skasat nedol., de Bug je sapovedal ſe poſtit ǀ inu vener taku malu zhaſti Tebi iskashem 1. ed. ǀ Vekshi zhaſt, inu shlushbo ijſkashesh 2. ed. Beſedniku, de bi praudo tebi vdubil, kakor pak ſvetnikom ǀ od taiste velike Milosti Boshje, katero G: Bug iskashe 3. ed. tej greshni dushi ǀ ſtrejshe, brani, inu vſo dobruto yskashe 3. ed. ǀ zhast, inu hualo, ketero cellu kershenstvu danas iſkashe 3. ed. krajlu zheſs vſe krajle ǀ zhaſt, inu lubesan Vidu yskaſhe 3. ed. ǀ aku takorshna zhaſt ſe yskashe 3. ed. enimu zhloveku v' njegovi hishi ǀ veliko shalost inu poterplènie prutu timu bolnimu ijskashe 3. ed. ǀ Spodobnu je tedai de Marij Divizi vſo zhast, inu lubesan isKashemo 1. mn. ǀ kaku malu hualeshnoſti tebi skashemo 1. mn. ǀ neboyteſe vy Gospoda, de bi zhaſt katiro Bogu iskashete 2. mn. bres velikiga lona oſtala ǀ katerimu Judje obene zhaſti neiskasheio +3. mn. ǀ iskashite vel. 2. mn. miloſt njegovi dushizi ǀ leto reſnizó danaſs N: N: bom iskasal del. ed. m ǀ veliko zhaſt je iskaſal del. ed. m tem poslanem shlushabnikom Bobylonskiga Krajla ǀ eni Gospej vſo zhaſt je yskasal del. ed. m ǀ vſo zhast ſvoi materi Berhſabei je yſkasal del. ed. m ǀ je Goſpud veliko miloſt ny is kasal del. ed. m ǀ ta dua Sveta Apoſtela veliko lubesan ſta iskasala del. dv. m ǀ Ajdy bodo vekshi zhast iskasali del. mn. m ſvojm Malikom, kakor vy Cerkvom ǀ nashi katolish Firshti vſo zhaſt ſo taiſtom iskaſali del. mn. m ǀ andoht, inu zhaſt ſo JESUSU noter v' Zerkuah yskaſali del. mn. m ǀ Jogry na mory ſo JESUSU takorshno andoht, inu zhaſt yskasali del. mn. m ǀ vſe ſtuary veliko andoht pruti temu nerſvetejshimu offru ſo bile iskasale del. mn. ž izkazati se izkazati se, pokazati se:
zhlovik je dolshan hualeshin ſe iskasat nedol. ǀ de bi ony imeli lubiti, inu hualeshni ſe yskasat nedol. ǀ dobrutliu, inu hualeshen ſe iskasesh 2. ed. Moj vſmileni Bug ǀ cilu najdem de ta nepametna shivina hualeſhna ſe iskashe 3. ed. tem, od katerih kejkaj dobriga prajme ǀ Kumaj od deſset edn hualeshen ſe yskashe 3. ed. ǀ hualeshni ſe temu kloshtru iskaſheio 3. mn. ǀ cilu tize, kazhe, levij, inu pſy s'enu maihinu kruha, ali s'eno kust, hualeshni ſe iskasheio 3. mn. ǀ Pojdite tjaKaj, inu ſe isKashite vel. 2. mn. Fariem ǀ mei deſſetimi en mei deſſetimi en ſam ſe je hualeshen iskasal del. ed. m ǀ hualeshni ſe bomo isKasali del. mn. m Marij Divizi s'Kusi stonovitno, inu andohtlivo shlusbo
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Izraelitar -ja m prebivalsko lastno ime
Izraelec:
ſama dua Israeliterja im. dv. ſta bila is Egypta v'deshelo te oblube prishla ǀ kamar Iſraelitery im. mn. ſe ſo obernili je ta potok sa nymi shal ǀ Nepametni ſo bily Israelitery im. mn. ǀ Iſraeliterij im. mn. kadar ſo bily sazheli pokushat mano ǀ s' tem mezham Israliterij im. mn. ſo bili pobili Filiſterje ǀ Iſraelitary im. mn. sazhneo zhes Mojſeſſa marmrati ǀ So zhudili ſe Israelitarij im. mn. ǀ Israelitary im. mn. … prezei ſo G. Bogu zhast inu hualo dali ǀ Balbini pisheio od Israeliterjou rod. mn. ǀ 600000. Israeliteriou rod. mn. je raishalu pruti desheli te oblube ǀ nej perpuſtil, de bi kuga ſe periemala shivine teh Iſraëliterjou rod. mn. ǀ kar samerkam od Israelitariu rod. mn. ǀ Philiſterij ſo bilij ano skrinio Boshjo Iſraeliterjom daj. mn. vſeli ǀ ony Iſraeliteriom daj. mn. ſo branili po nyh desheli raishat ǀ Mojſses je bil oblubil Maſsia Iſraëliterjom daj. mn. ǀ Mana katero G: Bug je Israeliterjom daj. mn. poshlal ǀ ga je bil premagal, inu Iſraeliteriamc daj. mn. ta lubi myr perneſil ǀ ſo ga Israeliterjem daj. mn. predali ǀ G. Bug je bil Jſraelitariom daj. mn. nyh veliko pregreho odpuſtil ǀ Bug Vſigamogozhi ie bil Israelitariom daj. mn. sapouedal ǀ je djal Jehu h' Israelitarjom daj. mn. ǀ Bug Vſigamogozhni je bil sapovedal Israeljtariom daj. mn. ǀ Filiſtearij ſo bili nasai poslali Iſraelitoriom daj. mn. to skrinio boshio ǀ s'skale Israelitarjam daj. mn. je voda tekla ǀ skala, katera je bila vodè Israëlitariam daj. mn. dala ǀ vſe kar od slata, inu ſrebra ſo bily Iſraelitarjem daj. mn. poſsodili ǀ nej ſe pofliſſaio Iſraeliterje tož. mn. premotit ǀ ſo pobili, inu pomorili Iſraeliterie tož. mn. ǀ Faraon je bil skoraj Israeliterje tož. mn. doshal ǀ G. Bug je per Iſraeliterjoh mest. mn. ǀ sa Israelitery or. mn. potegne meneozh vſe pod mezh parpravit ǀ derja sa Iſraëlitery or. mn. Izraélci, lat. V Israelita, mn. Israelitae, gr. Ἰσραηλίτης, mn. Ἰσραηλίτᾱς, svetopisemsko ljudstvo (SP 2 Sam 17,25, Jn 1,48); → Izrael1, → Izrael2
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
izraelski -a prid. izraelski:
ta Iſraelski im. ed. m folk ſe je ſilnu ugmeral ǀ ta Israelski im. ed. m folk je bil ſe v'punt G: Bogu postavil ǀ Ta Iſraelſki im. ed. m folk, kateri je bil pod Krajlam Jeroboam je bil Bogaboyezh ǀ Taiſta Jacobaua ſveſda, inu Iſraëlska im. ed. ž vejza ǀ Na grob Ioſva Iſraelskiga rod. ed. m Capitana ſò bilij ſmalali ſonze ǀ G: Bug od Israelskiga rod. ed. m folka drugiga nej shelil, semuzh ta s. strah ǀ Imè Vſigamogozhiga Iſraelſkiga rod. ed. m Boga na pomozh je bil poklizal ǀ ſo bily grunt Israelske rod. ed. ž Vere ǀ Bogu Iſraelskimu daj. ed. m h' zhaſti Syſidan ǀ G. Bug je taKushno nepamet vidil per temu greshnimu IsraelsKimu daj. ed. m folKu ǀ ta greshni Israelski tož. ed. m folk je hotu sktrajfat ǀ Gdu je bil rejſhil ta ksraelski tož. ed. m folk ǀ veliko vojsko ſo ulekli zhez Iſraelskiga tož. ed. m ži. krajla Saula ǀ sa Israelskiga tož. ed. m ži. krajla je bil njega isvolil ǀ Krajl David je bil ſvoiga Synu Salamona sa Iſraelshiga tož. ed. m ži. Krajla isvolil ǀ bosh Krajloval zhes Iſraelsku tož. ed. s Krajleſtvu ǀ ti ſi bil ta ner lepshi v'Iſraelskim mest. ed. s krajleſtvi ǀ jo osramotel pred Israelskom or. ed. m folkam ǀ Kadar je govuril s'Israelskim or. ed. m folkam ǀ kakor ta dua Iſraelska im. dv. m Roda Ruben, inu Gad ǀ Israelske im. mn. ž shene ſo njemu nepruti shle ǀ Veliku je bilu Iſraelskih rod. mn. Krajlou ǀ ſapovedal vſe Iſraelske tož. mn. m fantizhe vdo vrezhi ǀ Ezhechias Krajl je bil edn mej Israelskimi or. mn. Krajly ner bogaboyezhishi ǀ s' Iſraelskimi or. mn. Dekelzami → Izrael1, → Izrael2
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
jeza -e ž jeza:
aku iesa im. ed. pravizhna zhloveku pamet smoti, kaj nebo ſturila iesa im. ed. nagla, greshna, inu nespodobna ǀ naglost, inu jesa im. ed. ga je hotela premagat ǀ jesa im. ed. tebe popade njega vbyti ǀ jeſa im. ed. ga je premagala ǀ od iese rod. ed. pride veliku hudiga ǀ ta hudobna shena is jeſe rod. ed., ſazhne tiga S. Mosha dolshiti ǀ od velike jese rod. ed. je imel obnorit ǀ on je vſhe ſvojo jeſo tož. ed. premagal ǀ skuſi jeso tož. ed., ſaurashtvu, nevoshlivoſt, pyanſtvu ǀ Sam ſam ſebi shkodish skuſi tvojo tagotno ieso tož. ed. ǀ Ti v' iesi mest. ed. sbodesh s' beſſedo tuojga blishniga ǀ leta v'jeſi mest. ed. niemu rezhe rogazh ǀ v'ieſi mest. ed. mu ie diala ǀ ta bolna s' jeſo or. ed. odgovorj ǀ Ta hudobni Krajl pak s' veliko jeso or. ed., inu preuſetnoſtio odgovorj ǀ S'ieso or. ed. ſaurashi ǀ v'kateri ſe kuhaio te shivinske shelje, te kazhje jese tož. mn., te vſtekle nevoshlivoſti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Joanez -a m osebno lastno ime
Janez:
je vidil S. Joannes im. ed. v' Rosodivejni ǀ kateriga zheulou jermene S. Ioannes im. ed. Kersnik nej bil ureden odvesat ǀ Ioannes im. ed. Gualbertus ta je bil en pravi karshenik ǀ Ioannes Aretinus im. ed. piſſe De ena Matti je imela ſvojga ſijnu bolniga ǀ Ioannes im. ed. de Fano pishe od duejh Franciſcaneriu ǀ pravi ta Vuzheni Joannes im. ed. Gerſon ǀ Joannes im. ed. Rheatinus vſak dann s'veliko andohtio je S. Masho shlishal ǀ ſe nemore prezhudjt Polj. Ioannes im. ed. Pineda nad to nesrezheno dobruto ǀ Ioannes im. ed. Baptista Vitellius pishe ǀ Joannes im. ed. Climacus Kloshter, semelsku Nebo imenuje ǀ tudi S. Joannes Damaſcenus im. ed. je bil veliko lubeſan od Mariæ Divize prejel ǀ Judje ſo shlishali velike rezhy od S. Joanneſa rod. ed. ǀ Na rojstveni prasnik S. Joannesa rod. ed. Karstnika ǀ ſe bere od Pater Joaneſa rod. ed. de Parma Generala Naſhiga Ordna ǀ Od te bogaboyezhe Mattere S. Ioanneſa rod. ed. Gerſona ſe tudi bere ǀ Nezh naporezhem od S. Catharine Senenſis, inu od Ioannesa rod. ed. de Alvernia ǀ prepovesh Joanneſu daj. ed., de nimà sapiſſat kar je vidil ǀ je bila sapovedala Papeshu Joannesu daj. ed. XXII ǀ Chriſtus v'silnu zhudni podobi ſe je bil prikasal S: Ioannesu daj. ed. ǀ Mashniki ſo bily poslali Levite k' Joanneſſu daj. ed. Kerſtniku ǀ Sholnery ſo premagali, inu pobili Joanneſa tož. ed. Trinoha ǀ ſapovej Joannesa tož. ed. v'jezho diati ǀ poklizal ie bil Ioanneſa tož. ed., kateri je bil Diviza ǀ kaj je Syn Boshi govuril od ſvoja S. Rus. T. per S. Joanneſu mest. ed. na 6. polj. ǀ per S. Ioanneſu mest. ed. na 12. polj. ǀ Ta Vſmileni Iesus govorij per S: Ioanneſsu mest. ed. ǀ En lep exempel inu navuk vſy imamo nad S. Joanneſam or. ed. ǀ vaſs proſſim s' S. Joannesam or. ed. 1. Sv. Jánez, lat. V Ioannes, gr. Ἰωάννης, evangelist; → Janez 2. Sv. Jánez Krstník (SP Mt 3,1) 3. → Gvalbertus 4. Neki Jánez iz Arezza 5. Neki Jánez iz Rieta 6. → Gerson 8. Jánez iz Pinéde (1558–1637), jezuit in filozof 9. Jánez iz Párme (1209–89), glavni predstojnik minoritov 10. → Vitelius 11. Janez XXII., papež (1316–34) 12. → Boterus 13. → Klimakus; 14. → Damascenus 15. → Mancius
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Jobov -a prid. Jobov:
shegnani dan na Kateri nepade toshba Iobaua im. ed. ž ǀ Origines nemore sadosti ſe prezhudit, inu prehualit to veliko ſkerb Iobavo tož. ed. ž ǀ Iobavi im. mn. m prijately ſo ſe bily preshtrashili ǀ Jobavi im. mn. m Synovi, inu Hzhere jo nej ſo guishnu zhakali ǀ Takorshni ſo bily Jobavi im. mn. m Priateli ǀ G. Bug je bil ta ſvit dal Jobavem daj. mn. Priatelom ǀ Jeſt nemorem sgruntat lete beſſede Jobave tož. mn. ž → Job
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Jozefov -a prid. Jožefov:
ti ſi ozha Joſephau im. ed. m, celli ægypt bo tebi na shlushbo ſtregil ǀ ti hudobni bratje nej ſo to veliko lubesen Iosephavo tož. ed. ž hoteli sposnati ǀ Cajn nej sposnal nedolshnost Abelnavo, Ni Esau Bogarodnost Iacabavo, ni Iosephaui im. mn. m bratje njega lubesan ǀ Ioſephavi im. mn. m bratje ſo bily v'egypt shli shitu kupit ǀ Iosephavi im. mn. m bratje ſo njega taku mozhnu ſaurashili ǀ Josephavi im. mn. m bratje … ſo bili nigovo sukenzo v'kry omozhili ǀ v'tej desheli Kanaan, Kir ſo Iosephavij im. mn. m bratje prebivali → Jozef(us) 1.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Jozue -a m osebno lastno ime
Jozue:
Je enkrat General Joſve im. ed. eno veliko vojsko zhas Kananerje pellal ǀ Ioſve im. ed. ie opominal ſvoi folk ǀ Sapovej Iosve im. ed. ſvojm sholneriom de imaio pojti oshpegat to oblubleno deshelo ǀ Sam ioſve im. ed. s' enem tovarsham ǀ De bi bily, kakor kakor Ioſvè im. ed. ǀ ob zhaſſu Generala Joſua rod. ed. ǀ Na grob Ioſva rod. ed. Iſraelskiga Capitana ſò bilij ſmalali ſonze ǀ Gdu je bil Generalu Joſvu daj. ed. na pomozh prishal ǀ Gdu je … gnado dall ioſvu daj. ed. ǀ je bil sapovedal Generalu Joſui daj. ed. ǀ Sveti Michael je djal k' Joſvi daj. ed. ǀ je bil Generalu Ioſvi daj. ed. ſapouedal ǀ Nej li Judje hualijo Joſua tož. ed. ǀ vuprashajte Iosva tož. ed. Generala ǀ S. Athanaſius Joſva tož. ed. huali ǀ s' Josvam or. ed. ſonze na Nebu uſtanoviti Józue, lat. V Iosue, podpoveljnik pod Mojzesom (SP 4 Mz 11,28)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
kakoršen -šna zaim. kakršen:
Kakorshen im. ed. m je zhlovek takorshne misly inu ſodbe od teh drusyh dejlla ǀ Aku Bug mene n'hozhe kakorshna im. ed. ž ſim, nej me pusti ǀ od kakorshniga rod. ed. m tadla de ſi lih je maihin per temu ſamimu ſe bodo vſtanovili ǀ variteſe pak, de nebote kakorshniga rod./tož. ed. m Shtokfisha vun potegnili ǀ nej ſó uprashali, kakorshne rod. ed. ž nature, inu ſorte je letu sheliszhe ǀ terbei de imà kakorshniga tož. ed. m ži. prjatela, de taiſto taku guanda ǀ Is tiga doli vſemite, kakorshno tož. ed. ž veliko skerb, inu fliſſ ſte dolshni imeti ǀ samerka v' kakorshno tož. ed. ž shkodo taiſti glaſſiki slatkiga vina ſo njo perpravili ǀ ſakaj vy neproſſite kakorsno tož. ed. ž gnado od mene ǀ jeſt imam kakorshnu tož. ed. s hozhem ureme ǀ v' kakorshni mest. ed. ž vishi Lucifer je v' pakli ſaveſan ǀ kadar ſe bò v' kakorshni mest. ed. ž nevarnoſti neshla ǀ je vuzil v'kakorshni mest. ed. ž viſhi imaio Altar, miso, inu skrinio te saveſſe ſturiti ǀ Kadar s' oroshiom s'ſtrupam, ali kakorshni mest. ed. ž vishi bodi volnu eniga vbijesh ǀ Vprashajte uno Sereptansko Vduvo v' kakorshne mest. ed. ž vishi je bila ſturila ǀ sklenite s' kakorshno or. ed. ž pohleunoſtio, inu andohtio bi imeli v' Zirkui ſtati, inu moliti ǀ s'kakorshno or. ed. ž vestjo more uni rezhi, inu ſe hualit de je Christianus, de je en karshenik ǀ Oh s' karshno or. ed. ž te dai veliko pohleunoſtio ǀ sgrunta kakorshne im. mn. ž ſò inu bodo od ſunaj, inu od s' notraj ǀ Ta zhaſs bosh skusil takorshne britkosti, kakorshne tož. mn. ž nikuli nej ſi skusil ǀ Oh prekleta nezhiſtoſt! v'kakorshne tož. mn. ž grenkuſti ſe ti mene perpravila ǀ vidimo takushna snamina, Kakorshna tož. mn. s ſe bodo na Sodni dan godila → kakovšen
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Kalvarija -e ž zemljepisno lastno ime
Kalvarija:
Kadar vne bogaboyezhe shene ſo bile Chriſtusha na hrib Calvaria im. ed. ſpremile ǀ to veliko butaro tiga Krisha na hrib Calvarie rod. ed. na ſvoi rami ie ulekil ǀ od hriba Calvarie rod. ed. ſim govuril ǀ je vlekil ta teshki krish na hrib Caluarie rod. ed. ǀ sakaj Chriſtus na hribu Calvariæ rod. ed. je hotel krisham biti ǀ milu bi ſe jokali na hribi Calvarje rod. ed. ǀ ta teshki krish je mogal na hrib kalvarie rod. ed. vulezhi ǀ obſojen, inu perbit na hribu Caluari mest. ed. Kalvárija, hrib pri Jeruzalemu, na keterem so križali Kristusa.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
kamen -a/-mna m 1. kamen:
kamen im. ed. na kaminu bi neoſtal ǀ voda tarda kakor Camen im. ed. rata ǀ zhlovek nej is Selesa, ali is kamena rod. ed. ǀ is shlahtniga Camena rod. ed. Jaſpis imenovaniga ǀ n'hozhesh imeti Altarje is resaniga kamina rod. ed. ǀ is beliga Kamna rod. ed. ſo ſturili en viſſok ſteber ǀ kakor de bi bily s'kamena rod. ed. ǀ kakor de bi bily s'kamena rod. ed., ali s'sheleſa ǀ ſi s'meſsa, inu krij, nikar s'kamjna rod. ed. ǀ de ſi lih terdimu kamenu daj. ed. bi ſe imel ſmilit ǀ tardimu Kaminu daj. ed. bi ſe imeli ſmilit ǀ tardimu caminu daj. ed. ſe bo ſmilila ǀ grè mimu njega, kakor de bi en kamen tož. ed. vidil ǀ Alà Davjd; hitru deni v' frazho ta drugi Camen tož. ed. ǀ je bil perpuſtil obtizhati v' njega glavi camein tož. ed. te hude miſlij ǀ na kamenu mest. ed. kakor venem tronu je ſedel ǀ noter v' tem shlahtnem kameinu mest. ed. skrabozhe ǀ kamen na kaminu mest. ed. bi neoſtal ǀ s'enem tardem kamenam or. ed. pot glavo ſo leshali ǀ s' tem kamenam or. ed. je bil David resbil zhelu Goliatu ǀ Goliata v' zhelu s'enem Camajnam or. ed. udari ǀ sta veliku vezh vredna, kakor shlahtni kameni im. mn. krajlize kleopatre ǀ Stephanu slatki ſo ſe sdeli kameini im. mn., is katirimi ſo ga poſſipali ǀ s' veliko teshavo je bil vkupai spravil veliku shlahtnih kamenou rod. mn. ǀ Rimski Ceſar je bil ſvoj peld ſturil s'shlahtneh kamenu rod. mn. ǀ vezh ſort Kaminu rod. mn. v'rokah dershi ǀ de vezh Camenou rod. mn. ſo en ſam Camen im. mn. ratali ǀ bres ſrebernih denariou, inu ſhlahtnih kaminou rod. mn. ǀ je imel en velik shakel shlahtneh kameinou rod. mn., inu perlnou ǀ s'perlnu, inu nikar s'drugih slahtnih kamejnou rod. mn. ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene tož. mn. ǀ cell shivot te Svetnize je bil s' slatimi kameni or. mn., inu perlni pokril ǀ Diamant v' mej shlahtnimi kameni or. mn. ǀ veni kozhij s' shlahtnimi kamenij or. mn. zerani ǀ s'timi nar shlahtniſhimi kamini or. mn. shtikana 2. žolčni ali ledvični kamen:
S. S. Joanes, & Paulus Marterniki imaio ſuſebno oblaſt zhes ta lufft … Zheſs kamen tož. ed. S. Liborius
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Kanane(ja)r -ja m prebivalsko lastno ime
Kanaanec:
ta dua Sveta Apoſtela ſta bila rojena vchani Galilej, satoraj ſta Chananerja daj. dv. imenovana ǀ To veliko muzh Boshjo ſo perſileni ſposnati kananery im. mn. ǀ n'hozhem to deshelo Cananeiariom daj. mn. vſeti ǀ vekshi ſtrah yh obide, kakor Cananerje tož. mn. ǀ ſe je vojskoval zheſs Chanaanarje tož. mn. ǀ Je enkrat General Joſve eno veliko vojsko zhas Kananerje tož. mn. pellal Kanaánec, lat. V Chanaanaeus, gr. Χανααναὶος; → Kanaan
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
ketina -e ž 1. veriga:
on bò s'Nebes eno slato keteno tož. ed. ſpuſtil ǀ S. Metro Puſhaunik, leta s'eno veliko keteno or. ed. sheleſno na nagu ſe je bil prepaſal ǀ s' eno shelesno Ketno or. ed. ga sa urat perveſſejo ǀ vſe shile mojga shivota bi ratale shlahtne ketene im. mn. ǀ O nuzne inu lepe takorshne ketine im. mn. ǀ nej keten rod. mn., ali shtrikou taku mozhnih ǀ na meiſti teh shtrikou, inu ketn rod. mn. s' katerimi je bil ſa nasho volo svesan ǀ Gdu je bil pretargal te mozhne, inu debele ketne tož. mn. ǀ kaj s'en ſampſon bode taiste shtrike, inu ketene tož. mn. restargal ǀ bote imeli … na rokah te gorezhe ketine tož. mn. ǀ s'shtrikami, inu ketnamy or. mn. ſo ga bily ſveſali ǀ kakor Peter v'jezhi s'ketnami or. mn. svesan ǀ s'gorezhimy ketnamij or. mn. ſo ſueſani ǀ Ena galea polna galiotu s' ketenamy or. mn. ſvojh hudih ſhell ſvesanih ǀ s'slatemi ketenamij or. mn. vpresheni ſo pelali ǀ s'mozhnimi ketenami or. mn. ſim h'grehu perveſan ǀ ga sazhneio s' shtriky, inu ketinami or. mn. kakor tiga ner hujshiga rasbojnika veſſat ǀ Macedonary, kadar ſo bily Perſianskiga Krajla Dariusa vieli, s' slatimi ketinamy or. mn. ſo bily svesali ǀ Chriſtus nas je premagal, inu s' gorezhimi ketny or. mn. savesal ǀ dua hudizha s'gorezhemi ketni or. mn. sveſano ſta dershala 2. verižica:
taiſti na urat poſtavi eno slato veliku uredno Ketno tož. ed. ǀ na mejſti koraud, inu slateh keten rod. mn. kazhe savite noſſio ǀ Gospa Campana en dan je bila taiſti pokasala ſvoje slate perſtene, inu ketne tož. mn., ſvoje perlne ← stvnem. kẹtina, chẹtinna ← vlat. cadena < lat. catēna; → katena
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
klafati -am nedov. nespodobno govoriti:
kadar ſte ſiti sazhnete klaffat nedol., inu druge nespodobne rizhy tribat ǀ navado imaio preklinat, perſegat, shentovat, klaffat nedol., inu druge opraulat ǀ Kadar ti greshnik shentuiesh, plentuiesh, preklinash, klafash 2. ed., Boga shalish ǀ quarta, burfla, jei, pyè, klafa 3. ed., inu marmra ǀ po krivim ſe perſega, shentuje, plentuje, klaffa 3. ed., marmra, opraula, lashe, folsh prizha ǀ shlishim, de marmrate, opraulate, inu klafate 2. mn., inu te preproſte pohushate ǀ nej ty drugi klaffaio 3. mn. kakor hozheo, jeſt nebom s' mojh vſt puſtil shlishat ene nezhiſte nesramne beſſede ǀ raishi ſo poshlushali eniga norza, kateri je gardu klaffal del. ed. m ǀ vſeskuſi je preklinal, sludial, treskal, marmral, opraulal, klafal del. ed. m, inu s' Bugam shentoval ǀ celo nuzh ſte klafali del. mn. m, vaſſovali, inu pyanzhvali ǀ gvishnu bi nehala, umouknila, inu pobegnila edn od tiga druſiga, de bi pred Bugam taku neklafala +del. dv. m ǀ lete vſta katere ſo klafale del. mn. ž, marmrale, inu shentovale s'ſtrupam bodo napolnene ← srvnem. klaffen ‛veliko in glasno govoriti’, bav. nem. klaffen ‛kvantati, obrekovati’; → klafljati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
kola s mn. voz:
njega peld je pustil s'zhistiga slata kunshtnu ſturiti, tega na kulla tož. mn. is ſlonave kosti sreſane djati ǀ Ona gre tiakaj ter s' veliko andohtio tu S. Truplu na kulla tož. mn. poloshi ǀ utarcus piſhe de nekadaj je bila navada taiſta kulla tož. mn. seshgati na katerem Shenin je ſvojo Neveſto perpelal na ſvoj dum
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
komar -ja m komar:
komar im. ed. je ena maihina ſtvar, inu vener veliko shkodo ſturj ǀ ene muhe, ali komarja rod. ed. nemorite en fertilz vre na vashom obrasu terpèti ǀ Kobilize, Komary im. mn., inu shabe ſo bile vus Egypt, inu Faraona premagale ǀ njegova deshela je polna kobilz, inu komariu rod. mn. ǀ je proſsil de bi kobilze, inu komarje tož. mn. pregnali ǀ kadar bi eden v'mej nami mozhnu ſe salubil v'muhe, v'komarje tož. mn. ǀ napolni Egypt s'temi nagnusnimi shabamy, shkodlivimy komary or. mn., muhami ǀ s'beſsedo napauni zevu AEgijpt, s'Kobilzami, inu s'Komarij or. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
kompan(i)ja -e ž družba, skupina ljudi:
ta Sveta compania im. ed. isgine (III, 214) ǀ najde na ſreidi Tempelna sedejti eno companio tož. ed. shenskih pershon (V, 117) ǀ ie vſhje prishal s'eno veliko companio or. ed. sholneriou (II, 558) ← it. compagnia < vlat. compania ‛družba, tovarišija’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
kosa -e ž kosa:
ter je vuprashal kogà bò ta koſſa im. ed. poſsekala ǀ je vidil po luffti letejti eno veliko ſtrashno koſsò tož. ed. ǀ ima koſſo tož. ed. v' rokah, sakaj raunu kakor koſſiz ſe neshona obene trave ǀ kadar s'koſò or. ed. mahne ſagleda en ſilnu lep shlahtni kamen
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
kost -i ž kost:
ena ribia kuſt im. ed. v' garli je bila otizhala ǀ nej mogozhe de bi ena kust im. ed. ſe mogla od njega vezh najti ǀ je ſedil v' ſvoj krajlevi ſtol s' zhiſte belle ſlonave koſti rod. ed. ſresan ǀ s'bele ſlonave Kosti rod. ed. sresan ǀ nej debele koſtij rod. ed. na mejſti meſſa daial ǀ is kostij rod. ed./mn. mousik ſe ym zjdy ǀ is koſtj rod. ed. Adamave ǀ zhaka kakor pſs na kuſt tož. ed. ǀ pſy s'enu maihinu kruha, ali s'eno kust tož. ed., hualeshni ſe iskasheio ǀ Sampson veliko shkodo s'eno oslovo koſtio or. ed. Filiſterjom je bil ſturil ǀ popade duei mertvaſki koſty tož. dv. ǀ pſam koſty im. mn. shlishio, nikar ludem ǀ koſti im. mn., inu zheva ſo ſe vidle ǀ nimaio ni meſſa, ni koſti rod. mn. ǀ koſty tož. mn. ſo bily resbili, inu reſtaukli ǀ ſtrupena kuga, katera cilu koſti tož. mn. v' zhloveku je szerala ǀ Telix ſi pusti vſe kosti tož. mn. polomit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
kraljevati -ujem/-am nedov. kraljevati:
Hozhesh s' Chriſtuſam v' nebeſſih krajlovati nedol. ǀ Goſpodovati, inu krajlovat nedol. na ſemli, ſa veliko ſrezho je dershanu ǀ kej Krajluiesh 2. ed. ti ǀ Po cellim ſvejtu Bug krajluje 3. ed. ǀ njega lubi Syn Joſeph shivj, inu Krajlova 3. ed. v'ægypti ǀ pouſot khtrajlvua 3. ed., pouſot oblast ima ǀ Gospud Bug pak po celem ſvejti Gospodari, inu krejluie 3. ed. ǀ v' nebeſſih, kir zhaſtitu Krajlujeio 3. mn. ǀ skusij ne muzh ti drugi Krajlujejo 3. mn. ǀ Krajlvaj vel. 2. ed. nad namy ǀ kadar je krajloval del. ed. m na semli ta hudobni Diocletianus ǀ vekoma bo krailovula del. ed. ž v' nebeſsih ǀ bodo do vekoma v'Nebeſſih krajlovali del. mn. m → kralj
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
krivica -e ž krivica:
ſe njemu kriviza im. ed. godilla ǀ velika, inu nehvaleshna kryviza im. ed. je leta ǀ kadar ſe njemu shkoda, alic krivizha im. ed. godj ǀ na mejſti te krivize rod. ed. je bil poſtauil to pravizo ǀ eden temu drugimu Krivize rod. ed. nijma sturiti ǀ imaio gledat de obenimu kryvize rod. ed. nebodò ſturili ǀ Ieſt nej ſim tebe obene hrivize rod. ed. ſturil ǀ veliko krivizo tož. ed. ſvoimu Odresheniku ſo ſtrili ǀ proſſim tebe moi Bug zhes mojo sheno, katera meni takorshno kryvizo tož. ed. della ǀ misli, kaku bi mogal obogatit bodi po pravizi, ali krivizi mest. ed. ǀ ſo tebe po Kryvizi mest. ed. od tvoje shlushbe prozh poſtavili
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
križ -a m križ, tj.
1. dva prekrižana tramova za izvršitev smrtne obsodbe:
taiſti krish im. ed. bo kluzh is katirem bom odperl urata Nebeska ǀ Chrish im. ed. je ſcepter mojga krajleveſtva ǀ to veliko butaro tiga Krisha rod. ed. na hrib Calvarie na ſvoi rami ie ulekil ǀ S. Peter ſe ſposna s' tiga napek oberneniga krisha rod. ed. ǀ je na stebru S. Chrisha rod. ed. vmerl ǀ nej ſedaj is Chrisha rod. ed. dol ſtopi ǀ ſtopi s' Chriſa rod. ed., inu Altaria ǀ ſvoje svejte roke s'krisha rod. ed. doli ſname ǀ ta teshki krish tož. ed. je mogal na hrib kalvarie vulezhi ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish tož. ed. ǀ ſuoje s: roke, inu suoje s: noge ſi je pustil perbiti na Chrish tož. ed. ǀ S. Andreu, kateri dua cella dny je perbit na krishu mest. ed. viſſil ǀ kadar je na Chrishu mest. ed. perbit viſsil ǀ ſhahar na Chrjshu mest. ed. ſamih ſedẽ beſedi je bil rekal ǀ je vidil Chriſtuſa na kriſſu mest. ed. vſiga kryvaviga ǀ en shebel s' katerem je bil na Chriſu mest. ed. perbit ǀ na Criſſu mest. ed. je viſſil ǀ Kadar je na kryſu mest. ed. reſpet viſſil ǀ Chriſtus je na krishi mest. ed. umerl ǀ S. Andri dua dny shiu je na Krishi mest. ed. perbit ǀ Krail poshle ſvojo slato kozhio po leta Christuſau peld na Chrishi mest. ed. perbit ǀ na krijshi mest. ed. respeten je vumerl ǀ Videm S. Andrea, s' Krisham or. ed. v' Rokah ǀ Je takrat Maria pod Chrisham or. ed. ſtala ǀ Iudij ſo pot kriſsam or. ed. ſtali ǀ gauge, inu krishe tož. mn. na katere ſo yh obeishali ǀ drusiga nej ſo vidili, ampak … Chriſhe tož. mn. na katere ſo yh perbivali 2. znamenje križa:
ſturi ſnamine Krisha rod. ed. ǀ sna ſturiti ſnamine s. Chrisha rod. ed. ǀ ſnamine ſveta Chriſſa rod. ed. zhes ſe ſturil ǀ ta Kateri pred ſpovednika poklekne Chrish tož. ed. sturi ǀ krish tož. ed. zhes niega ſtury 3. težava:
terplejne, ſupernoſt, inu krish im. ed. pride s'roke vaſiga vſmilenega Ozheta Nebeskiga ǀ de bi poterpeſhlivu imeli nijh krishe tož. mn. inu vbushtvu preneſti ǀ Je shelel David, inu Boga proſſil, de bi njega napolnil s'reuami, s'krishi or. mn., inu terpleinam < slovan. *krížь < *krýžь ← rom. *krọ̄(d)že < vlat. *crọ̄cem iz lat. crux ‛križ’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
krokotil -a m krokodil:
ſtu glau zhloveskih, katire je bil poshrel ta groſoviti Crocotil im. ed. ǀ Krokotil im. ed. de ſi lih od nature groſoviten, inu neuſmilen s'navade vender krotak je bil ratal ǀ ſo bili neshli v' trupli eniga Crocotila rod. ed. ǀ Pachomius ſapovei enimu krokotilu daj. ed., de ga ima zhes to veliko reko Nilus preneſti ǀ ena shena je bila vkrotila is mladiga eniga Crocotilla tož. ed. ǀ ena shena v'Egijpti eniga krokotila tož. ed. je lubila kakor ena Matti lubi ſuoje edinu deteze ǀ Eni sa ſvojga Boga moilo Kazhe, Crokotile tož. mn., Lintvorne, pſse → krokodil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
krščanstvo -a s 1. krščanstvo:
veliko zhast, inu hualo, ketero cellu kershenstvu im. ed. danas iſkashe krajlu zheſs vſe krajle ǀ ſam G. Bug se toshi zhes kershanſtuu tož. ed. 2. krščanski svet:
ſe je podſtopil Machometavo vero v' karshanstvu tož. ed. perpelat ǀ po cellem karshanſtvi mest. ed. … gorezhe sfeizhe v' rokah imaio → krščanski1
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
krščenik -a m kristjan:
ſledni karshenik im. ed. je dolshan verouati, tukar ſe moli v'Apostolish Veri ǀ S: Anton Pushaunik ta je bil en pravi kershenik im. ed. ǀ s. Martinus on je bil en pravi karskenik im. ed. ǀ Snamine eniga karshenika rod. ed. nej li de sna ſnamine s. Chrisha sturiti ǀ Koku veliku vezh sledniga Karshzhenika rod. ed. serze more zhiſtu, inu pres vſiga madesha biti ǀ kaj nuza kersheniku daj. ed. de ima shaz prave vere ǀ ſe letu spodobi enimu karsheniku daj. ed. ǀ pravi Salvianus de ſe nijma sa karshenika tož. ed. sposnati ǀ vſi karsheniki im. mn. ſo dolshni dobra della dopernashat ǀ Karshaniki im. mn. pak de lih ſo ga ſa praviga shiviga Boga ſposnali ǀ kersheniki im. mn. ſe najdeio, kateri hushi shivè kakor Ajdij, Turki, inu neoverniki ǀ Ajdy ſo ble zhastili taiste Tempelne v'katerih ſo pildi teh Maliku ſtali, kakor kerſheniki im. mn. v'katerih ſtoji Sam pravi Shivi Bug noter v'S. Rus. Teleſsu ǀ hudizh dobru vej, de my karshenki im. mn. nej ſmo taku nori ǀ my Chersheniki im. mn. ǀ ta hudobni Diocletianus, en velik Saurashnik teh Karshenikou rod. mn. ǀ Mahomet pak od kershenikou rod. mn. v' ſvojm Alcoranu je sapiſſanu puſtil ǀ Chriſtus je govuril od vſijh Karsheniku rod. mn. ǀ od puſta teh kershnikou rod. mn. je prerokoval ǀ Ajdje ſo ſe zhudili nad leto veliko dobruto, inu myram teh karskenikou rod. mn. ǀ Iogram, inu tudi vſim karshenikom daj. mn. je djal ǀ Turki v' Vgorski desheli ſo bily enu meſtu Karshenikom daj. mn. vſeli ǀ kershenikom daj. mn. nezh nepomaga prava vera ǀ nedopernashajo djajne karshenjkom daj. mn. ſpodobnu ǀ Vſe Karshenike tož. mn. Chriſtus s'Kusi ta S. Kerst ozhisti od teh nagnusne gobe tiga greha ǀ de bi vſe karſhenike tož. mn. svesane v'Ieruſalem perpelal ǀ Je bila navada per teh pervih karshenikah mest. mn. ǀ she prevezh ſe najde per karshenikoh mest. mn., de cilu na nebesku veſſelje posabio ǀ ſe vidi per karshenikih mest. mn. ǀ taku ſe sgodi s'Karshniki or. mn. → krščen
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
kupaj prisl. skupaj:
kar ſo mogli imeti kupaj sloshe ǀ je vſe ſvoje hishne ludy kupaj poklizal ǀ Shpanski krajl Alphonſus je bil eno veliko vojsko kupaj ſpravil ǀ je … rozhize kupaj ſtiſnil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
kušati -am nedov. poljubljati:
de bi hotu s'obedvema ustma Kushati nedol., inu s'repam de bi hotu objeti ǀ sa veliko gnado je dershala, kadar noge, inu ſtopine je mogla kushati nedol. ǀ je prishal tebe objeti, inu kushati nedol. ǀ tiga boboinika gori vsdigne, ga lubesniu objame, inu kusha 3. ed. ǀ objemi, inu kushaj vel. 2. ed. tudi ti Vſmileniga Jeſuſa Chriſtuſa ǀ Boshjo Martro v'roke da, de bi taisto kushal del. ed. m ǀ ona njegove Svete noge je kushala del. ed. ž ǀ sa ta sadnikrat ſe ſo kushali del. mn. m Denominativ iz kuš ‛poljub’ ← srvnem. kuss
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
ležeč -a prid. ležeč:
Job je molil na gnoiu leshezh im. ed. m ǀ ſo njega taku reuniga, inu nadlushniga na ſmerdezhim gnoju leshezhiga tož. ed. m ži. vidili ǀ vidi to ardezho moſhno leshezho tož. ed. ž ǀ Pater hitru tezhe k'tej bolni, io najde vſo respraskano, inu odarto na poſteli mertvo leſhezho tož. ed. ž (na tem) je ležeče (to) je pomembno:
Vidite Nem. Nem. kulikajn je leshezhe na tej minuti, katira nas poſtavi v' nebeſſa, ali pak v' paku ǀ Vni Dohter jo da s'eno krono, katera mu je dana, de bi enu piſsmu reſtargal na katerim je bilu veliku leshezhe ǀ Jeſt menem, de nej na ſvejti diaina, na katerem bi bilu tulikajn leshezhe, kakor eno dobro ſmert ſturiti ǀ na beſſedi je veliku leshezhe, sa tiga volo ſo hoteli Chriſtuſa na beſſedi sapopaſti ǀ Kaj s'ene sapuvidi v'nih deshelah imaio, na Katereh je nar vezh leſezhe? Odgouorij ner poprej en Rimiski Goſpud, de v'Rimi je ta nar vekshi sapuvid, Spodobno zhast ijkasat nijh Boguvom, inu Tempelnom na veliko ležeč pomemben:
Henricus Engelenderski krajl, kateri rauen morja je prangal, inu naveliku leſsezhe tož. mn. ž rizhy je premisloval
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
ljub -a prid. ljub:
nepjte Gospoda zhe vam je lub im. ed. m vash leben ǀ naſh lubi im. ed. m dol. Gospud, inu odreſhenik vſe zhasti, inu lubesni je vreden ǀ O moj lubi im. ed. m dol., inu zartani Adam ǀ kulikajn moja luba im. ed. ž Matti je skerbela sa isvelizhejne moje dushe ǀ kakor ena luba im. ed. ž Ama je njega dojla ǀ Kakor je lubu im. ed. s tebi Isvelizhenie tuoje dushe ǀ divishtvu je G. Bogu lubu im. ed. s ǀ Te proſsim pohleunu ò moje lubu im. ed. s Mestu ǀ Od Naſhiga lubiga rod. ed. m Pomozhnika S. Gotharda piſhe Petrus Antonius Homodei ǀ pod plajsh ſvoje lube rod. ed. ž Mattere Mariæ ǀ ta sgubleni ſijn je bil sposnal ſvojo pregreho, inu ſupet ſe povernel h'ſvojmu lubimu daj. ed. m Ozhetu ǀ sa vola te velike lubesni, katero je imel prutu ſvoj lubi daj. ed. ž Proſerpini Nebu je bil sapustu ǀ neſmeio priti k' ſvoimu Ozhetu Nebeskimu, inu k' ſvoi lubi daj. ed. ž Matteri Mary Divizi ǀ timu lubimu daj. ed. s sdravy shkodi ǀ ta lubi tož. ed. m dol. myr s'taistim ſo sheleli ſturiti ǀ vſak lubi tož. ed. m dol. dan je pijan ǀ te gori vſamem sa mojga lubiga tož. ed. m ži. priatela ǀ na drugu nej miſlil dokler je shivil kakor na ſvoiga lubiga tož. ed. m ži. Ieſuſa ǀ Sa to lubo tož. ed. ž Dalilo je salubleni ſamſon v' velike nevarnoſti ſe podal ǀ Najde tu lubu tož. ed. s sdrauje ǀ jeſt sa salu boym ty moje lubu tož. ed. s meſtu ǀ vſaKu lubu tož. ed. s letu taisti Aydij dvajſeti taushent otrozhizhu ſo vmurilij ǀ neſramnu shiveni, kateru je tribal s'ſvoio lubo or. ed. ž Dalido ǀ ty lubi im. mn. m Svetniki Boshy naſs vuzhio G. Boga hualit ǀ Ah moy lubi im. mn. m otrozi ǀ Ah moji luby im. mn. m otrozi varite se ad vſiga hudiga ǀ nikar taku, nikar taku lube im. mn. ž moje duſhize ǀ je vidil to veliko proceſſio teh lubih rod. mn. Svetnikou ǀ proshne Marie Divize, inu drusih lubyh rod. mn. Svetnikou ǀ NA VELIKI PRASNIK VSEH LUBEH rod. mn. SVETNIKOU ǀ govorij k' ſvojm lubem daj. mn. ſtarishim, inu shlahti ǀ zhe my premiſlimo te lube tož. mn. m ſvetnike, inu ſvetnize Boshje ǀ Ieſt yszhem moje lube tož. mn. m bratie ǀ s' temi lubimi or. mn. ſvetniki ſe veſſeliti primer.> Vener bi she G. Bogu lubishi im. ed. m mogal ratat ǀ Vprashajmo S. Hieronyma, kaj on od resnize dershj? nam bo odgovuril, de bres vſe glihe je lepshi, inu lubishi im. ed. ž, kakor Helena ǀ ti nezh lubishiga rod. ed. s nemoresh meni shenkat presež.> pertezhe niegova ner lubishi im. ed. ž Hzhy ǀ ſe je od naſs lozhila ta nar lubishy im. ed. ž, inu nar vſmilenishy Goſpa ǀ v' mei uſemi molytvami leta je ta ner lublishi im. ed. ž ǀ kakor de bi tu nar lubishi im. ed. s Detèce bil ǀ tankaj kir je tuoje tu nar lubishi im. ed. s, kir je tuoj shaz ǀ kateriga Bug je lubil kakor ſvojga nar lubishiga tož. ed. m ži., inu svèsteshiga priatelna ǀ imamo tu ner lubishi tož. ed. s taiſtom dati ǀ moj ty ner blishnishi, inu lubishi im. mn. m ſò mene sapuſtili ǀ cilu te ner lubishi im. mn. ž priatelze ſo jo sapuſtile ǀ ſe oberne k'ſvojm nar lubiſhim daj. mn. Iogrom ǀ ta kushni je perſilen od ſebe gonit, te ner lubishi tož. mn. m ǀ in Appoline je goſtil te ner lubshi tož. mn. m priatele ljubi m ljubi, ljubček:
je tekla k' uratam kir nje lubi im. ed., inu hudjzh ſo jo zhakali ǀ rata shroka, luby im. ed. jo sapuſty ǀ Vna Dekelza ſe puſti ſe puſti s' kusi shenkinge, inu oblube pregovorit, volo ſvoiga lubiga rod. ed. ſturj, rata shroka ǀ kulikain terpj una salublena shenska Pershona de bi ſvojmu lubimu daj. ed. mogla dopasti ǀ Iest pak grem de bi mojga lubiga tož. ed. mogla vidit ljuba ž ljuba, ljubica:
pishe Ovidius od eniga salubleniga mladenizha, kateriga nej hotela imèti njega luba im. ed. sakaj je bil padu, inu krulav postal ǀ ta Gospud, inu njegova luba im. ed. ſe tudi preſttrashio ǀ Hercules sa vola ſvoje lube rod. ed. je bil ſvoje oroshje prozh djal ǀ ſvoj lubi daj. ed. bi ſemein kupil ǀ de bi njemu pak dolh zhaſs po ſvoij lubi mest. ed. nebil … jo s' ſabo pelè ǀ eno mehko poſtelo perpravit, inu njega s'taiſto lubo or. ed. noter poloshit ǀ un mladenizh pak nogo ſj je pustu slomit, debi vſhiual ſvojo lubo or. ed. ǀ Ieſt sapuſtit moje lube tož. mn.? Iest ſe sdershati od lushtu tiga meſſa
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
ljubezen -zni ž ljubezen:
TA kateri je djal de lubesan im. ed. je en velik goluf nej falil ǀ lubeſan im. ed. reslozhi otroke Boshje, od hudizhavih otruk ǀ O nesrezhna, inu nesgruntana lubeſen im. ed. Boshija ǀ ſe nenajde myr, inu lebesan im. ed. ǀ vſe zhasti, inu lubesni rod. ed. je vreden ǀ od velike lubeſni rod. ed. je bil sbolel ǀ hodite po poti te lubesne rod. ed. ǀ po poti te lubeſſni rod. ed. ǀ jest sa lubesan tož. ed. Boshyo vſe moje terplejne bil prestal ǀ cilu yh vuzhe koku imaio lubesan tož. ed. dellat ǀ nespodobno, inu greshno lubeſan tož. ed. mozhnù je ſauraſhila ǀ bratje nej ſo to veliko lubesen tož. ed. Iosephavo hoteli sposnati ǀ ſvojo veliko lubesannij tož. ed.+ iskashe ǀ s'to lubesnio or. ed. nezh pred Bugam ſi ne saslushio ǀ S. Agnes s'lubeſnio or. ed. Boshjo dotana ǀ ta brumni Ioseph s'veliko bratausko lubesnjo or. ed. je bil shal objeskat suoje brate ǀ nashe lubesni im. mn. ſo ſerne, Katere na enim mestu dolgu neostanejo ǀ shtiri ſorte lubesni rod. mn. ſe najde ǀ takushne lubesni tož. mn. je taistimu iskasal
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
ljubezniv -a prid. 1. ljub, ljubljen:
nej ſi vezh lubesniu im. ed. m, ampak ſapushen ǀ leta je muj lubeſnivi im. ed. m dol. ſyn, na katerim imam dobru dopadeinje ǀ nash lubesnivi im. ed. m dol. Ozha Nebeſhki nihdar naſs ne bo sapuſtil ǀ O Lubesnivu im. ed. s, inu zartanu Deite ǀ Dusha tvojga lubesniviga rod. ed. m brata ǀ verniſe k' meni lubesnivimu daj. ed. m Ozhetu ǀ niker nebomo ta lubeſnivi tož. ed. m dol. myr neshli ǀ de bi s' veſſeljom, inu s' pravo andohtio shly obyskati tiga dobrutliviga, inu lubesniviga tož. ed. m ži. Ieſuſa ǀ ta kateri hozhe tu lubesnivu tož. ed. s ime doſezhi ǀ bomo enu zhudnu, inu lubeſnivu tož. ed. s prikaſajne vidili ǀ Maria Diuiza shelij, de bi nie lubesniu tož. ed. s detetce ieſushika gledali, zhaſtili, inu lubili ǀ nej danaſs Maria Diviza nam kashe ſvoje lubeſniu tož. ed. s detetce Ieſushika ǀ per tvojm lubesnivim mest. ed. s ſerzi ǀ lubesnivi im. mn. m Corinthery ſe ſo h' pokuri perpraulali ǀ Lubesnivi im. mn. m moj Jogry, vy vidite mojo veliko britkoſt ǀ Ah lubesniui im. mn. m Poshlushavizi ǀ Ah lubesnivy im. mn. m Nem. Nem. ǀ Jeſt Tebi perporozhim te lubesnive tož. mn. m moje poshlushavize 2. ljubezniv:
nekadaj ſtraſhan, sdaj lubesniu im. ed. m ǀ lubenſniu im. ed. m, kakor Pompeius Rimſki Ceſſar ǀ ena lubesniua im. ed. ž mati imà navada opominat ǀ G. Bug pak kakor nasha lubesniva im. ed. ž Matti, hozhe celiga zhloveka imeti ǀ Kadar Eſter shlishi takorshno lubesnivo tož. ed. ž oblubo ǀ s' enem lubesnivim or. ed. m pogledam ǀ lete lubeſnive im. mn. ž beſsede tiga dobrutliviga Dauida vſe zhasti, inu huale ſo bile vredne ǀ trijkrat jo poklizhe s'taistimy lubesnivimy or. mn. beſsedamy primer.> Ena lepa, mlada, zartana vduva, de v' cellem meiſti nei bilu lejpshi, inu lubesnivishi rod. ed. ž, shlishi govorit od letiga Generala
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Ludovina ž osebno lastno ime
Lidvina (?):
de bi imela v'eno gorezho pezh sKozhit KaKor S. Ludovina im. ed. (I/2, 161) ǀ Veliko gnado je bila doſegla S. Luduvina im. ed. (III, 456) ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish, ludvina im. ed. ſvoje grosne bolesni (II, 82) Vsaj v tretjem zapisu je mišljena sv. Lidvína (1380–1433), trpinka iz ljubezni do Boga, ki pa je bila razglašena za svetnico šele 1890.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Magonca ž zemljepisno lastno ime
Mainz:
katiri fazonetel she danaſhni dan s' veliko andohtio ſe hrani, inu kashe v' tem Meſti Magonza im. ed. (III, 75) Star. it. ime nem. mesta Mainz je Magonza ← lat. Magontia poleg Moguntiacum.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Manases -sa m osebno lastno ime
Manase:
Manaſses im. ed. je molil v'kehi, Iona pak v'trebuhi te ribe ǀ Manaſſes im. ed. je G. Boga proſſil, de bi njega is Babilonske jezhe rejshil ǀ ſe bere od Krajla Manaſſa rod. ed. ǀ neuſmilenoſt Manaſsa rod. ed., offert Nabukadonoſoria ǀ voszhim shegen, kateri je bil Jacob Effraimu, inu Manaſſu daj. ed. dal ǀ Spumnite Nem. Nem. letukaj na taisto veliko milost Boshjo, katero G: Bug je bil iskasal Krajlu Manaſsu daj. ed. 1. Manáse, Elizejev sin, izraelski kralj (SP 2 Kr 20,21) 2. Manáse, lat. V Manasses, gr. Μανασσῆς (SP 1 Mz 41,52), Jožefov prvorojenec; → Manasa
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Mehtildis -de ž osebno lastno ime
Matilda:
S. Mechtildis im. ed. enkrat v' veliki, inu teshki bolesni je leshala ǀ Veliko gnado je bila prejela S. Mehtildis im. ed. ǀ od ſvete Mehtilde rod. ed. berem ǀ ſe ſo bile perkaſale S: Mechtildi daj. ed. ǀ Sam Chriſtus je enkrat djal S. Mechtildi daj. ed. ǀ je proſſila JEſuſa, de bi S. Mehtildo tož. ed. shegnal Sv. Matílda, srlat Mechtildis (1241–99), redovnica; → Mehildis
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
mesar -ja m mesar:
Ieſt ſim en Meſſar im. ed. ǀ jeſt ſim en meſsar im. ed. ǀ Meſſary im. mn. pak hozheó, de bi ludjè meſſu, inu tudi koſty jeidili ǀ ſe tudi najdeio meſſarij im. mn., kateri veliko shkodo ludem dellaio ǀ Beſedniki ſo v'roki dershali Bukue … Meſsarij im. mn. ſekero ǀ pride Capitan teh kuharjou, inu meſſarjou rod. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Metro m osebno lastno ime
Metro (?):
S. Metro im. ed. Puſhaunik, leta s'eno veliko keteno sheleſno na nagu ſe je bil prepaſal (II, 494 s.)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Mezopotamija -e ž zemljepisno lastno ime
Mezopotamija:
kadar je rajshal s'Meſopotamje rod. ed. supet v'ſvojo deshelo ǀ kateriga je bil poslal v' Meſopotamio tož. ed. ǀ S. Judas Thadeus gre v' Meſapotamio tož. ed., v' Arabio, v' Ponto, inu Judæmeio ǀ v' Meſapotamij mest. ed. vezhkrat ſe sgodi, de komary Levom ozhij stakneio ǀ ludje v' Meſapotamy mest. ed., v' Araby, v' Affriki, v' Britany, inu v' Pershy ſo veliko potrebo imeli Mezopotámija, gr. Μεσοποταμία, dežela med Evfratom in Tigrisom
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Mihael -a m osebno lastno ime
Mihael:
enkrat S. Michaël im. ed. Archangel je po Nebeſſih letel, ter de s' ſvojo peretnizo ſe je bil Lune doteknil ǀ S. Archangel Michael im. ed. nej ſmu ſe potſtopit hudizha prekleti ǀ Gdu nevej to veliko zhaſt, inu hualo katero pò cellem ſvejtu ſi je bil sadubil Michael im. ed. Von Turrn Cardinal Svete Karshanske Zerkue ǀ NA DAN SVETIGA MICHAELA rod. ed. ARCHANGELA, FIRSHTA TEH ANGELOU ǀ perglihat Archangelu Michaelu daj. ed. ǀ ſim miſlil hualit S. Michaela tož. ed. Firshta teh Angelou 1. Sv. Míhael, nadangel (SP Jud 1,9) 2. Neki kardinal z imenom Míhael
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Miklavž -a m osebno lastno ime
Miklavž:
obedn Svetnik nej vekshi, inu zhudnishi Mirakelne dopernashal kakor Nash S. Miklaush im. ed. ǀ Veliko gnado je bil prejel S. Miklaush im. ed. Tolentius ǀ katiri ſo tulikain slata vboſim dalli, kakor S. Michlaush im. ed. ǀ kaj bomo sklenili od Nashiga Pomozhnika S. Miklausha rod. ed. ǀ S. Miklaushu daj. ed. je dal oblaſt zheſs vodo ǀ Zhes element tiga luffta je dal oblaſt S. Elieſu, zhes element te uode S. Miklauſu daj. ed. ǀ sazhne kregat, inu ſmeriat S. Miklausha tož. ed. ǀ Se nenajdeio vezh na ſvejtu Miklauſi im. mn., de bi skuſi okonu vergli Dekelzam doto 1. Sv. Miklávž (280/86–345/51), škof v Miri, danes Kocademre v Turčiji 2. Sv. Miklávž Tolentínski (pribl. 1246–1306)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
milijontavžent štev. zelo veliko število, verjetno
milijarda:
Katerimu milliontaushent im. ed. angelou sa shlushbo ſtresheio (II, 281) ǀ my karsheniki dolshni sahvalit G. Buga de nas je reishil od pogubleina te nevere, v' kateri tulikajn million taushentou rod. mn. ludy je pogublenih (V, 142) → milijon, → tavžent
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
milost -i ž usmiljenje, milost:
G. Bug zhegar miloſt im. ed. je nesgruntana ǀ Milost im. ed. Boshja je velika ǀ Ne bo prishal kakor ta parvikrat poln gnade, inu miloſti rod. ed. ǀ vaſs bodo pod semlo ijskali, inu pres vſe milosti rod. ed. martrali ǀ ſpomin mjloſtij rod. ed. inu gnade Boshje ǀ ty zagovitni ſo vpajne k' miloſti daj. ed. Boshy vdobili ǀ na nagih Kolenah Klezè, gnado, inu miloſt tož. ed. Boshyo proſsio ǀ Spumnite Nem. Nem. letukaj na taisto veliko milost tož. ed. Boshjo ǀ enu pravu vpajne v'miloſt tož. ed. Boshjo ǀ vſe nyh vupajne imaio v'Milos tož. ed. Boshjo djati ǀ k' ſadnimu na miloſti mest. ed. Boshj zaga ǀ vſmili ſe zhesme po tvoij veliki milosti mest. ed. ǀ sa volo ſvojh velikih grehou je bil nad miloſtio or. ed. boshjo Zagal ǀ ſe je bil pregreshil nad milostio or. ed. Boshjo ǀ kulikajn je dush, tulikajn je miloſty rod. mn. Boshyh
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
mir -u/-a m mir:
Sama lubesan, inu myr im. ed. te velike teshave ſakonske premaga ǀ TuKai ſe naide mijr im. ed., inu pozhitiK tiga Duha ǀ k'snaminu tiga myru rod. ed. eno olisko veijzo v' svoih vſtjh je bil perneſsil ǀ mu nej ſim meru rod. ed. ponozhi, inu po dnevi pustila de bi od greha nehal ǀ sakaj nam hozhesh dati kushik tiga vezhniga miyru rod. ed. ǀ Golobiza neſſe to ojlzheveno vejzo k' snaminu tiga merù rod. ed. ǀ nikoli nej ſim mijru rod. ed. pred nijm imela ǀ na semli nikuli nej mirù rod. ed., inu pozhitka imela ǀ ſe boij ſerda Boshiga, pozhitka, inu mera rod. ed. ne najde ǀ malu kershenikou k' myru daj. ed. Nebeshkimu pride ǀ podpiſhiteſe temu s: Mijru daj. ed. ǀ Abſolona je pohleunu sa myr tož. ed. proſsil ǀ shelite na tem ſvejtu mijr tož. ed., inu pokoj imejti ǀ aku ſe bode shnijm s'kuſi pravo grevingo ſpravil, inu mijr tož. ed. ſturil ǀ Leta shena je imela ſe pofliſſat s' ſvojm mosham per myri mest. ed. shiveti ǀ poydi v' myri mest. ed. damu ǀ gre v' myru mest. ed. prozh vouk ǀ druge per myru mest. ed. puſtite ǀ Bug pak sa'povej de ſe imaio lubiti, inu mijru mest. ed. shivejti ǀ v'mijru mest. ed. shivèti ǀ s'ſoſſesko je v'miri mest. ed. shivil ǀ de bi takorshno isvolil, s'katero v'ſtrahu Boshim, inu v'myri mest. ed. bi shiveti mogal ǀ Ajdje ſo ſe zhudili nad leto veliko dobruto, inu myram or. ed. teh karskenikou ǀ S' myrom or. ed. ſe premaga kreg, inu ſaurashtvu z mirom v miru, pri miru:
mene inu moj folk s'myram puſtè ǀ poberiteſe prozh, inu s' myram me puſtite ǀ ym je djal, de bi li smyrom imeli ſtati ǀ ony tudi mene s'myrom pustè ǀ ſo s' myrom, inu tihu ſtale ǀ G: Bug ſapovej de bi ymeli vſaj ptvye blagu smeram poſtiti ǀ Ah puſtite me smeram, nej ſe enu malu odahnem ǀ videozh pak, de s' meram ſidi, sdere ſablo ter urat y odſeka ǀ s' mijrom puſtiti ǀ obene shene s'mirom nepuſti ǀ hudizh je ſmijram ſaula puſtil ǀ Studeniz pak nihkdar smijram nestoy ǀ cello nuzh ſmiram s' enim mejſti oſtane ǀ potagrom … je terbej ga ſmerom puſtiti, dokler ſam od ſebe bode preshal ǀ Puſtite ſmyram ptuie blagu ǀ Bogu pak h'zhastij nemoresh smeram polure per s: maſhi stati ǀ zhe ga ſmirom puſtimo my nebomo nezh shtimani
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
mladenič -a m mladenič:
videm de en mladenizh im. ed. s'hiſhe pride ǀ kaku ta mladeniz im. ed. je mogal ſtrup tega Boshiliſca premagat ǀ Angel v'podobi taistiga mladenizha rod. ed. ǀ S. Jacob Apoſtel je bil sapovedal enimu Mladenizhu daj. ed. ǀ Sam Chriſtus je djal k' unimu Mladenizu daj. ed. ǀ vidi eniga mladenizha tož. ed., kateri s'eno shlizo je vodò s'morja jemal ǀ dua Shlahtna bogata Mladenizha im. dv. ſta shla shtuderat v' tu meſtu Athenes ǀ uprasha, pò teh dvejh neſnanih Mladenizhah mest. dv. ǀ Vny trye Mladenizhi im. mn. ſo molili v' tej resbeleni Babilonski pezhi ǀ letij trij s. mladenizhij im. mn. ſo bilij v'taisto ſilnu resbeleno Babilonsko pezh versheni ǀ Samy try Mladenizhj im. mn. nej ſo hoteli ta slati Pild Krajla Nabukodonoſarja molit ǀ Sara je skuſi duri lukala, inu poshlushala, kaj ty mladenizhy im. mn. govorè ǀ pogledaj Kulikajn lepih mladenizhu rod. mn., inu lepih Dekelz tebe poshlushajo ǀ veliko Mladenizhou rod. mn. je bilu sa volo nje lepote pogublenu ǀ cilu en laſs nej bil sgorel taistim ſvetom mladenizhom daj. mn. ǀ Krajl Nabukodonoſor je bil sapovedal urezhi une try nedolshne mladenizhe tož. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
mladica -e ž mladika, poganjek:
ta mladiza im. ed., katera je nerodovitna ſe od terte odreſsè ǀ Ti ſi taiſta shlahtna terta, katera je pognala uno lepo mladizo tož. ed. ǀ ſim eno veliko vinsko tarto pred ſabo vidil, na kateri ſo bile try mladize im. mn. ǀ Iest ſim vinska terta, vy ste mladice im. mn. ǀ sakaj Chriſtus ſam ſebe pergliha terti, naſs pak mladizam daj. mn. ǀ je perglihal otroke mladizam daj. mn. tijh ojlik ǀ terta te karshene dushe poshene te selene mladize tož. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
moč -i ž moč:
katerimu h'perglihi, sledna muzh im. ed. je ſlaba, ſledna lepota je garda ǀ O velika mozh im. ed. tiga dobriga exempelna ǀ nijmaio mozhij rod. ed., nijmaio ſerza, ſo ſlabi inu strashlivi ǀ v'katerem ſe najdeio vſi zhudeſhi, inu Mirakelni moje Nebeſke mozhy rod. ed. ǀ od te velike mozhi rod. ed. Boga teh Karshenikou veliku govorit je shlishal ǀ vſy Lutersh, inu Calvinish Ludje nimaio tulikajn mozhj rod. ed., de bi skuſi nyh vero eniga kruleuiga kojna osdravili ǀ To veliko muzh tož. ed. Boshjo ſo perſileni ſposnati kananery ǀ skuſi mozh tož. ed. ſvetiga Duhà ſi bila snoſila ǀ raſte, inu na mozhi mest. ed. gori jamle ǀ te bolne je oſdravila, te sdrave per mozhi mest. ed. ohranila ǀ Lucifer s'vſo ſvojo mozhio or. ed. bi ſe vaſs bal ǀ Solimanus Turshki Ceſſar je bil s' veliko mozhio or. ed. oblegil tu meſtu Rodi ǀ s'mozhio or. ed. s' shelesno rokavizo po uſtih udari, de kry s' uſt mu ſe ulie ǀ Nad katero veliko mozhjo or. ed. ſe zhudi S. Bernardus ǀ vſe paklenske mozhij im. mn. morio pobegnit de li tu s. Ime sashlishjo ǀ Svesde bodo s'Nebeſs padale, mozhy im. mn. Nebeſhke ſe bodo od ſtraha treſle
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
močan -čna prid. močan:
En kojn de ſi glih je velik, inu mozhan im. ed. m, aku n'hozhe noſsit, obeden ga nekupi ǀ enkrat ta Mozhni im. ed. m dol. Sampson je rajshal v'tu Mestu Tamnata ǀ resniza je taku mozhna im. ed. ž de lahku premaga vſe hude miſly, inu shelje ǀ od kot pride de tu morje glashavu, je taku terdu, inu mozhnu im. ed. s kakor de bi bilu shelesnu ǀ Jeſt menem de nej zhloveka taku mozhniga rod. ed. m, inu ſerzhniga, de bi ſe ſmerti nepreſtrashil ǀ Oh lepa, inu pohleuna sahuala, katera je veliku lepshi … kakor te mozhne rod. ed. ž Debore ǀ Postavimo de ima en mozhan tož. ed. m grad na shivi skali ſisidan ǀ koku je bil ta mozhni tož. ed. m dol. sijd tiga mejsta Hiericho okuli vergal ǀ Gnada s: Duha je bila ſturila taku mozhniga tož. ed. m ži. Sampſona ǀ ſo eno mozhno tož. ed. ž, veliko vojsko sholneriou vkupai ſpravili ǀ Slon ima topelt ſerce, enu taku mozhnu tož. ed. s de ſe ne boij oroshia, ognia, ni ene celle vojske ǀ de bi ga reshil pred tem mozhnim or. ed. m, inu groſovitim ſaurashnikam ǀ ſe je potſtopel s' tem ſerzhnem, mozhnem or. ed. m inu ſilnu velikem Riſam Goliatam vojskovati ǀ is suojo ſilnu veliko, inu mozhno or. ed. ž vojsko je bil taistu oblegal ǀ gnadliua Gospodizhna Gertrudis imaio dua taku mozhna tož. dv. m Turna v' Boppni ǀ dua velika mozhna tož. dv. m peſſa uſame ǀ kadar hudizhu imajo shlushiti ſo mozhni im. mn. m, kakor de bi glavo imèli s'shelesa ǀ mozhne im. mn. ž, inu kraftne ſò bile njega S. Beſsede ǀ vy ſte bile ſedem mozhnih rod. mn. Sampſonavih laſs ǀ ſo Boga zhaſtili, sa volo vſeh teh mozhneh rod. mn. del ǀ on mozhne tož. mn. m Turne je puſtil okuli duora ſidat ǀ s'slabeh ſtury mozhne tož. mn. m, s'martveh shive ǀ Gdu je bil pretargal te mozhne tož. mn. ž, inu debele ketne ǀ naulesh yszhete takorshna mozhna tož. mn. s vina, de vaſſ opianio ǀ kakor s' mozhnimi or. mn. shtrikami, inu ketnami ǀ s'mozhnimi or. mn. ketenami ſim h'grehu perveſan primer.> aku eden je mozhneshi im. ed. m ble ſe njega zhlovik boij ǀ Mozhneishi im. ed. m je ta dober exempel, kakor pak te dobre beſſede ǀ obena arznia nei mozhneshi im. ed. ž, inu nuznishi, kakor ta Nebeski Belzoar Svetiga Reshniga Teleſſa ǀ takrat ta krivizhni, inu ſlabishi sa myr, inu odpushajne tiga nadolshniga, inu mozhneshiga tož. ed. m ži. je dolshan proſsit ǀ Gdu je mozhnejshi tož. ed. ž vojsko sapudil ǀ njega Saurashniki ſo bily veliku mozhneishi im. mn. m ǀ Bug bo perpustil, de pametnishij, inu mozknejshij im. mn. m ſe bodo zhes vaſs usdignili presež.> Jeſt ſim ta ner mozhneshi im. ed. m Bug ǀ Mars je bil ta ner mozhneſhi im. ed. m v' mej Bogovij ǀ Oh kej ſi sdaj Sampſon ta ner mozhneishi im. ed. m ǀ Ta nar mozhneshi im. ed. ž je ſrezha, sakaj letej obeden nemore ſuper ſtati ǀ leta arznia je ner mozhneishi im. ed. ž ǀ Conſtancienſis shkoff s' beſſedo je muzh odvſel timu ner mozhneshimu daj. ed. m ſtrupu ǀ satorai ſo njega ſa tiga nar mozhneshiga tož. ed. m ži. zhloveka dershali ǀ Ony pravio de sa to ner mozhneshi tož. ed. ž arznio nuzaio ta kamen Belzoar imenovan ǀ ty ner mozhneshi im. mn. m Riſsi Svete Katholish Karshanske Zerkue ſe ſo potili ǀ je bil poterl, inu resmetal na ner mozhneshi tož. mn. m turne, inu mejſta ǀ Je en boi s' temi ner huishimi, inu mozhneshimi or. mn. ſaurashniki
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
močnost -i ž moč:
ta shival taku mozhna rata, de nej mozhnusti rod. ed. de bi jo mogla premagat ǀ To veliko mozhnust tož. ed., inu nuz premiſhlovajna Boshijh sapuvidi je dobru poſnal Krajl David ǀ kadar luna gori jamle, taku tudi ta shjual na mozhnosti mest. ed. raste
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
moledovanje s moledovanje:
vener na veliko proshno; inu moledovaine tož. ed., bil eno trento papadil, ter taiſtimu petleriu vergil (V, 158)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
molitev -tve ž molitev:
Kai tebi pomaga tuoia dolga molitvu im. ed., zhe v' ſerci ſaurashtvu imash ǀ sveta molitu im. ed. od G: Boga sproſsi karkuli potrebuje ǀ Bug nebode tuojo molitvu tož. ed. vushlishal ǀ s'kuſi molitu tož. ed. je bel njega veliko sastopnost doſegal ǀ nijh vupajne v'molitvu tož. ed. postavio ǀ Iest ſim hotel de bi Prasnik prasnuvali s' molitvio or. ed. ǀ s'tuojo proshno, inu molitujo or. ed. ǀ kaj mi govorite od molitvi rod. mn., jest obene nesnam ǀ nesnanio ozha Naſs, nesnaio Zheshena ſi Maria, nesnaio S. Verè, nesnaio S. Sapuvidi molit, sakaj vy starishi te S. molitvi rod. mn. yh nevuzhite Oblike, ki kažejo na molitev, so približno dvakrat redkejše od onih, ki kažejo na → molitva. Razlikovanje je možno le v im., tož. in or. ed. ter v rod. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
morski -a prid. morski:
ta slana, inu grenka morska im. ed. ž uoda je bila slatka ratala ǀ s' tiga ner bodezhiga morskiga rod. ed. s ternja eno veliko krono ſo ſturili ǀ Ta kateri hozhe en morski tož. ed. m perlin vdobit ǀ kakor te grenke morske im. mn. ž pene ǀ kakor Plinius pravi od teh morskih rod. mn. perlinou
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
most -a m most:
leta hitru kojna ſpodbode, inu s'mosta rod. ed. doli skozhi ǀ S:S: Vuzheniki pravio, inu perglihaio to S: pokuro enimo moſtu daj. ed. ǀ Kadar ſe ſaina de gre zhes en reſtargan moſt tož. ed. ǀ Inu ta muſt tož. ed. Chriſtus s'ſvojo veliko theshavo, inu britkuſtio je nam karshenikom ſisydal ǀ en dan ga srezha na tem viſsokim mostu mest. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
mraz -a m mraz:
Poprej kakor mres im. ed. pride s'dervami s'oſkerbè, de po simi ſe grejeio ǀ je bil velik mreſs im. ed., inu snejh ǀ Kregulom je ſapovedal, kadar je velik mreſſ im. ed. imaio pruti vezheru eno tizo vlovit, inu taiſto cello nuzh v'kramplah dershati ǀ Sdaj prevelik mras im. ed., sdaj prevelika urozhina, sdaj shusha, sdaj mokruta njemu shkodi ǀ de ſi glih vidish tiga nagiga od mrasa rod. ed. pu martviga ǀ sa volo veliziga mraſa rod. ed. nej ſo mogli naprej raishat preſs nevarnoſti lebna ǀ nemara sa mres tož. ed., sa ſnejh, sa blatu, sa neuarnosti ſvojga lebna ǀ ſo terpeli po lejti veliko vrozhino, po simi ſilnu velik mreſs tož. ed. ǀ nej G. Bug poshle desh, ali veiter: urozhino, ali mraſſ: tož. ed. shusho, ali mokruto, jeſt nebom marmral zhes Boga, inu lufft ǀ sakaj je bil bushiz, inu je mogal pó mrasu mest. ed. raishat ǀ bres ſtrehe je taiſte ovarual pred mrasam or. ed., inu urozhino ǀ lufft s' tozho, s' slano, inu s' mraſem or. ed. vam od vſame shitu, vinu, inu ſad
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
nad predl. I.
s tož. nad:
vſe skusi ſeie nad zhloveka ſeme ſvoie Milosti II
z mest. nad:
nad katerem ſtrashnem prjkasu, ta Duhouni ſe je zhudil III.
z or. nad:
nej li drugiſe zhudio nad tem zhudnim drjveſsam tiga lebna ǀ od ene zhiste Divize je bil roijen, nad katerem ſe je zhudil ta Prerok ǀ jokat nat tvojm britkom terpleinom ǀ ſo bilij v'Bethanio pershli jokat, inu shalovati na tem mertvem Lazeruſam ǀ Bug na temij offrij nijmà obeniga dopadeina ǀ na katiro nehualeshnoſtio nasho milu klaguie S. Bonaventura ǀ veliko shaloſt je pozhutil na samim ſpominam, de imà umreti Vezljivost z mest. v navedenem zapisu je verjetno nastala po pomoti, po kateri sta leva prilastka razumljena kot mestniški in ne kot orodniški obliki.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
nag -a prid. nag, gol:
buſs, inu pu nag im. ed. m je hodil ǀ Kadar bo mene vidil de ſim nah im. ed. m bo mene oblekil ǀ Nej vezh taiſte nagi im. ed. m dol. Noiaſ ǀ kakor de bi naga im. ed. ž imela pred Moshkimi Pershonami ſtati ǀ obeden nej vidil tvojga nagiga rod. ed. m shivota ǀ tiga perbitiga, inu naſiga rod. ed. m Boga, ſe boje ǀ dash timu nagimu daj. ed. m eno reſtargano sukenzo ǀ vſe skusi ſo dershali v'roki ta nagi tož. ed. m dol., inu kryvavi mezh ǀ terbej tudi tiga lazhniga naſitit, terbej tiga nagiga tož. ed. m ži. oguantat ǀ tiga naſiga tož. ed. m ži. petlerja je bil pokril ǀ je vidil ſvojga ſtariga ozheta vinenega nasiga tož. ed. m ži. leſhati ǀ Sapovej en velik ogin perpravit, ter S. Agatho po taiſtem ulazhit, inu vallat nago tož. ed. ž ǀ sheleſno bodezho ſrajzho na nagim mest. ed. m shivotu noſſi ǀ de bi ti bodezhe ketne na nagim mest. ed. s trupli noſſil ǀ poln aiffra Boshjga, je kjekaj s' nagem or. ed. m mezham tekil ǀ niegou Ozha s' nago or. ed. ž ſablo je nad nym ſtal ǀ reſtargani, inu nagi im. mn. m ſo hodili ǀ kaj pomenio tij nagy im. mn. m, inu obrupani Altarij ǀ de bi ſvoje nage tož. mn. m otrozhizhe mogal pokriti ǀ sdaj v'tiga drugiga ſe je ſmeiala, inu ſvoie nage tož. mn. ž bele perſij kasala ǀ na naga kolena tož. mn. s pokleknem inu pohleunu te proſsim ǀ je v'cerqvu tekal na nage tož. mn. ž/s kolena padal ǀ po nagih mest. mn. perſah ſe tolzhe ǀ de bi … nuzh, inu dan na nagijh mest. mn. kolenah klezhal ǀ de bi ſi lih nuzh, inu dan na naſih mest. mn. kolenah klezhali ǀ rajshi bi hotela ſe naiti v'boy mej nagimi or. mn. mezhmi teh sholnerjou ǀ de bi ſi lih s' nagimi or. mn. kolenami sa proceſſio shli ǀ s' nagmy or. mn. mezhy ſo ſa taiſtim tekli do nagega do nagega:
Sapovej Olybrius do nagiga jo slezhi ǀ ternievo krono mu sglave sderejo, do naſiga ga shlezhejo ǀ sapovej te shene do nasiga slezhi na nago na golo kožo:
S. Metro Puſhaunik, leta s'eno veliko keteno sheleſno na nagu ſe je bil prepaſal
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
narediti dov. narediti:
kadar on je letu vidil, ſi puſtj neredit nedol. en viſſok ſtol ǀ slahtnu Goſtovanje, kateru ta Magozhni krajl Aſsverus vſimu folku je bil naredil del. ed. m ǀ je bil Svojmu Synuvo eno veliko ohzet naredil del. ed. m ǀ my ſe vezh nezhudmo ſvetlobi tiga ſonza, ni lepoti te lune, ni ordingi teh ſvesd, katiru vſe je zhuda nrednu del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Natan -a m osebno lastno ime
Natan:
TaKrat Nathan im. ed. je rekal K'njemu ǀ Natan im. ed. Prerok je Davidu naprej darshal leto veliko pregreho njegovo ǀ is uſt Natana rod. ed. Preroka ǀ Bug ſam od ſebe je bil h'njemu poslal ſvojga Preroka Natana tož. ed. ǀ David je bil sagvishan skuſi Nathana tož. ed. Preroka ǀ je leto pregreho pred Prerokam Nathanam or. ed. sposnal Natán, lat. V Nathan, gr. Νάϑαν, prerok (SP 2 Sam 7,2)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
nedolžen -žna prid. brezgrešen, nedolžen:
Iob de ſi lih nedolshen im. ed. m ſe je bal ǀ Abel je nedolshin im. ed. m, Cain je hudobin ǀ nemore nedolshan im. ed. m v'perloshnoſti hudi oſtati ǀ Euphroſinus je nadolshen im. ed. m ǀ je bil taKu pravizhin, inu nadolshan im. ed. m ǀ ne bo mogal vmrejti kakor ta nedolshni im. ed. m dol. Abel od G: Boga shegnan ǀ Nei vezh taiſti nadulushni im. ed. m dol. Iſak, kateri to veliko butaro tiga Krisha na hrib Calvarie na ſvoi rami ie ulekil ǀ Ona ſazhne tajti, lagati, inu perſegat, de je nedolshna im. ed. ž ǀ njegovu ſerze nedolshnu im. ed. s je bilu preſtrelenu s' ſtrelo te lubesni Boshje ǀ je sa ſvojo Neveſto enu nedulshnu im. ed. s Jagne ǀ Danas ſe je napolnila figura tiga nedolshniga rod. ed. m Ioſepha ǀ nej bilu Preroka, pravizhniga, inu nadolshniga rod. ed. m, de bi on ga nebil pregajnal inu martral ǀ sa volo ſmerti te nedolshne rod. ed. ž Hzhere Generala Jephte ǀ kaj ſe ie nekadaj godilu timu nedolshnimu daj. ed. m Beniaminu ǀ je bil perglihan eni nedolshni daj. ed. ž ouzhizi ǀ Cain tudi je tulikain tiga Nedolshniga tož. ed. m ži. Abelna brata ſvojga ſaurashil ǀ takrat ta krivizhni, inu ſlabishi sa myr, inu odpushajne tiga nadolshniga tož. ed. m ži., inu mozhneshiga je dolshan proſsit ǀ ti uno nedolshno tož. ed. ž karshenzo taku dolgu ſi motil, inu sa nio hodil, dokler v'greh ſi njo perpravil ǀ ſte tudi vy grèshili, Kateri ſte to nadolshno tož. ed. ž Kry Kupili ǀ Bug od naſs hozhe zhistu, inu nedolshnu tož. ed. s ſerce imeiti ǀ una pershona, katera raisha pruti nebeſſam s' ſvojm nedolshnem or. ed. m lebnam ǀ s'tuojm nedolshnim or. ed. m jesikom ǀ vſy ſe ſo zhudili nad njegovem zhednem, inu nedolshnem or. ed. s shiulejnam ǀ bote ratali eni nedolshni im. mn. m golobi ǀ Bode vni mladenizh, ali Dekliza, kateri ſo brumni, inu nedolshni im. mn. m, kakor dua Angelza ǀ Tij nedolsheni im. mn. m otrozhizhi ga zhaſte, inu hualio, kakor od Boga poslaniga ǀ Oh nedolshne im. mn. ž golobize, karshene dushize ǀ O Svete nedolshne im. mn. ž/s liza ǀ hozhe teh nedolshnih rod. mn. krij preliti ǀ veliku nedolshneh rod. mn. je sapelal ǀ hud exempel tem nedolshnem daj. mn. dadò ǀ kriviza velika, katera tem nedolshnim daj. mn. ſirotizam ſe godj ǀ Kakor de bi tem nadolshnim daj. mn. pravizo ſturili ǀ Kadar bi Faraon ſvoje pregrehe premiſlil, bi na bil taKu oſtru taiste nedolshne tož. mn. m ſodil ǀ vun vſamem te nadolshne tož. mn. m otrozhizhe ǀ v' greh perprauio te nedolshne tož. mn. ž dekilze primer.> Gdu je bil nedolshnishi im. ed. m, Kakor Abel ǀ na greh taiste gleda, katèra je veliku nedolshnishi im. ed. ž presež.> umadeshe te ner brumnishi, inu ner nedolshnjshi tož. mn. ž persone po nedolžnem po nedolžnem, po krivici, krivično:
pò nedolshnem v' jeietje je vershen ǀ veliku ſtu shlahtnikou Padovanarju je bil ſturil pò nedolshnem umorit ǀ kry po nedolshnem hozhete preliti ǀ Tij Kateri ſo bilij ponedolshnim tiga Bogu dopadezhiga Preroka Daniela obtoshilij ǀ pò nedolshnim veliku morite terpeti od vaſhyh teh blishnishih ǀ nje mosha Vriaſa ponadolshnim je bil prepustil vubiti ǀ je bil ponedolshnem chrishan po nedolžno po nedolžnem, po krivici, krivično:
ponedolshnu ie bil krishan
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
neizrečen -a prid. neizmeren:
O nesrezheni im. ed. m lon teh pravizhnyh ǀ je pres madesha, je vezhna, je neſrezhena im. ed. ž, je Nebeshka ǀ Oh nesrezhena im. ed. ž lubesan Odreshenika nashiga ǀ brumnu, pravizhnu, inu bogabojezhe shivèti, en nesrezheni tož. ed. m dol. trosht, inu mijr zhloveku perneſse ǀ kadar to veliko nesrezheno tož. ed. ž Muzh Boshyo je premishloval ǀ nam je leto nejsrezheno tož. ed. ž, inu nesgruntano gnado, inu miloſt ſturil ǀ ſe nemore prezhudjt Polj. Ioannes Pineda nad to nesrezheno or. ed. ž dobruto
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
nemarnost -i ž brezbrižnost, neskrbnost, lahkomiselnost, zanikrnost:
leta pak is ſvoje sanikornoſti, inu nemarnoſti rod. ed. ga nej hotel oblezhi ǀ Sa volo te velike vaſhe preusetnosti, inu nemarnosti rod. ed. pres vſiga konza klaguje ǀ kadar s'ſlabusti, ali pak s'nemarnosti rod. ed. greshij ǀ Zhes leto veliko hudobnoſt inu nemarnoſt tož. ed. teh greshnih ludy, ſam G. Bug ſe toshi skuſi vſta Jeremia Preroka ǀ Nad leto nemarnoſtio or. ed. teh greshnikou je klagoval Iſaias Prerok ǀ Kakor pak edn posabi, de G. Bug je v' prizho, inu de ga vidi, vſem nemarneſtem daj. mn., inu grehom ſe podà
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
nepriložno prisl. neprijetno, težko:
sa Boga, sa dusho vſe je thesku, vſe neperloshnu (I/1, 136) ǀ dusha tvoje lube zartane Mattere, katera devet meſizou je tebe v' ſvojm teleſſi teshku noſſila, s' bolezhino porodila, neperloshnu dojla, s' veliko skerbio tebe ſredila (V, 631)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
nerodovitost ž nerodovitnost:
Gospud Bug je bil eno veliko nerodovitoſt tož. ed. poslau zhes deshelo te oblube (V, 328)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
nevarnost -i ž nevarnost:
obena nevarnost im. ed. nej prevelika ǀ v'temi te nevarnoſti rod. ed. ſe najdemo ǀ preſs vſe neuarnosti rod. ed. bil mogli dopernesti ǀ nej obene nevarnaſti rod. ed. ǀ je bil vbejſhal eni veliki nevarnoſti daj. ed. na mory ǀ kadar pak je bil nevarnost tož. ed. ſvojga isvelizhejna samerkal ǀ videozh to veliko neuarnost tož. ed. ſvojga shivota ǀ ſvoj leben v' nevarnoſt tož. ed. poſtavio ǀ dusho, inu tellu v'nevarnoſt tož. ed. poſtavio ǀ en dan v'veliki nevarnosti mest. ed. na morju ſe so neshli ǀ vezhkrat na rajshah v'nevarnosti mest. ed. ſe naijdete ǀ v'neuarnosti mest. ed. ſtu oblub ſte ſturili Meni ǀ do puſledne ure odnasha s'veliko nevarnostio or. ed. ſvoje boge dushe ǀ on raishi s veliko nevarnoſtio or. ed. ſvojga lebna je bil plajsh popuſtil ǀ is Aſie s' veliko navarnoſtio or. ed. ſe je bil prepelal zhes morje ǀ ſtu, inu ſtu nevarnoſti rod. mn. preſtoy ǀ vſyh nevarnoſty rod. mn. yh je odreshel ǀ bomo od vſyh navarnoſtih rod. mn. reisheni ǀ ena barca na mory je podvershena ſtu nevarnoſtam daj. mn. ǀ ſtu, inu ſtu neuarnoſtom daj. mn. je podverſhena ǀ v'vſe nevarnosti tož. mn. ſe poda ǀ v'te narvekſhi neuarnosti tož. mn. ſe ſo podali ǀ nemara sa mres, sa ſnejh, sa blatu, sa neuarnosti tož. mn. ſvojga lebna ǀ v'te narvekshi neuarnostj tož. mn. ſe podaio ǀ zhloveka v'velike navarnosti tož. mn. perpravi ǀ leta S. S. Sacrament nas ovarua pred vſimy nevarnoſti or. mn. dushe, inu teleſſa nevarnost lebna življenjska nevarnost:
nej ſo mogli naprej raishat preſs nevarnoſti lebna rod. ed. Zveza nevarnost lebna je kalk po nem. Lebensgefahr ‛življenjska nevarnost’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
nevoščljivec -vca m nevoščljivec:
Ti nevoshliviz im. ed., katiri nemoresh shlishat dobru od tvoiga blishniga govorit (V, 278) ǀ nevoshlivizi im. mn. ſò veliko martro pozhutili (III, 467)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Nilus2 m zemljepisno lastno ime
Nil:
ſapovei enimu krokotilu, de ga ima zhes to veliko reko Nilus im. ed. preneſti ǀ venem Nunskem Kloshtru bliſi te vode Nilus im. ed. je bilu 300. Nun Níl, lat. Nīlus, gr. Νεὶλος, reka v Egiptu Inu Bug nimer obari, kadar bi vy mogli eden, timu drugimu, s'djajnom tulikajn hudiga ſturiti (II, 347)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
nov -a prid. nov:
skoraj vſaku lejtu nouu im. ed. m furm v'deshelo pride ǀ novi im. ed. m dol. Gospud Fajmoshter ſe bo pofliſſal ǀ en novi im. ed. m dol. ſtudeniz bliſi te Betlehemske ſhtalize je bil ſazhel sverat ǀ katera beſſeda v' nashim jeſiku hozhe rezhi: Noua im. ed. ž Savesa ǀ kar je potreba k' ſidainu eniga noviga rod. ed. m, veliziga, inu shlahtniga Tempelna ǀ try ſtudenizi ſo bily sazheli s' noviga rod. ed. s ſverat ǀ Iest grem de bom kaj noviga rod. ed. s vidil ǀ je morebiti kaj noviga rod. ed. s, de en zhlovek je umerl ǀ Marij nej bilu nezh noviga rod. ed. s Angele vidit ǀ NA NOVIGA rod. ed. s LEITA DAN ǀ Bò en ſyn, katerimu Ozha sa Veliko nuzh je perpravil en novu tož. ed. m gvant ǀ una Gospa vidila en novu tož. ed. m furum guanta per eni, drugi ǀ vuzhi en nouu tož. ed. m vuk, kateri ſe nesgliha s'uukom tijh Philoſophou, inu Iudouskouh Rabinou ǀ prezei je bil poklizal eno novo tož. ed. ž ſveſdo ǀ on je hotel eno nouo tož. ed. ž streho ſi pustiti s'sydat ǀ imajo tu perru, novu tož. ed. s, inu lepu oblazhilu perneſti ǀ sa nouu tož. ed. s lejtu en fazonetel ǀ je bil oblubil zhloveskimu ſpolu enu dobru, ſrezhnu, myrnu, inu veſselu novu tož. ed. s lejtu poslati ǀ puſtj en lep Altar v'tej novi mest. ed. ž zerkvi ſturiti ǀ s' nouo or. ed. ž saveſo teh oblub ǀ Ali pak de s'novim or. ed. s veſeliom Nebeſsa, semlo s'vupajnom, paku s'ſtrahom napolnili ǀ Kaj menite N: N: de ſo te nove im. mn. ž, zhudne, inu ſtrashne ſuejsde ǀ bo na semlo prishal nove tož. mn. m Seraphine ſtuarit ǀ nashe nove gvante tož. mn. m ſmò oblekle ǀ bodo miſlili na noue tož. mn. m guante ǀ kadar ſupet je v' Mestu shal, ſó en koſs poshtaine poderli, inu nove tož. mn. ž/s urata, taiſtimu ſerzhnimu Vojszhaku ſturili ǀ nimash nove tož. mn. ž/s kopita vmishlat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
obetati -am nedov. obetati, obljubljati:
sazhne S. Juria proſſit, inu velike shenkinge obetat nedol. ǀ Ta greshni zhlovek ſe ſazhne milu jokat, inu obejtat nedol. ǀ ſe grimash, klagujesh, ijh s' veliko mujo yszhesh, inu shenkinge obejtash 2. ed. ǀ hudizha hozhete bugat, inu shlushit, kateri sa lon vam obeta 3. ed. to paklensko martro ǀ tu golufnu meſſu njemu obeita 3. ed. ǀ koku malu vy sa Nebeſſa obejtate 2. mn. dati ǀ de ſi lih vam veliku obeitaio 3. mn. ǀ ta Gospud je vſelej obetal del. ed. m, ali vener nihdar nej ſturil ǀ de ſi lih bo obejtal del. ed. m pokoren biti, vener nebo ſvoje beſſede dershal ǀ sledni je obeital del. ed. m, de hozhe sa nyh dusho molit ǀ veliku ſo njemu obeitali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
obhajati -am nedov. obhajati, tj.
1. prihajati na um, v zavest, v čustvovanje:
hude shelje jo sazhneo obhaiat nedol. ǀ Po tem sazhneo te ſmertne teshave ga ohaiat nedol. ǀ hude misly, inu shelje ga obhaieio 3. mn. ǀ Ti vidish blagu tvojga blishniga, tebi dopade, shelje tebe obhajeio 3. mn. taiſtu skuſi ohernio, inu golufio doſezhi ǀ teshke misly ga obhaiaio 3. mn. ǀ hude misly ſo ga obhaiale del. mn. ž ǀ shushnave ſo njega obhajale del. mn. ž 2. praznovati:
danas ſe obhaia 3. ed. Shegnajne te Boshje Zirkue ǀ Na dan Svetiga letniga Shegnaina per vſaki Zerkvi veliku veſſelje duhounu, inu teleſſnu ſe vidi, inu obhaja 3. ed. ǀ obhaiamo 1. mn. Prasnik ǀ danas obhajemo 1. mn. shegnajne te Boshje Zerkvi ǀ zhegar Gud, inu Praſnik, danaſs obhaieo 3. mn. 3. dvovid. dati, dajati obhajilo:
Mashnik S: Rèshnu Tellu perneſe, inu to bolno obhaiat nedol. hozhe ǀ Mashnik ga obhaia: 3. ed. ali kakor tu Svetu obhailu praime, garlu mu pozhi ǀ kadar s'Svetem Reshnem Teleſſam vaſs obhajeio 3. mn. ǀ Na mejſti Mashnika en Angel je obhaial del. ed. m Raymunda de Penefort ǀ Mashnik poprei kakor je karshenike obhajal del. ed. m, na vus glaſſ je djal obhajati se dvovid. sprejeti, sprejemati obhajilo:
s' veliko andohtio ſe gre obhaiat nedol. ǀ Nebo ſe pofliſſal s' andohtio ſe obhajat nedol. ǀ ſi dolshan ſe spravit s' tvojm blishnim, kadar ſe gresh obhaiat namen. ǀ poite andohtliu ſe obhajat namen. ǀ vſak Praſnik ſe ſpovejsh inu obhajash 2. ed. ǀ gorje temu katiri v' takorshnem ſtanu ſe obhaia 3. ed. ǀ s' veliko andohtio ſe obhaià 3. ed., kar prezei osdravi ǀ pogoſtim ta, inu una ſe spoveduje, inu obhaja 3. ed. ǀ dolgu zhaſſa v' Zerkvi molite, po goſtim ſe obhaiete 2. mn. ǀ ſe je s' zhiſtim, inu vernem ſerzam obhaial del. ed. m ǀ kadar ſe je obhajal del. ed. m per S: Mashi ǀ na te Trij krajle dan ſe je obhaiala del. ed. ž ǀ vſak torek andohtliu ſe je spovedala, inu obhajala del. ed. ž ǀ ti gardi, inu zherni ſo v' naglaunim grehi ſe obhaiali del. mn. m ǀ ſmo vſij ſe ſpovedali, inu obhajali del. mn. m ǀ kadarkuli ſe ſo obhajalij del. mn. m od velike ſlatkusti ſo bilij samakneni ǀ vſak dan ſo vezh ſvetih Mash andohtlivu poshlushali, inu vſako Nedello ſe obhajeli del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
oblegati nedov. oblegati:
u mestu Ieruſalem, ob zhaſsu krajla Ezechia, kadar krajl ſeñacherib is suojo ſilnu veliko, inu mozhno vojsko je bil taistu oblegal del. ed. m ǀ Sdaj od Ierusalemskiga mesta pojdemo v'tu mestu ſamario, taku bodemo vidili, inu nashli de General Benedab s'eno veliko vojsko je bil oblegal del. ed. m, inu stisnu letu reunu mestu (I/1, 54) Zapisa lahko spadata tudi k → obleči2, prim. oblekal k → obleči1.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
obličje -a s obraz, obličje:
oblizhe im. ed. tuoje dushe, inu serze je zhistu ǀ nej zhlovesku oblizhie im. ed. taku ardezhe, inu glatku, de bi s' zhaſſam bledu, inu sgarblenu neratalu ǀ Oblizha rod. ed. Boshjga nihdar ne bò vidil ǀ Poberiteſe prozh od mojga oblizha rod. ed. ǀ nevidi obliza rod. ed. Boshiga ǀ oblizhe tož. ed. od njega prozh oberne, inu proshne ushlishat n'hozhe ǀ na oblizhe tož. ed. je bil na semlo padil ǀ G: Bogu v'oblizhe tož. ed. pluva ǀ bom pokleknil, na moje oblizhie tož. ed. padil ǀ tu ſmerdezhe blatu vashih prasniku vam bom vergil na vashe oblizhje tož. ed. ǀ ſvoje Boshje nebesku oblizke tož. ed. je bil reſodel ǀ Videm tamkaj eno sheno, katera laſse is glaue ſi puli; una druga de oblizhi tož. ed. ſi praska ǀ vidio tu reskritu olizhe tož. ed. Boshje ǀ Leta Svetnik je takorshno ſvetuſt, inu andoht v' ſvojm oblizhi mest. ed. imel ǀ tvoia Hzhi veliko lakoto imà po oblizhu mest. ed. Boshim ǀ pred oblizham or. ed. Boga Vſigamogozhiga ſe najdete ǀ s'oblizham or. ed. je na ſemli leshal ǀ prèd taistim Boshjm oblizhom or. ed. ǀ taku nepreshernu pred oblizam or. ed. boshim ſtati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
odrešenik -a m odrešenik:
nash Odreshenik im. ed. Christus Iesus tem mutastem je beſsedo povernil ǀ odreshenik im. ed. Chriſtus Iesus Herodesha nej hotu imenuat Krajla, ali zhloveka, temuzh mu pravi liſiza ǀ naſh Odreſhenik im. ed. Chriſtus v'silnu zhudni podobi ſe je bil prikasal S: Ioannesu ǀ naſh Odrèshenik im. ed. pravi od njega ǀ Chriſtus naſh Odrèſhenik im. ed. vſijh ſtanu ludy je bil poklizal na ta hrib Tabor ǀ vaſs proſsim sa Pet kryvavih Ran Nashiga Odreshenika rod. ed. Christuſa Iesuſa ǀ Mij pak ſe imamo zhuditi nad dobruto Naſhiga Odrèshenika rod. ed. Christuſa Iesuſa ǀ nelubite Vaſhiga odrèſhenika rod. ed. ǀ k'ſvojmu Stuarniku, inu Odresheniku daj. ed., ſe nepofliſsate ǀ veliko krivizo ſvoimu Odresheniku daj. ed. ſo ſtrili ǀ kej bodete shlahtnishi spisho, jnu bulshi vinu nashli, kakor per naſhimu odreſheniku daj. ed. ǀ zhast, inu hualo, ketero cellu kershenstvu danas iſkashe krajlu zheſs vſe krajle Christuſu Iesuſu Odrèsheniku daj. ed. Nashimu ǀ ſuper Christuſa Iesuſa odreshenika tož. ed. naſhiga ǀ vezh lubish en denar, kakor pak G: Boga tuojga odreſhenika tož. ed. ǀ s'kakushnim ſerzom bosh mogla v'Cerkui reshalit tuojga Odrèshenika tož. ed. ǀ shtimajte Christuſa Vaſhiga Boga, inu odreſhenika tož. ed. ǀ vſe kar dobriga, lepiga, inu nuzniga zhlovik shelejti more, v' G: Bogu naſhimu odresheniku mest. ed. ſe najde ǀ ſte dolshni ſe yh annat, inu s' Chriſtuſam Odreshenikam or. ed., vashim ſe sglihat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
ofer -fra m 1. daritev:
njegou offer im. ed. je G. Bogu dopadeozh ǀ pres offra rod. ed. obedn bi ſe nepostopel prèd niega s. oblizhe priti ǀ vſe tu kar ſe bò taiſtiga offra rod. ed. doteknilu, bò posvezhenu ǀ vſe ſtuary veliko andoht pruti temu nerſvetejshimu offru daj. ed. ſo bile iskasale ǀ V' Starem Teſtamenti G. Bug je bil sapovedal Mashnikom, de imaio sa grehe tiga folka offrat ta shgani offer tož. ed. ǀ cilu tij Aidouski Vuzheniki ſo diali de nijh faush Boguvij nemaraio sa offer tož. ed., aku tudi ſerce ijm n'offraio ǀ kateriga je vidil Adam pod figuro dreva tega lebna Abel v' offru mest. ed. tiga Jagenzha ǀ je vidil … Abraham v'offri mest. ed. ǀ ſe nebo G. Bug puſtil potalashit ni s' offram or. ed., inu s' shenkingo do vekoma ǀ offri im. mn. veliko skriunost v' ſebi sapopadeio ǀ Bug pak n'hozhe pol mertveh offru rod. mn. imeti, temuzh shive, inu frishne ǀ ſtukrat ſó offrali na dan kadilu, inu ſtu shganih offrou rod. mn. ǀ prezei je sapovedal Boguve sahualit, inu shgane offre tož. mn. jem offruvati ǀ v' taiſtih offrah mest. mn. ſe je ſpozhitala martra ǀ Bug na temij offrij or. mn. nijmà obeniga dopadeina 2. darovanje:
Pojte tedaj Nem. Nem. k' offru daj. ed., inu derovajte tiga Mashnika ← srvnem. opfer ‛daritev, žrtvovanje’; → ofrati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
oficir -(j)a m uradnik:
Se samiri officer im. ed. ſvojmu Firshtu (II, 305) ǀ Ceſſar Diocletianus, inu njegovi Officery im. mn. (III, 231) ǀ vprasha ſvoje Officire tož. mn., kaj s' en lon je prejel Mardochæus sa to ſvejſto, inu veliko dobruto (IV, 208) ← nem. Offizier ← frc. officier < lat. officiārius ‛uradnik, uslužbenec’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Olofernes -n(i)usa m osebno lastno ime
Holofernes:
Olophernes im. ed. ſilnu neſramnu ſe je bil v' tajſto ſalubil ǀ Ie vidil Olofernes im. ed. to lepo Iudith ǀ meſtu Bethulia v'veliki neuarnoſti ſe je neshlu, kadar ta groſovitni Oloffernes im. ed. s'eno ſtrashnu veliko vojsko je bil taiſtu oblegil ǀ timu grosovitnimu Oloffernuſu daj. ed. je bila glavo odſekala ǀ ta ſerzhna Judith je bila Olophernuſu daj. ed. glavo odſekala ǀ poshtejne nej bila sgubila, kadar je k' Olopherniuſu daj. ed. hodila ǀ Olofernuſa tož. ed. je bila vbila, inu njega veliko vojsko respudila ǀ Taista serzhna Iudit, Katera bo premagala tiga grosovitniga paklenskiga Olofernuſſa tož. ed. ǀ je bila Oloffernusa tož. ed. premagala ǀ taushenkrat Boga sashental s'Olofernusam or. ed. → Holofernes
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
on -a zaim. on:
on im. ed. m je kriviz, on im. ed. m je ta nehvaleshni, on im. ed. m je tuoi S: gnadi ſe samiril ǀ onje im. ed. m+ en slushabnek Boshij ǀ ona im. ed. ž hozhe de bi vſe skusi doma bila, kakoren tizh v'fulaushi ǀ takrat sgubi vſe njega rod. ed. m dobra della ǀ je bil li perpelal niega rod. ed. m ſaurashnike de bi ga na Chrish perbili ǀ je shpot, inu ſmeh s'njega rod. ed. m tribal ǀ aku hozhete v'njega rod. ed. m gnado priti ǀ v'nijega rod. ed. m Krajleustvi nar pervo je sapouedanu de eden temu drugimu Krivize nijma sturiti ǀ nikar tak shpot ne ſturiti G: Bogu v'njegi rod. ed. m lastni hishi ǀ njego duſho po ſili vun shniega +rod. ed. m potegni ǀ vejsh de ta greh tulikain shkode tebi perneſſe, ſe ga rod. ed. m nevarvash ǀ uboga Mati, de nje rod. ed. ž hzhere ſo taku ſamavolne ǀ je vidila de hudizhy ſo bili nie rod. ed. ž Hzher obſedli ǀ nye rod. ed. ž mosha Vriasa puſtil ubyti ǀ Eliſabethi je prishal njé rod. ed. ž zhaſſ ǀ skusij ne rod. ed. ž muzh ti drugi Krajlujejo ǀ k'sadnimu je bila niemu nije rod. ed. ž nezhisto lubesan resodela ǀ po nij rod. ed. ž srezhi Christuſa najde per shterni ǀ s'nje rod. ed. ž sveraio vaſhi troshti ǀ v'nje rod. ed. ž offertni guant ſe oblezhe ǀ Krote ſe ſo bile povernile v'nije rod. ed. ž vſta ǀ samerka de uje rod. ed. ž ura je preblishuala ǀ Taku odnje +rod. ed. ž ſtoij piſsanu ǀ k'sadnimu je bila niemu daj. ed. m nije nezhisto lubesan resodela ǀ Israelske shene ſo njemu daj. ed. m nepruti shle s'zittrami ǀ ſe je hualil de nej nijemu daj. ed. m gliha v'ſuetuſti ǀ od lete je nyemu daj. ed. m Angel govuril ǀ v'njemu daj. ed. m, inu per njemu daj. ed. m vſe kar je vrednu lubiti, inu nuznu ſe najde ǀ je prishal en potrebin shitu napuſsodo proſsit, ſim njemo daj. ed. m poſsodel ǀ kadar nimu daj. ed. m ſe ſaina, de ſe v'shpegu gleda ǀ bolesni Bug njenu daj. ed. m bil poslal kakor Jobu ǀ de bi mij tudi kjekaj gori k'njemu daj. ed. m prishli ǀ de bi K'nemu daj. ed. m prishal ǀ Bug ſam od ſebe je bil h'njemu daj. ed. m poslal ſvojga Preroka Natana ǀ leta ſposna ta pravi urshoh ter h'niemu daj. ed. m rezhe ǀ krajl k'niemu daj. ed. m pravi ǀ je bilu prepovedanu ſe k'nyemu daj. ed. m perblishat ǀ v'shali rezhe k'nijemu daj. ed. m ǀ ſo k 'njemu daj. ed. m pelali eno obſedeno sheno ǀ proſſi de bi knjemu daj. ed. m prishla ǀ k'sadnimu k'nijmu daj. ed. m rezhe ǀ Ony ſo K'njem daj. ed. m rekli ǀ v'njemu daj. ed. m ſe najdejo vſi ſhazi modrusti ǀ vſe shile ſe ſo bile vnjemu +daj. ed. m skerzhele ǀ kateri v' meni oſtane, inu jeſt vniemu +daj. ed. m ǀ gaſsi eniga petlerja najdesh mu daj. ed. m almoshno dash ǀ kadar mu daj. ed. m je bilu denariu premankalu ǀ v'cellem meſti nej daj. ed. ž nij gliha ǀ Vſy Angelzi ſo napruti Mari Diuizi leteli, inu ny daj. ed. ž na shlushbo ſtregli ǀ ena oſtudna Krota je nij daj. ed. ž s'ust skozhila ǀ je nij daj. ed. ž hotu divistvu po ſili vseti ǀ ſe je shpot dellal s'fige, katera nima zvejtia, ter je nii daj. ed. ž dial ǀ njj daj. ed. ž h'zhaſti ſo peili ǀ Sakaj taisti hodi k'ny daj. ed. ž v'vas ǀ k'nij daj. ed. ž doli v'Paku je bil shal ǀ dokler je kny +daj. ed. ž djal ǀ inu karny +daj. ed. ž popravizi neſhlishi supet naſaj poverniti ǀ hudizh y daj. ed. ž sazhne odſvetovat, de bi neshla ǀ Pridigary y daj. ed. ž pravio de ima prezej taistu hudu tovàrshtvu sapuſtiti ǀ nihdar ij daj. ed. ž nej hotela odpustiti ǀ sdajzi peruta ji daj. ed. ž vpadeio ǀ kadar leti ſo njega tož. ed. m v'Imenu Boshijm proſsili ǀ Bug Apollo slednimu zhloveku je dal karkuli je niega tož. ed. m proſsil ǀ ſo ga shlofali, inu v'njega tož. ed. m plvali ǀ prezei ſe v'niega tož. ed. m saletò ǀ ſe u'niega tož. ed. m ſaleti ǀ na vus glaſs ga tož. ed. m klizhe ǀ duhouni ſo gà tož. ed. m proſſili ǀ Gà tož. ed. m vuprasha Koku je tebi ime ǀ sa ſvojga Dictatorja ſo gâ tož. ed. m isvolili ǀ ha tož. ed. m je vuprashal ǀ ſoga +tož. ed. m v' apnenizo verglij ǀ nezh n' hozheo sajn +tož. ed. m dati ǀ ſo ga v'lize bilij, inu ſo vajn +tož. ed. m pluvali ǀ shiba te lakoti gaije tož. ed. m+ tepla ǀ v'greh ſi njo tož. ed. ž perpravil ǀ volnu vus ſvejt bi hotel tebi sa nio tož. ed. ž dati ǀ ſo bily en velik ogin sanetili, de bi no tož. ed. ž seſhjgali ǀ kateri ſo vnjo +tož. ed. ž gledali ǀ jo tož. ed. ž bo shpishal inu paſsu kakor de bi jo tož. ed. ž miſlil v'mesnizo predati ǀ Io tož. ed. ž krona s'krono Nebesko ǀ kadar ſe poſtij ſanjo +tož. ed. ž pokuro della ǀ semla te n'hozhe imeti, pridite vſy hudizhi, inu vsemiteo +tož. ed. ž ǀ per timu mertvimu truplu je vahtal, de bi druga ſverina njega tož. ed. s ži. nereſtargala ǀ ti s'nogami po nij mest. ed. ž hodesh ǀ kateri v' niej mest. ed. ž prebivaio ǀ je hotel Christuſu shlushiti, inu sa nym or. ed. m hoditi ǀ stonovitnu ſo sa nijm or. ed. m v'Nebu gledali ǀ Gualbertus je dobro perloshnost imel ſe nad nijm or. ed. m mashzuat ǀ ſo vezhkrat sa njim or. ed. m tekli ǀ poſhila sa nijm or. mn. ſuoje Bashadore ǀ G: Bug ſe bode s'nami sadarshal, kakor mij s'nijm or. ed. m ǀ ſe bodemo s'kuſi eno pravo grevingo, inu pobulshajnie s'hnijm or. ed. m spravili ǀ Iacob druſiga nej shelil, temuzh, de bi Bug s'hnem or. ed. m bil ǀ tista dua hudizha tu truplu popadejo ter s'nym or. ed. m isgineio ǀ naſs vabi de bi myr shnim +or. ed. m ſturili ǀ aku ſe bode shnijm +or. ed. m s'kuſi pravo grevingo ſpravil ǀ aku ſe bode shnijm +or. ed. m s'kuſi pravo grevingo ſpravil ǀ yszhe Arzata, de bi shnym +or. ed. m ſe jegral ǀ vſy ſo ſnym +or. ed. m potegnili ǀ nikuli nej ſo nad njo or. ed. ž enu otrozhe dellu samerkali ǀ ti uno nedolshno karshenzo taku dolgu ſi motil, inu sa nio or. ed. ž hodil, dokler v'greh ſi njo perpravil ǀ preshushtvu s'nio or. ed. ž triba ǀ na tihijm vun je s'njo or. ed. ž shal ǀ vſaketeri bò shiher shnio +or. ed. ž nezhistost tribal ǀ ſo ſe ony shnjo +or. ed. ž veſſelili ǀ cilu Ozha, inu Mati ſvoje otroke sapuſtita, inu zhe ona im. dv. m imata kugo ſvoje otroke k' ſebi neperpuſtè ǀ Iacob, inu Ioannes ſo bili naproſsili ſvojo matter, de bishila Iesuſa proſsit, de bi nijh rod. dv. eden na desnici, ta drugj na levici Iesuſavi v'Nebeſhkijm krajleustvi ſedela ǀ taiſti greh je bil zhes mero od miloſti Boshe niema daj. dv. duema poſtaulena ǀ je shal v'Nazareth, inu je bil nyma daj. dv. podvershen ǀ Enkrat Jeſuſik dol k'c njema daj. dv. ſtopi ǀ je hotel potalashit, inu myr mej njma or. dv. ſturiti ǀ pred nyma or. dv. ga oKuliperneſseta ǀ aku Bug je bil taku vſmilen s' tabo, sakaj ti tudi nej ſi vſmilen shnima +or. dv. duema ǀ oni im. mn. m gluhi ſe dellaio ǀ ony im. mn. m obeniga neſaurashio ǀ onij im. mn. m kratku, inu malu n'hozheio vezh praviga Boga molit ǀ Pogledajte tice pod Nebom, sakaj one im. mn. ž neſejejo, neshajneio, inu nespraulajo ǀ Pushave ſi ſo sbrali sa nyh rod. mn. prebivalshe ǀ raijshi bily sgubili njeh rod. mn. kraljevustu ǀ veliku nijh rod. mn. ſe bodo zhudili, de jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ hozheo de nijeh rod. mn. shene bi nihdar ne imele veniga drugiga pogledat ǀ Tem neovernem nezh nenuzaio njih rod. mn. dobra della ǀ Antuerharij ſo niih rod. mn. shtazune imeli na uogeleiih tiih gaſs ǀ ym bom k'nyh rod. mn. nuzu, inu troshtu yskasal ǀ k'njeh rod. mn. shpotu ǀ Kosho bi bil s'nijh rod. mn. doli sderl ǀ taiſta se nej ſo preſelila s'njeh rod. mn. mejſta ǀ s'nyh rod. mn. offertio perſilio de Moshje morio ohernio tribat ǀ v'nijh rod. mn. mladosti ſo padli v'nezhistost ǀ v'nyh rod. mn. ſerzah tako ſlatkust ſo pozhutili ǀ Serazenary ty nihdar obuti ne ſmeio v'njeh rod. mn. Cerku pojti ǀ ſò taku kunshtni, de shnyh +rod. mn. kunshtio vezh, kakor s' mozhio premagio ǀ G. Bug je bil ſapovedal, de ſnyh +rod. mn. nizheſer imaio priti ǀ shnih +rod. mn. veliko saſtopnoſtio, inu modruſtio ǀ ſo jo tepli shnijh +rod. mn. molzhajnam ǀ shnjh +rod. mn. vezhno shkodo ſo shlishale ta ſtrashni odguvor ǀ tajſte imaio sanyh +rod. mn. grund, inu sagvishajne muzh te vojske ǀ kaku malu ſe yh rod. mn. najde de bi hoteli na njeh dushi osdravit ǀ kulikain ſe ijh rod. mn. najde kateri bodo trij celle dnij, inu nozhij sijdeli, inu kuartali ǀ inu kadar bi jeh rod. mn. vezh imeli, bi mogli eno vagat ǀ Nej li rejſs de tulikjn ſe jjh rod. mn. najde, kateri raunu kokar Iudesh Ishkariot pravio ǀ Pogledajte tice pod Nebom, sakaj one neſejejo, neshajneio, inu nespraulajo, inu ta Nebeſhki Ozha, je rod. mn. vener shivy ǀ ti ſi nym daj. mn. perloshnost dalla ǀ ta plemen nijm daj. mn. nezh nej shkodil ǀ prezei je sapovedal Boguve sahualit, inu shgane offre jem daj. mn. offruvati ǀ Bug ijm daj. mn. je bil en velik lon oblubil ǀ ſo proſsili de bi k'nijm daj. mn. s'Nebes na semlo pershel ǀ ta hudi ſe oberne k'nym daj. mn., ter pravi ǀ de bi k'nijm daj. mn. s'Nebes na semlo pershel ǀ ponozhi ym daj. mn. je ſvetil kakor tu rumenu ſonze ǀ shitu jem daj. mn. je bilu premankalu ǀ shpendio iem daj. mn. je bil perneſal ǀ Katero ſim jim daj. mn. bil vſel ǀ Kar ijem daj. mn. je Krail sapovedal ǀ kar iim daj. mn. ie bilu potreba ǀ marmrajo zhes nyh tož. mn. de so groby ǀ de bi eno meſseno lubesan, inu sheljo v'nyh tož. mn. obudila ǀ gvishnu de pres vſiga konza bi sa nijh tož. mn. proſsila ǀ v'Nebeſsih yh tož. mn. bo obilnu polonal ǀ s'laſmij ijh tož. mn. je briſsala ǀ zhes Boga marmrajo de jeh tož. mn. nej hotel vſhlishat ǀ Pogledajte tice pod Nebom, sakaj one neſejejo, neshajneio, inu nespraulajo, inu ta Nebeſhki Ozha, je tož. mn. vener shivy ǀ Iyh tož. mn. ſlezheio ǀ satorai per nyh mest. mn. prebivat nemore ǀ Kaj s'ene sapuvidi v'nih mest. mn. deshelah imaio ǀ sa nymi or. mn. neshpegaite ǀ obeden mej nymi or. mn. nej skerbel ǀ pred nymi or. mn. hozheo myr imeti ǀ gdu mej nimy or. mn. sheli v'Nebu priti ǀ pred nijmi or. mn. bi ſe bily annali ǀ Nej zviblat de v'mej nimi or. mn. ſe najdeio dobri moſhje ǀ vſe kar je shivu bilu ſa nimij or. mn. je shlu ǀ ſe ſazhnete s'nymy or. mn. kregat ǀ v'mej niimi or. mn. je bil en Astrologus velik priatel Capitana ǀ veliku lejt shnimi +or. mn. ſe ſò vojskovali ǀ ſturite shnimy +or. mn. kokar ſo bily vni zholnary ſturili s'Ionam ǀ Koku bi mogal shnijmi +or. mn. obogatit ǀ s'ſnaminom shnimij +or. mn. je govorila ǀ kratku inu malu n'hozhe shnymi +or. mn. pojti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
oni -a zaim. oni:
kakor je bil sturil uni im. ed. m firsht s'Dino ǀ vni im. ed. m je vſhe dolgu v' prepuvidi sa volo njega dolgù ǀ Vny im. ed. m purgar jo da sa en mernik pſhenize ǀ un im. ed. m mladenizh pak nogo ſj je pustu slomit ǀ Kakor je skuſila una im. ed. ž hudobna shena ǀ Vna im. ed. ž shena pride K'ſpuvidi ǀ ſadu nej ſte perneſli, kakor unu im. ed. s nerodovitnu figavu drivu ǀ Takushni ſo kakor vnu im. ed. s drevie, kateru v'Indiah raste ǀ berem od uniga rod. ed. m Philosopha ǀ v' hisho vniga rod. ed. m Phariſerja ǀ Chriſtus je bil oshivil Syna une rod. ed. ž vduve ǀ hisha vne rod. ed. ž boge matere ǀ unimu daj. ed. m ubushizu ene droftine Kruha nej ſi hotel dati ǀ Kar ſe je bilu sgodilu vnimu daj. ed. m shlahtnimu Goſpudu od Kateriga ſe bere ǀ Christus je bil prishal h'unimu daj. ed. m zhudnimu vejeriu ǀ Nej grè edn k'unimu daj. ed. m bogatimu, inu nej rezhe ǀ Gdu je bil odpru usta uni daj. ed. ž poshreshni ribi ǀ Vni daj. ed. ž vduvi n'hozhete nastrani stati ǀ My ſmo vidili, kadar ta, inu un tož. ed. m greh ſo doperneſli ǀ nej ſim nezh naprei poslal na vnſvejt tož. ed. m+ ǀ ſpumnite na uniga tož. ed. m ži. neſrezhniga Gospuda ǀ je bil osdravil vniga tož. ed. m ži. glushza ǀ sagarmi, sabliska, inu v'vniega tož. ed. m ži. treshi ǀ Gdu je bil pogaſel uno tož. ed. ž ſilnu gorezho Babilonsko pezh ǀ KulikajnKrat je leto, ali vno tož. ed. ž s. sapuvid prelomil ǀ unu tož. ed. s figavu dreu je bil Chriſtus preklel ǀ jeſt ſim v'letem, inu unem mest. ed. m grehu sapopaden ǀ de bote na tem, inu na vnem mest. ed. m ſvejtu lon doſegli ǀ de nej na unim mest. ed. m ſveiti shtrajfan ǀ vidi de taku oſtru na tem ſvejtu, inu na vnim mest. ed. m ſo shtrajfani ǀ hozhem jejſti v' tej, ali uni mest. ed. ž kambri ǀ kakor pod unem or. ed. m piſſelzam medù, kateriga je bil Ionatha poshrejl ǀ bom ſaupil s'unem or. ed. m Angelom v'Reſodovejni ǀ veliko priasnost ima s' tem, inu unim or. ed. m ǀ s' uno or. ed. ž bogaboyezho ſophio ǀ uni im. mn. m stari S. Ozhaki kateri ſo to resnizo sposnali ǀ Vni im. mn. m ſlepij ſamij ſo sa Christuſam tekli ǀ eni ſo malu bulſhi kakor uny im. mn. m od katerih pishe Delrio ǀ unij im. mn. m pſij, kateri ſo bily krajlizo Jezabel reſtargali ǀ neſte vnij im. mn. m verzhy is Canà Golileà ǀ Vnii im. mn. m folsh prizhe, kateri ſo bily poterdili ǀ Vny im. mn. m trye Mladenizhi ſo molili v' tej resbeleni Babilonski pezhi ǀ une im. mn. ž preproste Divize, katere ſo prasne lampe imele … nej ſo bile perpraulene ǀ tiga shpota ſe ſo mozhnu tudi bale vne im. mn. ž shene, od katerih Isaias pishe ǀ Od unih rod. mn. Duhounih, de ſò vuzheni ǀ obari naſs Bug od tazih shkarpianu, inu ob vnijh rod. mn. Kazh od Katerijh S. Ioan: Karsnik govorij ǀ suetust unijh rod. mn. treh mladenizhu ǀ Se bodo vidili grehy vnih rod. mn. shenskih pershon ǀ ſe ym godi kakor unem daj. mn. Gospudem, od katereh S. Chryſostomus pishe ǀ ſmèm perglihat vnem daj. mn. hudobnem, nehualeshnem Judom ǀ Gdu je bil savesal usta unim daj. mn. lazhnom, inu poshreshnom levom ǀ ſe nam bo godilu Kakor vnim daj. mn. nesrezhnim, od Katerih Ieremias pravi ǀ Spumnite na une tož. mn. m Angelze Seraphine ǀ kakor ſi bil sapelal vne tož. mn. m maloverne, katiri ſo tvoj Prasnik prasnovali ǀ je mislilna une tož. mn. ž zhudne lujtre Katere od ſemle do Nebeſs ſo doſegle ǀ G. Bug na vneh mest. mn. zhudnih lujtrah mu ſe je bil perkasal ǀ s'unimij or. mn. hudobnimi ǀ s'unimy or. mn. beſsedamy skriunuſti polnimi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
orden -dna m samostanski red:
Orden im. ed. pre terdt je njemu naprej pershil ǀ ſe bere od Pater Joaneſa de Parma Generala Naſhiga Ordna rod. ed. ǀ povishan sa Generala tiga Seraphinskiga Ordna rod. ed. S. Franciſca ǀ je bil ſtopil v' ta Sveti Orden tož. ed. S. Benedicta ǀ Nei ſadosti sa isvelizheine Duhounimu, ali MashniKu, de ven taKushin Orden tož. ed. ſtopi ǀ v' Ordni mest. ed. oſtane, veliko pokuro della ← nem. Orden ← lat. ōrdō ‛red, vrsta’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Origenes -a m osebno lastno ime
Origen:
Origines im. ed. nemore sadosti ſe prezhudit, inu prehualit to veliko ſkerb Iobavo ǀ tudi poterdi ta Vuzheni Origenes im. ed., rekozh ǀ shlishat s'ust tiga vuzheniga Originesa rod. ed. ǀ poshlushajo Originesa tož. ed. ǀ ſe more rezhi s' Originesam or. ed. Orígen, gr. Ὠριγένης (pribl. 185–253/4), cerkveni učitelj; → Orig., → Origenus
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Ostergius m osebno lastno ime
Ostergij (?):
kadar Oſtergius im. ed. Sicilianski Krajl na naglim s' eno veliko voisko je bil v' niegovo deshelo prishal (V, 640)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
ostrašiti -im dov. ostrašiti, vzbuditi strah, prestrašiti:
Bug paK Vſigamogozhi je hotel taisto oſtrashit nedol., satorai je djal ǀ boshia beſſeda skuſi vsheſſa gre k' ſerzu, taiſtu oſtrashi 3. ed., omezhi, reſueti, ſigreie, ozhiſti ǀ oshivij, inu vumorj; potroshta inu ostrashi 3. ed. ǀ zhes Israeliterje udario, ter veliko yh pobyeio, inu taku mozhnu oſtrashio 3. mn., de obedn ſi nej vppal spet pod letu meſtu priti ǀ en Prerok naſs je oſtrashil del. ed. m ǀ Bug yh je bil s'timy gorezhni Kazhamai oſtraſil del. ed. m ǀ tezhe sato nepokorno, nikar vſhe de bi jo vbila, ampak de pi jo ostrashila del. ed. ž ǀ Kadar ty hudizhi ſo jo bily oſtrashili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
ostuda -e ž ostudna, gnusna stvar:
ſo tekli s' veliko sheljo taiſtu vinu pokushat, ali k' ſadnimu ſo samerkali, de pehar je bil poln oſtude rod. ed., inu gnuſobe (V, 190)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Palestinar -ja m prebivalsko lastno ime
Palestinec:
G. Bug je troshtal Iſaka, kadar Paleſtinerij im. mn. v' veliko shkodo, inu reuo ſo bilij njega s'ſaurashtua perpravili s'temy beſſadamy (II, 147) Tvorjeno iz imena bližnjevzhodne dežele Palestína.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pasti1 padem dov. 1. pasti:
nej hotel v'rouke ſvoijh puntarju paſti nedol. ǀ nimaio tulikajn perloshnoſti v'greh paſti nedol., kakor moshje ǀ Iosepha una Egijpterska Firshtina nej mogla sturiti v'presheshtvu pasti nedol. ǀ po pravizi bi bil imel vsnak padit nedol. ǀ lahkejshi pres peruti letejti … po shtriki pleſsat, inu nepadit +nedol. ǀ pred tvojo Milost na moja greshna kolena padem 1. ed. ǀ vſe hozhem tebi dati, aku ti doli padesh 2. ed. inu mene molish ǀ kadar Slon pade 3. ed. nemore ſam od ſebe gori vſtati ǀ enu perizhe ſe negane, ena kapla deshia nepade +3. ed. ǀ vidi prepot vezhniga pogubleina, de noter napade +3. ed. ǀ obedua edn verhi tiga druſiga martua padeta 3. dv. ǀ v'velike grehe padete 2. mn., dokler ſturite kakor Eva ǀ kóku vy shene morite rezhi, de hudizh vaſs je omotil, kadar v' nezhistoſt padète 2. mn. ǀ vſelej urshoh dellate hudizha, kadar v'greh padite 2. mn. ǀ kateri venu goſtu blatu padeio 3. mn. ſe nemorio vun skopat ǀ v' perloshnoſti vtonio, v'greh padeo 3. mn. ǀ ſamy ſebe motio, inu v'greh padejo 3. mn. ǀ s'kuſi eno spuvid, ali kratko boleſan oſdravio, inu vezh v'greh nepadeio +3. mn. ǀ sdaj prezej letu ſturi padi vel. 2. ed. doli na kolena pred tvojga Odreſhenika na Chriſu respetiga, inu ſa isvelizhejne tvoje dushe resmartreniga, ter rezi ǀ Padite vel. 2. mn. hribi verhi mene, inu sakriteme pred oblizham G. Boga ǀ hlapz je bil vùeno glaboko vodo padil del. ed. m ǀ je bil en zhlovik mej Rasbojnike padel del. ed. m ǀ sdajzi je v'cerqvu tekal na nage kolena padal del. ed. m, sa milost, inu gnado Boshij je proſsil ǀ je bil padu del. ed. m, inu krulav postal ǀ de bi jeſt v' leto veliko pregreho nepadil +del. ed. m ǀ v'negnado ozheta Nebeshkiga je padla del. ed. ž ǀ de bi jo obdarshal, de bi nepadla +del. ed. ž ǀ de bi supet v'grehe nepadila +del. ed. ž ǀ nekiteru je padlu del. ed. s na dobro Semlo, inu je sraslu ǀ ſe je bal de bi kij kaj na glavo nepadlu +del. ed. s ǀ v'veliku bushtvu ſo bily padli del. mn. m ǀ de bi v'greshno perloshnoſt padili del. mn. m ǀ bi ſe varvali, de bi v'greh nepadili +del. mn. m ǀ de bi nikitere drofftinize dol padle del. mn. ž, inu poteptane bile ǀ ſo v' greh, inu v' paku padile del. mn. ž ǀ is luffta Mana, inu jerebize ſo na semlo padele del. mn. ž ǀ de bi drofftinize prozh nepadle +del. mn. ž 2. vpasti:
s'veliko vojsho pade 3. ed. v'njegovu Ceſarstvu ǀ Pojdi Saul, inu sberi vkupei eno veliko vojsko, ter padi vel. 2. ed. v' deshelo Amalechitersko ǀ enkrat Samurizi s'veliko vojsko ſo bili v' Calabrio padli del. mn. m noter pasti priti na um, spomniti se:
Sdaj meni noter pade 3. ed. kar ſim bral od tiga ſerzhniga Vojszhaka Achillesa ǀ mu noter pade 3. ed., de bi dobru bilu, kadar bi vmerl kakor en bogaboyezhi Duhouni ǀ Sakaj prezei ta miſil tebi noter pade 3. ed. ǀ meni nihdar bi ne bilu noter padilu del. ed. s, de enu jejze bi pekil v'takushni vishi ǀ So te zhudne, de nerezhem firbzhne misli meni noter padle del. mn. ž ǀ ſakaj danas ſo meni lete firbizhne misly noter padile del. mn. ž ǀ de bi druge misli noter njemu nepadle +del. mn. ž okoli pasti zvrniti se, cepniti, pasti:
od ſtraha omidli, inu okuli pade 3. ed. ǀ v' lize jo ſadene, ona okuli pade 3. ed. ǀ peld okuli pade 3. ed., ſe resbie, inu reſuie kakor pepeu ǀ veliku ſtu Lejt nyh sid ſtonoviten oſtane, inu de si lih potres pride okuli nepade +3. ed. ǀ kumai trye perſti Boshy, ga morio ſadarshat, de okuli nepade +3. ed. ǀ okuli padeio 3. mn. dauri, kar noter prideio try strashni hudizhi ǀ je bil mertvu okuli padil del. ed. m ǀ od velike bolezhine je bil okuli padil del. ed. m, inu omedlel ǀ kakor je bil od mise vſtal, mertu je bil okuli padal del. ed. m ǀ bi prezej od velika ſtraha okuli mertva padla del. ed. ž ǀ po nozhi je vſe okuli padlu del. ed. s, inu ſe poderlu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pater -ja in nepreg. m pater:
ta Pater im. ed. hitru tezhe k'tej bolni ǀ Pater im. ed. je vſe reiſs Kar pravite, vener nam taku teshku naprej pride ſe ſpovedat ǀ ſe bere od Pater rod. ed. Joaneſa de Parma Generala Naſhiga Ordna ǀ ſi naprej vſame de ſe hozhe spovedat timu Vuzhenimu Pateriu daj. ed. Alfonsu de Caſtro Ordna ǀ ſi naprei vſameta de hozheo Pater daj. ed. Bernardu povedat ǀ ſim uprashal eniga Paterja tož. ed., sakaj po nozhi Juternze Molio, inu nikar pò dnevi ǀ cellu meſtu pride v' to veliko zerku poshlushat tiga Pateria tož. ed. ǀ bi ſe dobru ſpodobilu, de bi ti nas dvejh, inu nashiga Pater tož. ed. Bernarda h' koſſili v' hisho tvojga Ozheta povabil ǀ Paterij im. mn. Iſavitery ſo njemu dali en Crucifix ← srlat. pater ‛menih duhovnik’ < lat. pater ‛oče’; → polj.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
peljati -jem/-jam nedov. peljati, voziti, voditi:
vkupaj morio to kozhio Nebeshko pelati nedol. ǀ od dalezh je puſtil vodo po shlebah pelati nedol., inu po vſeh kamrah reſtalat ǀ niegou Ozha s' nago ſablo je nad nym ſtal, inu ta hip zhes niega glavo je hotel pelati nedol. ǀ imaio Agatho v' tu meſtu Catanio pellati nedol. ǀ ga imaio v' krailevi kozhij pelat nedol. po meſti ǀ ſe bodo ſuper ſtavili, taiſtom, kateri po tem poti yh bodo hoteli pélat nedol. ǀ pride Rabel ter jo pele 3. ed. na rihtni plaz ǀ de bi njemu pak dolh zhaſs po ſvoij lubi nebil … jo s' ſabo pelè 3. ed. ǀ tudi uol pèle 3. ed. to kozhio nebeſsko ǀ ta lahki pot teh zhednosti, kateri v'Nebu pèle 3. ed. ǀ Aſterius pelle 3. ed. S. Valentina v' ſvojo hisho ǀ jo pela 3. ed. veno kambro, de obeden yh nej mogal vidit, preshestou doperneſe ǀ gremo po tem drugem nevarnem poti, katiri pela 3. ed. v' paku ǀ ter ga pelà 3. ed. pred G. Boga ǀ dua pota ſe najdeta, katera naſs peleta 3. dv. k' vezhnoſti ǀ odprè Zerku, ga peleio 3. mn. k' velikem Altarju ǀ ſo taku teſne urata katere pelleio 3. mn. v' Nebeſſa ǀ ſdaj tebe pelejo 3. mn. k' Anasu Judouskimu Mashniku ǀ kateriga nepelejo +3. mn. jeleni, kakor ſo pelali Aureliana ǀ ga nepelò +3. mn. gori te Postojne, kakor piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra ǀ peliteme vel. 2. mn.+ kamer vam je lubu ǀ ga je bil pelal del. ed. m na ta nar viſokeshi hrib ǀ premishleozh ſvoj nemarni greshni Leben, kateri je njega, v'paku pellal del. ed. m ǀ Moje ſerze mene nej dergam pelalu del. ed. s ǀ dua zholnaria ſta apnu pelala del. dv. m v' ſvoim zholni ǀ ſo ga Israeliterjem predali, Kateri ſo ga v'Egijpt pelali del. mn. m ǀ kodor je shal ſo te bolne k' njemu pelali del. mn. m ǀ kadar ſo Chriſtuſa pellali del. mn. m gaishlat peljati se peljati se:
meni moja Regula prepovej ſe pelati nedol. v'kozhy, inu denarie imeti ǀ Kadar bi G. Bug tebi sapovedal ſe pelat nedol. po mory ǀ po mory ſe pelle 3. ed. v' Conſtantinopel ǀ krail Seſostres ſe je pelal del. ed. m v'ſvoje Mestu veni kozhij ǀ ta gorezha kozhya, v' kateri Elias Prerok ſe je v' Nebeſſa pellal del. ed. m ǀ kadar Ceſſariza Livia Ceſſaria Auguſta shena ſe je po Rimi pelala del. ed. ž ǀ v'slateh kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali del. mn. m ǀ okuli 600. pershon ſeſo v'enim Indjo pellali del. mn. m folš priče peljati pričati po krivem:
nymate folsh prizha pelati nedol. ǀ Alcimus, kateri ie folsh prizhe pelal del. ed. m zhes Iuda Machoberia krivične priče peljati pričati po krivem:
ſo ga shli pred Goſpoisko toshit, krivizhne prizhe ſo zhes njega pelali kupčije peljati trgovati:
ta Sveta Diviza nej hotela druge kupzhie pelati nedol. ǀ shiher kupzy kupzhie peleio 3. mn. leben peljati živeti:
tamkaj en terd, inu bogaboyezh leben pela 3. ed. ǀ po taiſti vash leben pelite vel. 2. mn. ǀ vſak dan je fliſsik s. Roshenkranz molu, ali polek en nezhist leben pelal del. ed. m ǀ en ſvet, inu nedolshen leben je pellal del. ed. m ǀ ona je bila ena ozhitna greshinza, Katera en nesramin, inu nezhist leben je pelala del. ed. ž ǀ Po ſmerti Chriſtuſavi en tard leben je pelala del. ed. ž, bosa je hodila, na goli semli je leshala ǀ en tard leben v' velikem ubushtvi ſo pelali del. mn. m ǀ kateri en Svet leben ſò pellali del. mn. m ǀ So bile dvei sheni venem meſti, katire so bile v' hudem imeni, kakor de bi en loterski leben pelale del. mn./dv ž nepridno peljati po nemarnem izgovarjati:
Ta druga ſapuvid boshja nam ſapouei de nymamo nepridnu pelati nedol. imena G. nashiga Boga ǀ Ty nymash Imena Goſpuda tvojga Boga nepridnu pelati nedol. stan peljati biti stanu primeren:
nekateri Mashniki neshive kakor nyh ſtan pelè 3. ed. vojsko peljati vojskovati se:
Ceſar je bil perſilen vojsko pelati nedol. zhe tiga puntarskiga Firshta ǀ Conſtans Ceſſaria Heraclliuſa ſyn, je vojsko pelal del. ed. m zhes Firshta Abulanaria ǀ Je enkrat General Joſve eno veliko vojsko zhas Kananerje pellal del. ed. m živenje peljati živeti:
Sdaj vy, kateri enù takushnu skivejne pelete 2. mn. sklenite, kai s'en lon bote doſegli ǀ ta Gospud je pelal del. ed. m taku shivejne kakor je nauada danaſhni dan per Gospodi ǀ variteſe vy de enutakushnu shivejne ne bote pelali del. mn. m Stalne zveze so večinoma kalki po nem. zvezah z glagolom führen.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Perikles m osebno lastno ime
Periklej:
de bi vſy my taku shiveli, de to sadno naſho uro resnizhnu bi mogli rezhi, kar Pericles im. ed. Athnienski Firsht (I/1, 164) ǀ Pericles im. ed., de ſi lih en velik Philoſophus is Aſie s' veliko navarnoſtio ſe je bil prepelal zhes morje, de bi mogal shlishat vuk tiga Ariſtotela (V, 517) Pêriklej, gr. Περικλῆς, atenski državnik (495/90– 429 pr. Kr.)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
persona -e ž 1. oseba:
kadar ena shlahtna viſoka Perſona im. ed. vmerje ǀ taiſta persona im. ed., katera je imela en leip duh, enu dobru imè ǀ on je meni veliko shkodo ſturil na blagi, inu tudi je zhes poshteine moje perſone rod. ed. ǀ Polè kakorshnoſt te Perſone rod. ed. ǀ ti ſi en ſmertni greh ſturil, inu ſi dolshan tu dobru imè taiſti perſoni daj. ed. poverniti ǀ Poidi ti opraulaviz poverni ſpet tu dobru imè uni personi daj. ed. ǀ skuſi tvoje opraulaine ſi taiſto perſono tož. ed. v' shkodo perpravil ǀ de ſi lih maihin samerkaio nad taiſti perſoni mest. ed. ǀ kar pak leipiga, zhedniga, inu huale uredniga vidio per eni perſoni mest. ed. letu samolzhe ǀ kakor duei perſoni im. dv. vkupai prideio, prezei sazhneio od tiga, inu une govorit ǀ lete try Perſone im. mn. ozha, syn, S: Duh, en ſam Bug, v'minuti pozhetja Marie Divize ſo bilij sklenili ǀ moshke, inu shenske perſſone im. mn. gorezhe sfeizhe v' rokah imaio ǀ Pred tem gmain potupom ſamih oſſem perſon rod. mn. je bilu ohrainenih ǀ katere perloshnoſt dado moshkem perſonam daj. mn. ǀ Ta paklenſki ſaurashnik … je bil te shenske Perſone tož. mn. taku oſlepil ǀ shpotliva beſſeda okadi, inu umadeshe te ner brumnishi, inu ner nedolshnjshi persone tož. mn. ǀ mij vidimo de ſe vun pò moshkem, inu shenskem ſpolu, po ledih, inu ſakonshih perſonah mest. mn. ſproſtera ǀ s' Moshkimi Perſonami or. mn. 2. vloga:
Bugaimo my S. Ambrosha kateri nas vuzhi, de imamo ſe nauadit nasho perſono tož. ed. katero imamo reciterat per tej Comedy → peršona
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Peržija -e ž zemljepisno lastno ime
Perzija:
ludje v' Meſapotamy, v' Araby, v' Affriki, v' Britany, inu v' Pershy mest. ed. ſo veliko potrebo imeli (III, 525) → Perzija
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Peter -tra m osebno lastno ime
Peter:
s: Peter im. ed. ſe oberne pruti Lashki Desheli, inu pride v'Rim ǀ de ſi lih tudi S. Peter im. ed. Damianus Se je podstopil rezhi ǀ kaj tedaj s'en vrshoh more biti vuprasha S. Peter im. ed. Chriſologus ǀ Tashzha S. Petra rod. ed. je veliKo vurozhino imela ǀ sdaj je shal s' S. Barnabam v' Panphilio, sdaj v' Rim k' S. Petru daj. ed. ǀ kluzhe od Nebeſſ je bil dal S. Petru daj. ed. ǀ Christus, kadar je hotel sydat ſvojo katolish kershansko Cerku sa grund je bil poklizal dva brata, Petra tož. ed., inu Andrea, katera sta bila Ribizha ǀ Per Salamonu je bil s' ſvojo modruſtio … per Petru mest. ed. s' ſvojo lubesnio ǀ urshoh imam tebi s' S. Petram or. ed. rezhi 1. Sv. Péter (pribl. 0–64), apostol 2. → Damian(us) 2. 3. → Krizologus; → Petrus
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pobežati -im dov. zbežati:
ti ſama volnu s' tega meſta pobeshish 2. ed. veno ſtrashno pushavo (II, 136) ǀ Gospud Bug bo to ſilnu veliko Turshko vojsko preſtrashil, de pobishy 3. ed. (IV, 160)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pocrkati dov. poginiti:
Bug bo poslal eno veliko kugo, de vſa shivina bo pozerkala del. ed. ž (IV, 183) ǀ shivina je bila od sheje, inu lakoti pozerkala del. ed. ž (IV, 311)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
počutek -tka m 1. občutek:
bosh ſposnal kaku golufnu ſo tebe pozhutiki im. mn. sapelali ǀ taiste shele, taiste misli, taisti pozhutKi im. mn. nej ſo bili sajzi, Kateri hitru preteKo ǀ de ſi lih pameti, inu pozhutiku rod. mn. nimaio ǀ hozhes umojſtrit, inu premagat tuojo jeſo, inu meſſene pozhutke tož. mn. ǀ od glave do nogh vſe ſvoje pozhutike tož. mn., inu glide je premiſlil ǀ ſpumnite de nejſte kakor ta nepametna shivina, katira ſe visha po ſvojh shivotneh pozhutikah mest. mn. 2. čut:
Kadar en bolnik oterpne, de obeniga pozhutika rod. ed. nima je ſnamine, de dusha ga bo ſapuſtila ǀ od pozhutika rod. ed. teh ozhy ſe puſtite sapelat ǀ vſy pozhutiki im. mn. bodo djali: Gospud, dobru je nam letu biti. Vsheſa bodo shlishale peiti vſe Angele ǀ od pozhutikou rod. mn. tiga shivota ſe puſte sapelati, slaſti od pogleda, ali od ozhy ǀ vij paK dokler ne shivite po pameti, semuzh po shelah hudih vashijh pozhutku rod. mn. ǀ od teh semelskih rezhy skuſi nyh pozhutike tož. mn. ſe puſte sapelati 3. čutilo:
V'pakli tudi ta pozhutik im. ed. tiga shlatajna, ali tipajna veliko martro pozhuti ǀ Oh lubesnivi moj pozhutki im. mn., jeſt od vaſſ slavu vſamem, dokler, grem v' vezhnoſt, ter vaſſ sahvalem sa vasho ſvejſto drushbo. Ieſt vaſſ sahvalim moje ozhy ǀ s' ſobmy bi tvoje greshne glide, inu pozhutike tož. mn. reſtargal ǀ taushentkrat ſe njemu pregresheo is vſijmi glidamij, inu pozhutki or. mn. nijh shjvota ǀ s'pozhutki or. mn., inu s'vſimi glidamij ſi shlushil hudizham Pomeni so v posameznih primerih težko ločljivi.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
počutiti -im dov. občutiti:
Srezhna ſtutauſhenkrat je taiſta dusha, katera na semli doseshe gnado pozhutit nedol. v' ſuojm ſerzu eno ſamo droftino ſlatkusti Nebeske ǀ Takorshno shaloſt pozhutim 1. ed. de nimam pozhitka ni po dnevi, ni po nozhi ǀ veliko shaloſt pozhutem 1. ed., kadar ſpomnim, de karsheniki taku majhinu Nebesku Krajleſtvu shtimaio ǀ sdaj tudi Boga nevidim, vener obene martre nepozhutim +1. ed. ǀ v'tvojm ſerzi to shaloſt pozhutish 2. ed. ǀ pozhuti 3. ed. de eden ga je naſaj ulekal, on vener je hotel na prej pojti ǀ Kakor ena Amma, katera pozhuti 3. ed. polne ſvoje perſy mleka ǀ prezej puzhuti 3. ed. eno veliko bolezhino ǀ sdaj zhlovek obene martre nepozhuti +3. ed. ǀ prezej farbo ſgubimo teshave pozhutimo 1. mn. ǀ tuliKain shtrajfing Boshjh pozhutite 2. mn. ǀ ludje vidio, inu pozhutio 3. mn. shibo te boshie shtrajfinge ǀ pres vſiga pozhitka veliko, shalost, inu martro pozkutio 3. mn. ǀ nepozhutio +3. mn. obene slatkoſti v'boshy shlushbi ǀ po obhajli vſvojh uſtah takuſhno ſlatkust je pozhutil del. ed. m, de od ſlatkusti dusha od teleſsa ſe je hotela lozhit ǀ vſe ſvoje britKe martre pred ozhmy je vidil, inu vshe v'ſvoym ſerzi pozhutilj del. ed. m ǀ de bi grenkust te velike martre nepozhutil +del. ed. m, ga kushne ǀ kaj s' eno nesrezheno britkoſt bo pozhutila del. ed. ž ena greshna dusha ǀ Garlu bo tudi pozhutilu del. ed. s eno nesrezheno Boshjo ſlatkuſt ǀ Moj Bug kaj s' eno shaloſt ſta pozhutila del. dv. m ǀ prezej lakoto ſo pozhutili del. mn. m ǀ Iogry tudi ſo en takushen velik nebeſhki troſht pozhutily del. mn. m počutiti se počutiti se:
peteln kadar hudu ſe pozhuti 3. ed., ene gvishne sheliszha poſna, lete jej, inu osdravi ǀ kaku ſe pozhutite 2. mn. ǀ oblubi de ſe hozhe ſpovedat kakor hitru se bò bulshi pozhutil del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pogubljen -a prid. pogubljen:
bosh isvelizhen, ali pak pogublen im. ed. m ǀ kadar en zhlovek ima en hud greshin jeſik je ſnamine, de bo pogúblen im. ed. m ǀ bodi do vekoma pogoblen im. ed. m ǀ vshe sdaunaj bi bil pogluben im. ed. m ǀ Letu je enu gvishnu ſnamine de ta dusha bò pogublena im. ed. ž ǀ de bi ona pogoblena im. ed. ž bila ǀ veliko Mladenizhou je bilu sa volo nje lepote pogublenu im. ed. s ǀ hozhete rajshi do vekoma pogobleni im. mn. m biti ǀ ſakaj na deſni ſtoy kir tij iſvoleni Stoje, inu nikar na levi kir ty pogubleni im. mn. m ǀ kakor de bi vſe pogublene bile im. mn. ž ǀ tudi ſilnu veliku karshenikou bò pogublenih rod. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pokopati -pljem/-am dov. 1. pokopati:
na tihoma puſti tu greshnu truplu na britoff pokoppati nedol. ǀ kadar ſo imeli pokoppat nedol. truplu S. Jacoba ǀ ga hozhemo shiviga pokopati nedol. ǀ jo poſti zhaſtitu pokopat nedol. ǀ ſakaj yh ſapele, inu v'globozhino tega pogubleina pokople 3. ed. ǀ letei Firshtni po ſili divishtvu vſame, inu de bi ſe neſvejdilu jo vbye, inu pokoppà 3. ed. ǀ Strauſſ pak ſvoje jaiza pokopà 3. ed., inu skrie v' pejſik ǀ porod ſame volnu vbijeio, inu v' gnoiu, inu negnuſnyh meiſtoh pokopleio 3. mn. ǀ ga ven graben pokoppaio 3. mn. ǀ ga pokopaio 3. mn. v' veliko Zerku ǀ ſe vſmili zhes njega, ter grè k' gaugam de bi ga doli vſel, inu pokoppal del. ed. m ǀ s' mosham je bila pokoppala del. ed. ž vſe ſvoje poſvejtne lushte ǀ ta dua ſta bila is krisha doli vſela tu S. Reshnu Tellù, inu tajſto pokoppala del. dv. m ǀ veni ſami ſraizi bi me pokoppali del. mn. m ǀ zupernio yſzhejo, de bi mosha umorile, inu pokopale del. mn. ž 2. zakopati:
po nyvi mejzheio, v' semlo jo pokoppaio 3. mn. pokopati se pogrezniti se:
kadar eden ſe poda kraſt, golufat inu drugem blagu jemati, teshku more nehat, temuzh vſe skuſi globokejshi ſe pokopa 3. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pokušati -am nedov. pokušati:
ſedejo k' miſi, sazhne pokushat nedol. tajſte nesnane shpishe ǀ ſo tekli s' veliko sheljo taiſtu vinu pokushat namen. ǀ S'ustmij poKusha 3. ed. ǀ firbizhnu lepoto taistiga beliga, inu ardezhiga ſadu gledate, tipate, pokushate 2. mn. ǀ koku ſo shkodlivi taiſti slatki glaſſiki, katere je v' pleſſi pokushala del. ed. ž → pokusiti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
poleti prisl. poleti:
Sakaj cipreſ nikarli v'ſpumladi, ino pò leti, temuzh tudi po ſimi ſelen oſtane ǀ bosh po lejti, inu po ſimi naga pod frai nebeshih prebivala ǀ ſo terpeli po lejti veliko vrozhino, po simi ſilnu velik mreſs ǀ po lejti zellidan na ſonzi dellamo, inu ſe shgemo ǀ sakaj po ſimi, inu po lejti shametau plaish noſſi ǀ Chriſtus pò lejti, inu urozhini is Judouske deshele v' ſamario je rajshal ǀ Mreulinzi po lejti ſi ſpraulaio shpisho sa ſimo
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
položiti -im dov. 1. položiti:
eno mehko poſtelo perpravit, inu njega s'taiſto lubo noter poloshit nedol. ǀ G. Bug sapovei en flaishtar is fih ſturiti, inu na rano poloshiti nedol. ǀ Ona gre tiakaj ter s' veliko andohtio tu S. Truplu na kulla poloshi 3. ed. ǀ supet ga slejzhe, inu v'skrinio poloshj 3. ed. ǀ trudna damu pride, otroka k' ſebi poloshy 3. ed. ǀ Aku nam hozhe dati shazh ſuoje S. gnade ga poloshij 3. ed. na miso nashiga serza ǀ pred nym pokleknejo, inu njeh krone pred njegove noge poloshe 3. mn. ǀ otrozhizhe v' poſtelo poloshè 3. mn. ǀ Moja Hzhy s' ſmertjo rinja, pridi, inu poloshi vel. 2. ed. tvojo roko na njo ǀ Polubimo tedaj Jeſuſika, na naſhe ſerze pololshimoga vel. 1. mn.+ ǀ ſvoje Krajleve krone ſo bili poloshili del. mn. m pred Stol tiga Jagneta 2. posaditi:
ga je vsdignil, inu na ſvojo shivino, poloshil del. ed. m položiti se leči:
Chriſtus ſe ſnaime is krisha, ter ſe poloshi 3. ed. na tiga bolnika ǀ ſe poloshj 3. ed. napostilo, rekozh vſej bom na moj poſteli vumerl ǀ En vezher pak je bil mozhnu trudin, ſe poloshj 3. ed. na ſvojo poſtelo ǀ on ſe je bil na gorezhe vogle poloshil del. ed. m ǀ ſam od ſebe ſe je poloshil del. ed. m na krish, inu ſvoje Svete roke perglihal na majſtu, kir ſo imele perbite biti ǀ nej hotel umrejti na poſteli, ampak je bil puſtil pepel potroſſit ter gori ſe je polushil del. ed. m ǀ kateri bodo natla ſe poloshili del. mn. m doli položiti pustiti:
mi tudi imamo doli poloshit nedol. vſe druge poſvejtne misli, inu skerbi naprej položiti ponuditi, postreči:
poſodi ty meni try hlebe: Sakaj moj priatel je k' meni prishal is ceſte, inu nemam kaj njemu naprej poloshiti nedol. ǀ sapovei pet jezhmenavih kruhou, inu duei ribi taiſtimu folku naprei poloshit nedol. ǀ tajſtiga Capuna pezheniga vam naprej poloshim 1. ed. Zveza naprej položiti je kalk po nem. vorlegen ‛položiti pred, postreči’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
ponižanje -a s ponižnost:
pres ponishajna rod. ed. ſe nemore doſezhi gnada Boshja ǀ ſdaj karsheniki gredo v' Zirku bres vſiga ſtraha, inu ponishaina rod. ed. ǀ je vuzhil tu ponishajne tož. ed. ǀ videozh nyh pohleune gvante, nyh shaloſtne ozhij, nyh bleda liza, nyh sgrevane ſerza, nyh veliko sheljo Boshjo beſſedo poshlushat, inu nyh veliko andoht, inu ponishajne tož. ed. ǀ skuſi takorshno grevingo, ſpuvid, inu ponishaine tož. ed. je bil gnado boshio doſegil ǀ Sa vashe ponoshajne tož. ed. G. Bug vaſs bò Kronal s' Nebesko Krono ǀ ſam G. Bug nad vasho grevingo, pokuro, inu ponishainam or. ed. veſſelje imà ǀ s' ſvim ponisheinam or. ed. ǀ sa ponishaniam or. ed. pride povikashajne
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
popasti -padem dov. zgrabiti, prijeti:
Se perpravio, inu naprej usameio Chriſtusa popaſti nedol. kirkuli ga bodò sadarvishali ǀ ga imajo popaditi nedol., inu pres vſe gnade shiviga v'to resbeleno apnenzo vurezhi ǀ prezei sa nym v'vodo ſkozhi, inu ga popade 3. ed. ǀ takrat popade 3. ed. shibo ga sazhne sheshkat, inu tepsti ǀ en dan na naglim ga kashil popade 3. ed., ter ga sadavi ǀ papade 3. ed. sa shobo ter sheno sazhne ometat, inu goslat ǀ pertezhe Krajleua uahta popadeio 3. mn. Eduvarda ga ſveſſeio ǀ prezei tista dua hudizha tu truplu popadejo 3. mn./dv. ter s'nym isgineio ǀ ſe najdeio niketeri hlapzy, inu dekle, kateri smakneio, inu popadeo 3. mn. kar morio v' hishi ǀ taku mozhnu ie bil s'ſobmy leua popadil del. ed. m, de ſe nei mogal uezh odtergat ǀ de ſi lih skop, vener na veliko proshno; inu moledovaine, bil eno trento papadil del. ed. m, ter taiſtimu petleriu vergil ǀ eny ſo niega ſa lasje popadli del. mn. m drugi ſa brado ſó ga zukali ǀ ſo ga popadili del. mn. m, ter ſo ga v'eno ſuho shterno vergli ǀ katero na raishi bolezhine tiga poroda ſo bile popadle del. mn. ž popasti se zgrabiti se, prijeti se:
dokler ima terdo glavo, ſe nezh glave nepopade +3. ed. ǀ leta zholn ſe je bil resbil, ta dua Duhouna ſe popadeta 3. dv. s' eno shaganzo ǀ ludje ſo bilij potonili ſunej ene lepe Dekelze, katera ſe je bila ſa tajſto skalo popadila del. ed. ž Zapis popaditi ima hiperkorektna i in d, zapis popadil(i) pa hiperkorektni i.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
popustiti -im dov. 1. spustiti:
lettij zhes en iastrop, vidi to ardezho moſhno leshezho, meni de je en Koſs meſsa ſe doli spustij io popade na naglom, s'nio slettij, ta zhlovik samerKa, tezhe, inu shraja sa to tizo, ta tiza samerKa de nei meſsu, jo popusti 3. ed., inu raunu v'enoglaboko vodo pade (I/2, 108) ǀ on raishi s veliko nevarnoſtio ſvojga lebna je bil plajsh popuſtil del. ed. m, de bi sapuvidi Boshjo neprelomil 2. prenehati z:
kadar ona je molila Officium Divize MARIAE, ona popuſtj 3. ed. molitvo (IV, 346)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
porod -a m 1. porod:
zajt tega poroda rod. ed. pride ǀ vra nje poroda rod. ed. ſe perblishuje ǀ kadar bolezhine tiga poroda rod. ed. ſo jo bile periele ǀ G. Bug bi ne bil shene h' teshkimu, inu nevarnimu porodu daj. ed. obſodil ǀ kakor ſe bere od Sampſona, od Joanneſa Karſtnika, Angely Matteram ſo bily osnanili nyh porod tož. ed. ǀ de ſi lih na porodu mest. ed. je veliku terpela ǀ veliko martro v' porodi mest. ed. je terpela ǀ Maria v'porodu mest. ed., inu sa porodom or. ed. je Diviza postala ǀ dua dny pred porodam or. ed. ǀ koku nevarni ſo porodi im. mn. shenskem pershonam ǀ jeſt ſim taku medla, inu suha ratala, sa volo porodo rod. mn. moyh otrouk 2. zarod:
Oh neuſmileni otrozi! oh kazhy porod im. ed. ǀ nje porodt im. ed. poprej Kakor drugim shkodi, resgrise, inu restarga trebuh ſuoje matere ǀ Ta nepametna shivina vezh skerbi sa ſvoj porod tož. ed., kakor vy sa vashe otroke ǀ Medved taku dolgu ſvoj porod tož. ed. lishe, dokler pravo medvedavo podobo vudobi ǀ Greshnik je raunu Kakor Kazha, Katera snoſsi ta strupeni porodt tož. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
poslan -a prid. poslan:
Na letu pride Aggæas Prerok od Boga poslan im. ed. m ǀ k' temu je bil poſlan im. ed. m en Pater Carmelitar ǀ od Boga je bil poſslan im. ed. m prdigvat ǀ Tij nedolsheni otrozhizhi ga zhaſte, inu hualio, kakor od Boga poslaniga tož. ed. m ži. ǀ Pravi shlahtni Gospudje ſò bily uni trje Bashadory is noviga ſvejta v'Rim poslani im. mn. m ǀ veliko zhaſt je iskaſal tem poslanem daj. mn. shlushabnikom Bobylonskiga Krajla
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
poslati pošljem dov. poslati:
vſak dan mu imaio try shpishe poſlati nedol. ǀ polek de ima ſtu tyh ner lepshyh Dekelz poslati nedol. ǀ vſe neſrezhe, inu shtrajffinge hozhe zhes leta nehualeshni vinograd poslat nedol. ǀ sklenejo de hozheio te ſtarishi poſlat nedol. njega proſit de bi ym hotel na pomozh priti ǀ de bi Bug ne bil perſilen ſhevekshi shtrajfinge zhes vaſs poſslati nedol. ǀ jeſt poshlem 1. ed. mojga Angela ǀ vſe kar petleriom dash, skuſi taiſte v' nebeſſa shranit poslesh 2. ed. ǀ ſakaj niemu neposhlesh +2. ed. mezh, shibo, inu eno ſmertno glavo ǀ Enkrat poshle 3. ed. shabe zhes Trazio ǀ vſe tu kar vſhivate, Bug vam poſhle 3. ed. ǀ Zhe neposhle +3. ed. gorezhe kazhe ǀ Sakaj neposhlete +2. mn. Archangela Raphaela ǀ ſvoje otroke poshleio 3. mn. v'shulo ǀ poshlejo 3. mn. klizat ſpovednika ǀ O Gospud poshli vel. 2. ed. zhes ta greshni ſvejt sthrajfinge ǀ poſhli vel. 2. ed. vſhe naſai moiga Aleſſa ǀ Bug ſam od ſebe je bil h'njemu poslal del. ed. m ſvojga Preroka Natana ǀ G: Bug je bil poſlal del. ed. m kobilize ǀ kadar bode tebi bolesne poſslal del. ed. m ǀ mu je bil poſſlal del. ed. m veliku slata ǀ Gospud Bug je bil eno veliko nerodovitoſt poslau del. ed. m zhes deshelo te oblube ǀ kakor Mana katero G: Bug je Israeliterjom poshlal del. ed. m ǀ obena spisha nepride na vasho miso de bi jo vam Bug neposlal +del. ed. m ǀ ga je bila poſlala del. ed. ž Paulinu shkoffu shenkat ǀ Sveta TROYZA je bila poslala del. ed. ž Angela Gabriela osnanit ǀ Mashniki ſo bily poslali del. mn. m Levite k' Joanneſſu Kerſtniku ǀ mene ſo poslale del. mn. ž te dushe is Viz ǀ de bi Nebeſſa ſe odperle inu Odrèshenika tiga ſvèta na ſemli poſſlale del. mn. ž/s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
postojna -e ž orel:
Poſtojna im. ed. netezhe, ampak kakor ſtrela letj ǀ polovizo shiuota spredniga je imel Kakor en vuol, polovizo pak sadniga Kakor en leuu, laſsij, inu nohtij Kakor ta tiza Postojna im. ed. ǀ v' tem je letela po lufti ena poſtoina im. ed. ǀ en Odler, ali Poſtajna im. ed., katera je dershala kuglo tiga ſvejta ǀ Pot pak te Postojne rod. ed. v'Nebu, pomeni ta danaſhni dan Iesuſoviga v'Nebuhojenja ǀ Na danashni dan pak je perglihan eni shlahtni Poſtojni daj. ed. ǀ Enkrat ſe pergliha eni ſerzhni Postojni daj. ed. ǀ je vidil enkrat letejti eno veliko poſtojno tož. ed. pò lufti ǀ Zhebelle imaio ſvoja Krajla. Tize imaio Poſtoino tož. ed., ſveriazhina ima leva ǀ ſe hualio s' tem shlahtnem odleriam, ali Poſtojno or. ed. ǀ kadar ſó vidili v' luffti dua Odleria, ali Poſtoine tož. dv. ǀ ga nepelò gori te Postojne im. mn., kakor piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra ǀ Poſtojnam daj. mn. je ſapovedal, de ſvoje mladizhe imaio v'luft viſſoku prutu ſonzu neſti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
potegniti -nem dov. 1. potegniti:
ſe taku mozhnu vkorenini, de ſe nedà vezh vun potegnit nedol. ǀ gledaio kej tizhij ta shkodlivi tern, roke ſe fliſsaio taistiga vun potegnat nedol. ǀ tulikain svèsd sa ſabo u'pakel potegne 3. ed. ǀ fironk od poſtile potegne 3. ed., k'ſidu ſe oberne, ozhy ſapre, inu v'marie ǀ ta lepa Bogina Venus perſtopi, inu mozhnu potegne 3. ed. ſa kateno, ter Iupitra na ſemlo slezhe ǀ obujne shkorenze nanaglim dol potegne 3. ed. ǀ dokler Ribizh yh vun nepotegne +3. ed. ǀ kakor pak taiſto vun potegneo 3. mn., prasna oſtane ǀ njegovi grehy ga v' paku bres vſe miloſti, inu gnade potegneio 3. mn. ǀ udari tedai niega pò ſerzi, ter njego duſho po ſili vun shniega potegni vel. 2. ed. ǀ Samerkajte Nem. Nem. kaku govori ta bogaboyezha dusha: Potegni vel. 2. ed. me ǀ Potegnj vel. 2. ed. mene ſa tabo ǀ skuſi pravo grevingo, inu andohtlivo proshno potegnite vel. 2. mn. is shterne moje miloſti vodo te gnade ǀ kakor ta pervikrat je bil s'lokam potegnil del. ed. m, od velike slatkuſti je bil omedlel ǀ de bi mu shkorenze dol potegnil del. ed. m ǀ enkrat n'en vlak je bil 153. rib potegnil del. ed. m ǀ s' poſtam je bil desh, inu ogin is nebeſſ potegnil del. ed. m ǀ S. Peter je bil vun mezh potegnil del. ed. m ǀ s'ſvojo zhudno lepoto s'Nebes na ſemlo ga je potegnila del. ed. ž ǀ variteſe pak, de nebote kakorshniga Shtokfisha vun potegnili del. mn. m ǀ njegovi grehy bi ga v' tu vezhnu pogubleine potegnili del. mn. m 2. kreniti, oditi:
veliko vojſko vkup ſpravi, inu sa Israelitery potegne 3. ed. ǀ je shtuderal v' tem meſti Mediolanum imenovanem, po tem je bil v' Rim potegnil del. ed. m ǀ David bode vezh ijm nuzal, inu pomagal aku doma bode ostal, kakor pak kadar bi shnijmi vunkaj potegnu del. ed. m ǀ je bil s' ſvoio mozhno vojſko od Rimſkiga meſta prozh potegnil del. ed. m ǀ je bil od ſvojga ozheta prozh po tegnil del. ed. m 3. pridobiti:
takrat otrozy ſe vkupaj ſpravio, de ozheta, inu mater v'semlo poſtavio, inu potle onij nyh blagu potegneo 3. mn. ǀ mari ti kakor en drugi potegni vel. 2. ed. lete denarie ǀ de bi dellu konez ſturil, inu ſvoj lon potegnil del. ed. m ǀ on je bil ſilnu veliku danariou po ſmerti ſvojga Ozheta potegnil del. ed. m 4. vzeti:
Ta duhouna Neveſta je proſſila ſvoiga Nebeskiga shenina enkrat, de bi jo k' ſebi potegnil del. ed. m nase/na sebe/v sebe potegniti 1. nalesti se:
takrat otrok skuſi ozhy to boleſin na ſebe potegne 3. ed. 2. navzeti se (snovi iz okolja):
zhe tezhe po semli katera je smeſhèna s'slato, ali shelesno rudo, ta voda te lastnusti tiga slata, ali shelesa naſe potegne 3. ed. ǀ de ſi lih v' globozhini tiga Slaniga morja leshj, vener obene slanuſti nepotegne na ſebe 3. ed. ǀ te mladize pak vſo mokruto, inu muzh na ſebe potegneo 3. mn. ǀ neſte gobe katere vſo tinto vſebe potegneio 3. mn. ǀ vſy ty drugi ludje ſó bily grobuſt ſvojga Ozheta Adama na ſebe potegnili del. mn. m ǀ pishata ſo vſo naturo teh skledenz na ſebe potegnile del. mn. ž nazaj potegniti umakniti:
nej hotel ſvoje Ceſſarske beſſede naſai potegnit nedol. ǀ beſſedo na ſai potegneio 3. mn., jnu pred Duhouno, inu deshelsko Goſpodo ſe praudaio ǀ mojobeſsedo ne bom nesaj potegnil del. ed. m, katero ſim govuril ǀ kadar bi ſvojo roko nasai potegnil del. ed. m, vſe kar je ſtuarienu, bi nezh ratalu noter potegniti prijeti, zapreti v zapor:
ga noter potegneio, inu ga na gauge obſodio ǀ Po tem ſo bily noter potegnili del. mn. m eniga taiſtih folsh prizh noter se potegniti umakniti se noter:
dekla pogleda s'kusi oknu, vidi to strashno, inu grosovitno spako, ſe noter potegne 3. ed. polna strahu, sazhne vpijti, inu na vus glaſs shrajati potegniti čez napasti:
krajl David je enkrat hotu ſam v'Pershoni potegnit nedol. s'suojo vojsko zhes suoje puntarske ſaurashnike ǀ ta grosovitni Turk s' veliko vojsko je zhes nas potegnil del. ed. m ǀ s' mojo voisko ſim bil potegnil del. ed. m zhes Amalechiterie ǀ Ammonitery ſo bily eno veliko vojsko vukupaj ſpravili, ter zhes Galaaditerje ſo potegnili del. mn. m potegniti z strinjati se:
kakor pak ſo samerkali, inu vidili, de hishni Ozha verova, vſy ſo ſnym potegnili, inu verovali, de Chriſtus je Syn Boshi proč potegniti 1. zbežati:
kir ſe najde molitva vſe gnade, inu shegni Boshij pridejo kjekaj, vſe kar je hudiga, inu shkodliviga more prozh potegniti nedol. 2. odpoklicati:
ſapouei Indianeriu, de ima pſsa prozh potegnit nedol.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
potem prisl. potem:
po tem zhes en kratik zhaſs Ammonitery ſo bily eno veliko vojsko vukupaj ſpravili ǀ po tem vſdigne ſvoje ozhij v'Nebu ǀ potem njega je en velik ſtrah obshal, de bi G. Bug sa tiga volo njega neshtrajfal ǀ je bila Mosha vſela veliku otrok je imela, inu potem 60. lejt je shivela ǀ potem kir Iſraelitery ſo ſpelani bili is AEgypta ǀ vſij po tem ſe ſo bali → kir4
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
potiti -im nedov. 1. potiti:
kadar zhloveka pizhi kazha Hemoris imenouana, ſturij zhloveku krijvavi put potiti nedol. ǀ Ti kervavi put potish 2. ed., dokler vidizh de ta ſadna minuta tvoja ſe perblishuje ǀ de ſi lih en Angel njega troshta, vener kervaui put potj 3. ed. ǀ Kryvavi put is vuſiga shivota je potil del. ed. m ǀ ſmertni put bo potila del. ed. ž, videozh, de do vekoma ima odlozhena biti od ſvojga Stuarnika, Boga, inu Odreshenika 2. cediti se, teči:
is sledne jagode potj 3. ed. ta shlahtni mosht potiti se potiti se, tudi metaforično
truditi se:
sazhne ſe potiti nedol., inu is suojga putta sturien velik potok ǀ hrenava shupa ſturi de ſe ozhy sazhneio potiti nedol. ǀ pò cellem shivotu ſe potim 1. ed. ǀ Ti kateri nuzh, jnu dan ſe potish 2. ed., mislish, inu ſe fliſash, de bi en grosh, eno petizo vudubil ǀ vus dan della, ſe poty 3. ed., inu muja ǀ na nyvi, inu v' venegradi della, ſtrada, inu ſe potj 3. ed. ǀ vſy od urozhine ſe potimo 1. mn., inu en frishen luft shelimo ǀ Tulikajn ſe muiate, inu potite 2. mn. ǀ po celem shivoti ſe je potil del. ed. m, inu treſſil ǀ kadar bi uni kmet tulikain ſe potil del. ed. m, inu terpel sa Boshjo volo ǀ veliko ſta ſe potila del. dv. m, ſakaj nej ſta s' mezhmy, inu s'ſtrelamy ſe boiovala, temuzh s' modruſtio ǀ aku vezh ſe ſo potili del. mn. m, inu dellali, vekshi lakoto ſo terpeli
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
potreba -e ž 1. pomanjkanje:
shivina od potrebe rod. ed. Zerka ǀ s'velike potrebe rod. ed. sazhneo kraſti ǀ kadar to veliko potrebo tož. ed. teh Ajdou shlishio, kar ſo mogli imeti kupaj sloshe, inu tem ſholnerjam neſsejo ǀ nikuli nej ſmò bili v' vekshi potrebi mest. ed., inu ſamy ſi nemorimo pomagat ǀ aku v'potrebi mest. ed. ſe najde vſy mu pomagaio ǀ Na raiſy je naſha popotinza, v' potrebi mest. ed. naſha pomozh, v' boiu naſh myr ǀ na tem ſvejtu bolesni, inu potrebe im. mn. naſs tauzheio ǀ v' velike reve, inu potrebe tož. mn. je bil padil ǀ aku bodò tem vbosym almoshno dali, inu v'nyh potrebah mest. mn. na pumozh priſhli ǀ edn temu drugimu v'potrebah mest. mn. na pumozh priti 2. potreba:
Vy bi djali ta je en norz, katiri bres potrebe rod. ed. tu ſvoje sameizhe, de potle ſtrada ǀ nemajo skerbiti sa te posvetne rizhy, nikar sa shpisho, ali sa drugo teleſno potrebo tož. ed. ǀ nemamo kruha sa naſho potrebo tož. ed. sadosti ǀ pò potrebi mest. ed. zhloveka oſkerbi, ker v'njega Dobruto savupa ǀ pomagaj meni vſih moih potrebeh mest. mn. 3. življenjske potrebščine:
nej blu v' Rimi shlishat petlerja, de bi ſe mogal toshit, de nejma ſvoje potrebe rod. ed. ǀ de bi potrebo tož. ed. sa ſvoje shiuleine ſi kupil ǀ Mosh, inu shena obodua imata ſa hishno potrebo tož. ed. skerbeti ǀ Bug vam okrati vasho vſakadajno potrebo tož. ed. ǀ imaio eno kambro temu ſiromaku dati, inu ga s' potrebo or. ed. oſkerbeti 4. nadloga:
v'taisti skrini ſe najde ena arznja sa vſe bolesni, reve, inu potrebe tož. mn. 5. izločanje seča ali blata:
Saul ga je iskal, ter ſe permiri de raunu mimu taiſte skale je jesdil, ſede is koina, gre h' ſvoj potrebi daj. ed. v' taiſto luknio ǀ zhes en zhaſſ grè mimu Saul, ter gre v' taiſto luknio k' ſvoj potrebi daj. ed. v povedno-prislovni rabi treba:
kar je potreba im. ed. k' ſidainu eniga noviga, veliziga, inu shlahtniga Tempelna ǀ kar nam je potreba im. ed. sa taiſto raisho ǀ kadar bi bilu potreba im. ed. ſi dolshan pred drugimi persezhi ǀ ty Neoverni pravio, de nej potreba im. ed. proſſit, inu molit Boga
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
potrpežljivost -i ž potrpežljivost:
velika tudi je bila poterpeshlivoſt im. ed. Lazeruſa tiga petlerja ǀ ſa volo nje poterpeshlivoſti rod. ed. ǀ Mojſter ima veliko mujo, inu poterpeshlivoſt tož. ed. ǀ Zhastili ſo njega poterpeshlivust tož. ed. v'Iobu ǀ nikar ſe nesanashaite na miloſt, inu poterpeshivoſt tož. ed. boshjo ǀ s'kuſi vaſho peterpeshlivoſt tož. ed. ǀ pravizo tem podvershenim … poterpeshlivost tož. ed. v'bolesni ǀ s' veliko poterpeshlivoſtio or. ed. na ſvojo ramo jo poſtavi ǀ s' takorshnem fliſſam, mujo, inu poterpeshlivoſtjo or. ed. vuzhiti ǀ vſe vashe ſaurashnike s'poterpeshlivostio or. ed. bote premagali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
potrpljenje -a s 1. sočutje:
una boga sirota eno cellu lejtu od vſyh sapushena bolna, inu reuna leshi, s'katero tulikain poterplejna rod. ed. imate, kakor de bi s'kamena bila ǀ s'vamij nebò poterplejna rod. ed. imel, ampak bodò djali, kumaj ij je ǀ s'poterplejna rod. ed. nad namy ſe jokajo ǀ Peter govori is lubesni, inu is poterpleina rod. ed. katiru pruti Tebi je imel ǀ imi ti vſaj poterplejne tož. ed. s' JESVSAM, inu pogledaj koku terdu ſo ga sveſali, de sput nohty kry mu vun shuiga ǀ de bi vſy skupaj perſerzhnu poterplejne tož. ed. s' Chriſtusam imeli ǀ zhlovik je dolshan timu drugimu v'potrebi napumozh priti, poterplèjne tož. ed. shnim imeti ǀ veliko shalost inu poterplènie tož. ed. prutu timu bolnimu ijskashe ǀ to bi s' velikem poterplejnam or. ed. te Boshie vſta obriſala 2. potrpljenje:
lety troshtaio edn tiga druſiga s' ſvetmy beſſedamy, de bi imeli poterpleine tož. ed. v' ſvojm teshkim ſtanu imeti na semli ǀ do ſehmal jest ſim molzhal, inu poterplènje tož. ed. imel
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
povedati -vem dov. 1. povedati:
she eno reizh imam vam povedat nedol. ǀ kadar ſo shene shle Jogrom povedat namen. ǀ Jeſt tebi povem 1. ed., de ti ſi Petrus inu na leto skalo hozhem jeſt sydati mojo Cerkou ǀ Reſnizhnu vam poveim 1. ed., de nei ſim takorshne viere neshal v' Iſraelski desheli ǀ jeſt vam Nem. Nem. povejm 1. ed. de ſabſtoin shelite leta S. myr ǀ letu vam ozhitnu povèm 1. ed. ǀ sakaj tudi nepovejsh +2. ed., kar S. Duh nam greshnikom je sapovedal ǀ skuſi vſta teh Pridigariou G. Bug vam povei 3. ed. ǀ vrshoh nam povej 3. ed. Ieremias rekozh ǀ pride ta shaloſtna poshta v'Rim, inu pouej 3. ed. duema Gospama ǀ prave reſnize nikuli nepovej +3. ed. ǀ goluf nepovei +3. ed. kaj s' eno veliko pokuro je zhes ſvoje grehe delal ǀ kadar shlishimo opraulat nashiga blishniga, imamo ſe varvat, de tem drugem nepovemo +1. mn. ǀ en krail, de ſi lih nei nikuli vidil ſvoje deshele, inu meſta vener je veſſel, kadar drugi niemu povedò 3. mn. de taiſta ſo lepe, inu bogate ǀ pred ſpovednika poklekneijo, trij, ali shterij grehe vſakadajne povedo 3. mn. ǀ Povejdò 3. mn. meni N: N: ǀ ſvojm ſtarishom nikuli resnize nepovedò +3. mn. ǀ Povedaj vel. 2. ed. meni o greshna dusha ǀ povedai vel. 2. ed. ti meni, kej iemlesh ǀ pojdi Spovedniku odpri tvojo vejſt inu povedaimu vel. 2. ed.+ koku je tebi per ſerzi ǀ Ti dekla, pouedaj vel. 2. ed. meni kej ſi uſela, de tulikain Gvanta imash ǀ pouedai vel. 2. ed. meni, koku bi s' tabo bilu ǀ povej vel. 2. ed. nam, kam rayshash ǀ Ali povei vel. 2. ed. meni, kadar sta ſama vukupaj morebite de molite S. Roshenkranz ǀ Pouei vel. 2. ed. ti meni ſi li ledih ǀ povejte vel. 2. mn. vij meni kaj ſe boijte ǀ Poveite vel. 2. mn. meni, kateri na pleſſ hodite, vashe shene, inu Hzhere taku lahku pleſſat perpuſtite ǀ Povète vel. 2. mn. my meni ǀ Povejtemi vel. 2. mn.+ Kadar bi ſe vkupaj nashle ſrake, orli, ſove ǀ povejtimi vel. 2. mn.+ gdu je bil ble vbuſhiz kakor Lazarus ǀ Kadar en velik greh je povedal del. ed. m v'ſpovednika je pogledal ǀ poimo poshlushat kaj bo pouedal del. ed. m ǀ obedn nej reſnizhnishi povejdal del. ed. m, kakor Salamon ǀ Kadar Hugo Cardinalis bi meni nepovedal +del. ed. m, inu rekal ǀ dusha S. Hieronyma ſe je bila njemu prikasala, inu enu maihinu od taiſtih nebeskih troshtu povedala del. ed. ž ǀ Letu ſo bili sheni tiga matviga povedali del. mn. m 2. napovedati:
Micha ie povedol del. ed. m meiſtu, kir bò rojen ǀ Nej treba tebi hodit k'Aſtrologam, ali k'Prerokom, de bi tebi pouedali del. mn. m tvojo ſrezho, ali neſrezho
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pozimi prisl. pozimi:
ſo terpeli po lejti veliko vrozhino, po simi ſilnu velik mreſs ǀ po simi je nevarnu rayshat ǀ po ſimi, inu po lejti shametau plaish noſſi ǀ bosh po lejti, inu po ſimi naga pod frai nebeshih prebivala ǀ Eden pò ſimi ſturi orati, inu obſiati ſvojo nyvo
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
poznati -am dvovid. 1.nedov. poznati:
kaku ga hozhem posnat nedol., dokler ga nei ſim nikuli shlishal govorit ǀ cilu Angeli Nebeski nemorio s' vſo ſvojo saſtopnoſtio posnat nedol. misly tiga zhloveka, ampak ſam G. Bug ǀ hozhe poſnati nedol. shlahtnoſt tiga Roda ǀ aku hozhemo poſnad nedol. eniga zhloveka ǀ jeſt pak jo poſnam 1. ed., ſa tiga volo ji malu ſaupam ǀ Ieſt dobru posnam 1. ed. Herodesha on je en savit ſhelom, en goluf ǀ Jeſt vaſs nepoſnam +1. ed., poberiteſe v' paku ǀ Grehe tuoje Matere posnash 2. ed., ſvoje lastne nepremiſhlish ǀ Poſsnash 2. ed. tvojo roko, inu tvojo kry ǀ Sdaj premiſli verna dusha, katera obeniga bushtoha neposnash +2. ed. ǀ njega vuprasha, ali posna 3. ed. te ludij ǀ od vekoma vſe ſtuarij popolnoma poſna 3. ed. ǀ ta kateri je nepoſna +3. ed., bi menil de je slatà uredna ǀ kateri je bil Chriſtuſa trykrat satail, inu perſegal, inu rotil de Chriſtuſa neposna +3. ed. ǀ vy posnate 2. mn. dobru uno ſvejsdo Daniza imenouano ǀ ſe annat vſiga tiga, katiru poſnate 2. mn. de je super volo Boshjo ǀ mene poſnajo 3. mn., de ſi lih po nozhi pridem ǀ de yh ludje posnaio 3. mn. de ony ſe poſtio ǀ Od teh Isvolenih pak ſam Christus pravi, de leti njega posnajo 3. mn. ǀ nepoſnaio +3. mn. te ſvetle nebeske skriunoſti ǀ sa gnoine bule saſtopi te skriune grehe, katire dokler Spovedniki yh neposnaio +3. mn., yh tudi osdravit nesamorio ǀ je posnal del. ed. m ſkriune misly ſvojh bratou ǀ To veliko mozhnust, inu nuz premiſhlovajna Boshijh sapuvidi je dobru poſnal del. ed. m Krajl David ǀ Leto reſnizo S. Catharina Senenſis je dobru posnala del. ed. m ǀ Ta preproſta dusha, katera nej pushtobo poſnala del. ed. ž na ſemli ǀ enkrat dua Duhouna popotna sta bila v'eno Cerku prishla, v'Kateri ena greshna shena ſe je nashla, ta dokler jo nesta posnala del. dv. m serze ſi vſame spovedat ſe ǀ kateri ſo urednost Christuſavo posnali del. mn. m, shtimali, inu lubili ǀ vprashaj lete, kateri ſo yh poſnali del. mn. m 2. dov. spoznati:
Is oblizha nei mogal posnat nedol. de je Syn Boshj ǀ nej ſo mogli poſnat nedol. zhe leta modruſt je Boshia, ali zhloveska ǀ dajte shegnano vodo, shkrofite po hishi, pokleknite, inu molite, sakaj nebo dolgu vlekal, she poſnam 1. ed. de je ta ſadna minuta, vshe sazhne ozhy obrazhat ǀ Kaj jeſt vidim? neposnam +1. ed. zhe je ena oderta auzhiza v' garmi terniavem ali pak en odert, inu reſekan zhlovek ǀ koku tedaj posnash 2. ed. de je Krajl nebeſkiga krajleſtva ǀ kakor levu Andronika sagleda ga posna 3. ed., inu mu nezh nu nezh ne ſturj ǀ aku biſtru v'ſonze gleda, taku leto ſa ſvojo tizo poſna 3. ed. ǀ bolnik ne vidi, inu neposna +3. ed. kaj je pod bulo ǀ nej hotela de bi njo Ahas posnal del. ed. m gdu je ona ǀ Kadar ta greshna Magdalena, je bila ſvoje pregrehe posnala del. ed. ž, inu zhes taiſte ſe sgrevala, je tekla h' Chriſtuſu na kolena pade ǀ tudi taiſti neverniki bodo posnali del. mn. m, de je Syn Boshy Chriſtus Jesus ǀ de ſi lih bote vidili vashe velike grehe, inu bote poſnali del. mn. m de ſte malu dobriga ſturili ǀ ſe varuaio de bi ludje nyh hudobnoſt nepoſnali +del. mn. m ǀ de bodo zhiſtu vidile, inu poſnale del. mn. ž vſe tadle poznati se 1. nedov. poznati se, videti se:
v' zhaſſih mu ſe vinu posna 3. ed., kar ga s' eniga pyaniza resnashaio 2. dov. biti prepoznan, spoznati se:
tem pride veliku shenskih pershon s' floram pokrite, de ſe nej ſo mogle posnat nedol. ǀ is tega ſe posna 3. ed., de je ta pravi Belzoar ǀ S'djaina ſe posna 3. ed. kaj zhlovik, veruje ǀ Sakaj s' djajna ſe poſna 3. ed. zhlovek zhe je pſheniza, ali lolka ǀ ſe pouerne v' kloſhter, posgonj, s' Vratarjam ſe nepoſnata +3. dv. ǀ taiſti, kateri imaio fardamani biti ſe poſnaio 3. mn. is tega folsh danaria
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
prečuditi se dov. začuditi se:
Iob ſe nemore sadosti prezhudit nedol. timu greshnimu zhloveku, de ta je taku nepameten ǀ ſalvianus ſe nemore prezhudit nedol., de zhlovek ſe ſmej podſtopit zhloveka po Boshijm pildu ſtuarjeniga prekolnit ǀ nad katerim ſe nej ſim mogal prezhuditi nedol. ǀ ſe nemore prezhudjt nedol. Polj. Ioannes Pineda nad to nesrezheno dobruto ǀ S. Thomash Aquinates ſe nemore prezkudit nedol. nad leto veliko dobruto tiga Nebeskiga Paſtiria
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
prehvaliti dov. prehvaliti:
Origines nemore sadosti ſe prezhudit, inu prehualit nedol. to veliko ſkerb Iobavo ǀ Poëti nej ſo mogli prehualit nedol. ta hrib Parnaſſus ǀ de jo nej mogal sadoſti prehvalit nedol.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
prejet -a prid. prejet, sprejet:
ſvoje brattje ſa volo gnade, inu lubeſni preiete rod. ed. ž nydati ǀ sa leto veliko prejeto tož. ed. ž dobruto ǀ Na dobruto preieto tož. ed. ž nihdar nemash posabit ǀ sa tulikajn prejetih rod. mn. gnad ǀ sahualit sa vſe dary taisti dan prejete tož. mn. m ǀ sa danarje od Henricusa priete tož. mn. m ſó zhes Eduvarda folsh prizhali ǀ malukedaj ſi njega sa prejete tož. mn. ž gnade sahualil ǀ je shelel hualeshen ſe iskaſat G. Bogu sa tulikajn preietih rod. mn. dary ǀ ſa tuliKain gnad od Niega preietijh rod. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
prejeti -jmem dov. prejeti, sprejeti:
s'nyh oſtudnimi grehamij neuredni ſe ſturè gnado S. Duha prejeti nedol. ǀ shelite S: Sacramente preieti nedol. ǀ de bi ſe my perpravili njemu napruti pojti, inu ſpodobnu njega prjeti nedol. ǀ nezh ti nenuza vezh ta S. kerst, inu S. Sacramenti, dokler te neurednu prajmesh 2. ed. ǀ dobra beſſeda dobru mejstu najde, huda beſſeda oſter odguvor prajme 3. ed. ǀ ſveto vero, inu karſt praime 3. ed. ǀ ſvetu ojle prejme 3. ed. ǀ kadar eno gnado od njega preime 3. ed. ǀ ſe spovej, obhaia, jnu S. olie preimè 3. ed. ǀ vſe kar imamo od Boga praimemo 1. mn. ǀ vſe kar my na semli ali v' Nebeſſih preimemo 1. mn. je gnada boshia ǀ ſa lon prajmeio 3. mn. ta vezhni pozhitik ǀ Svèſde sò ſvetle, inu ſe navidi od kod ſvetlobo prajmejo 3. mn. ǀ v'ſvoje ſerze praimeio 3. mn. G. Boga ǀ danaſs nar vekshi lon je prejel del. ed. m ǀ Na ſvoie S. Truplu 5466 shlaku je bil preiel del. ed. m ǀ od katerih je kaj dobriga priel del. ed. m ǀ katiri to shlafernizo je prejl del. ed. m ǀ katero od Ozheta Nebeskiga je prjel del. ed. m ǀ de bi vezh tulikain shenkinge od mene nepriel +del. ed. m ǀ Veliko gnado je bila prejela del. ed. ž S. Mehtildis ǀ Anania, inu njegova shena Saphira ſta bila ta Sveti Karſt prejela del. dv. m ǀ ſta bila te Sapuvidic Boshie pryela del. dv. m ǀ ony ſo veliku dobriga od tebe prejeli del. mn. m ǀ nebomo nezh udobili, obeniga lona preieli del. mn. m ǀ de bi ſe spovedali, inu Svete pusledne Sacramente pryeli del. mn. m ǀ od ludy bi obeniga lona nepreieli +del. mn. m ǀ nyh dush S. Rus. T. ſò prejele del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
preliti -lijem dov. preliti:
hozhe teh nedolshnih krij preliti nedol. ǀ kadar je imel ſvojo kry ſa Christuſavo volo perliti nedol. (V, 4) ǀ Kadaj eno ſolſo od ſhaloſti prelijesh 2. ed. ǀ ene ſolse neprelijesh +2. ed. ǀ vſo kry s'kusi ſvoje greshna uſta prelie 3. ed. ǀ Maria Madalena nekatere ſolsice prelije 3. ed. ǀ nihdar ene ſolse ne prelyò 3. mn. ǀ suojo S: Rèſhno krij je sa tebe prelil del. ed. m ǀ 7000 Kapelz krivi v'verti Getſemani ie … prelijl del. ed. m ǀ Zenobia Palmirenska Kraljliza nej ene ſolse prelila del. ed. ž, kadar Aurelianus Ceſſar je bil ny Krajleuſtvu vſel ǀ Jeſt moje vpajne poſtavim v' Sveto Reshno Kry, katero sa isvelizhaine moje dushe je prelilu del. ed. s tu Jagne Boshje Chriſtus Jesus ǀ Veliko vojſko vſelej ſta vkupaj imela Amaſius Egypterski krajl, inu Samurski krajl Taletes, ali vender nikuli neì ſta kaple kryvy, prelila del. dv. m ǀ ſo ſvojo krij prelili del. mn. m, ter prebivio v' Chriſtuſu Jeſuſu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
prelomiti -im dov. prekršiti:
n' hozheo vezh ſapuvidi Boshje prelomit nedol. ǀ kadar bi jest ſe bil bal taku Boshio sapuvid, kakor ſim ſe bal Ceſariovo prelomit nedol. ǀ njegove S. sapuvidi prelomim 1. ed. ǀ ſe varvam kar ie meni mogozhe, de Boshje sapuvidi neprelomim +1. ed. ǀ ti pak kadar Boshijo sapuvid prelomish 2. ed. ſe veſelish ǀ Eua ta Boshyo sapuvid prelomi 3. ed. ǀ s'en ſam toller mosha farata, inu vero prelomi 3. ed. ǀ ta kateri neprelomi +3. ed. sapuvid Boshjo ni s'djaniam, ni s'ſerzam, ni s'beſsedo ǀ is hudobnoſti nashe hude vole sapuvid Boshjo prelomimo 1. mn. ǀ kadar Boshjo sapuvid prelomite 2. mn. ǀ kateri prelomio 3. mn. to poſvejtno navado ǀ de ſi glih Boshjo sapuvid neprelomio +3. mn. ǀ shivi li kakor ena shivina, prelomi vel. 2. ed. li vſe sapuvidi boshie, odnashai li pokuro do tvoje sadne ure ǀ prelomy vel. 2. ed. yh, kadar kuli ſe perloshnoſt da ǀ nikar ga nerashalite, neprelomite +vel. 2. mn. njegove Svete sapuvidi ǀ Dauid je bil ſilnu G: Buga reshalil, inu myr prelomil del. ed. m ǀ raijshi ſe puſtu na ſmertne shlake stepsti, kakor de bi prelomu del. ed. m Mojſsesavo postavo ǀ on raishi s veliko nevarnoſtio ſvojga lebna je bil plajsh popuſtil, de bi sapuvidi Boshjo neprelomil +del. ed. m ǀ nah po tem bodezhijm ternu ſe vala de bi njega s. sapuvid neprelomu +del. ed. m ǀ kadar bi Eua bila per ſvojmu Moshu oſtala bi ne bila Boshjo sapuvid prelomila del. ed. ž ǀ kulikain krat ſte Sakonsko vero prelomili del. mn. m ǀ kaku tedaj my bomo poſt prelomili del. mn. m ǀ de bi ga nereshalili, inu njegove S: sapuvidi neprelomili +del. mn. m prelomiti se zlomiti se:
kar rigilni, inu panti ſe prelomio 3. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
premisliti -im dov. 1. premisliti:
aku mij hozhmo premislit nedol. vſe lastnusti ǀ Imash premiſlit nedol. de v'Kratkim zhaſsu bosh nah, ſlejp, inu reven ǀ vas proſſio de bi imeli permislit nedol. kaj s' eno veliko martro v' taiſtem ogniu pozhutio ǀ tu je permiſlit nedol. de bo skoraj vmerl ǀ imamo poprei prau gledat, inu primislit nedol., aku je reiſs, kar ſe je resglaſſilu ǀ Jeſt ner poprei premislim 1. ed., koku ſe je godilu Synu Boshimu ǀ kadar jeſt premiſlem 1. ed. te velike zhuda ǀ kadar premiſlim 1. ed. ǀ ti premishlish 2. ed., inu gledash dalezh ǀ ti nepremishlish +2. ed. de je bila perſilena tebe moſhu dati ǀ nihdar pak nepremislish +2. ed. kaku bi mogla tuojmu G: Bogu dopasti ǀ Grehe tuoje Matere posnash, ſvoje lastne nepremiſhlish +2. ed. ǀ nepremiſlish +2. ed. de ti zhes ſtukrat ſi preshestvu dopernesla ǀ kateri prau premisli 3. ed. veſſelje nebeskiga Krajleſtva, takorshnimu ſe gnuſi vſe kar ſveit, inu tu golufnu meſſu njemu obeita ǀ kadar letu ta dusha premiſli 3. ed. prezej ſe prestrashi ǀ bo isvelizhen ta, katiri vednu to minuto primisli 3. ed., inu h' letej ſe perpraula ǀ aku poprej ſvojo vejst flisik nepremisli +3. ed. ǀ aku nepremiſli +3. ed. de ima semla, inu pepel ratat ǀ zhe mij premislimo 1. mn. njega visokust ǀ zhe my premiſlimo 1. mn. te lube ſvetnike, inu ſvetnize Boshje ǀ KuliKain premislite 2. mn. poprei KaKor vashe denarje na puſsodo daste ǀ sakaj nepremiſlite +2. mn. de ſte s'semle prishli, inu de semla bote ratali ǀ Ali premisljo 3. mn. Kaj je bil Dauid stutil ǀ nej premiſlio 3. mn. de en KratiK zhaſs bodo shiveli ǀ ure, inu ure ſe gledajo, inu vſak las dobru premisijo 3. mn. ǀ ſakaj nepremislio +3. mn. de hudizh ta veliki shaz nyh dushe s'eno shleht rejzh yh ſgolufa ǀ neprimiſlio +3. mn. de je nevarnu to s: Sapuvid odnashat ǀ Sdaj premisli vel. 2. ed. Kej ſe tuoje ſerce najde ǀ premiſli vel. 2. ed. kaj s'ena britkoſt bò tebe takrat obſhla ǀ Sdaj premislimo vel. 1. mn. de ozha Nebeshki je bil oshenil suojga Ediniga ſijnu s'to vbogo, inu nisko Navesto zhloveske nature ǀ li premiſlimo vel. 1. mn. prau, tu kar sdaj ſmo gouorili ǀ Letu dobru premislite vel. 2. mn., inu s'Bugam ostanite ǀ premiſlite vel. 2. mn. kulikain ſo terpeli ty S. S. Puszhauniki ǀ Premiſslite vel. 2. mn. kaj S: piſsmu od Riſsa Goliata pravi ǀ ti nei ſi provu poprej premislil del. ed. m tuoje shivejne ǀ Kadar bi Faraon ſvoje pregrehe premiſlil del. ed. m ǀ Kadar vſe tu S. Ambrosh je premislu del. ed. m ǀ bi premiſlu del. ed. m poprej, ali je vrednu s'en kratek lusht to vezhno martro ſi isuoliti ǀ kadar bosh premislila del. ed. ž, de dusha tvoiga Ozheta, tvoje Mattere etc. vpye v' vizah ǀ kadar taiſti, inu taiſta ſama ſe najdeta, kadar bi premislila del. dv. m, de ſi lih obedn zhlovek yh nevidi, de vener G. Bug v' prizho ſe ſnajde, yh vidi, inu shlishi; Ah gvishnu bi nehala, umouknila ǀ kadar bi letu premislili del. mn. m, bi ob zhaſſu te molitue po Zerkui ſe neoserali ǀ kadar bi my praù premiſlili del. mn. m kaj s'enu S. Mejstu je Cerku ǀ Kadar bi ty greshni prau permiſlili del. mn. m 2. pomisliti:
kadar edn premisli 3. ed. na leto veliko krono Nebesko ǀ vener na letu nepremislite +2. mn., ſe nepreſtrashite ǀ Kumaj poli firtilza ure na ſvoje grehe premislio 3. mn. ǀ nihdar na taisto pusledno uro nepremiſlio +3. mn. ǀ aku bodemo mij premislili del. mn. m de G: Bug vſe vidi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
premišljevanje -a s 1. premišljevanje, premislek:
letu premishlovajne im. ed., tulikajn nuza nashem dusham perneſe ǀ letu nej li nashe premishlovaine im. ed., ampak je prava reſniza ǀ Kateru premiſhlouajne im. ed. zloveka sdershi, de Sapuvidi Boshje neprelomi ǀ Samu tu premiſlovajne im. ed. je bilu ſturilu de Kryvavi put je potil ǀ To veliko mozhnust, inu nuz premiſhlovajna rod. ed. Boshijh sapuvidi je dobru poſnal Krajl David ǀ kai s'en nuz s'tiga premishlovajna rod. ed. bomo imeli ǀ nuz tiga premiſhlovaina rod. ed. bom iskasal ǀ Ah koku maihinu ludy je na ſvejtu, kateri bi ozhy nyh premiſhluajna rod. ed. obernili na Isvelizheinie ǀ videm s'ozhmy mojga premishlouajna rod. ed. ǀ skuſi premishlovajne tož. ed. Nebeskiga veſſelja lahku ſe premaga ǀ skuſi premishlovaine tož. ed. Nebeskiga veſſelja, prezei, bogaboyezha, zhiſta, inu ena velika Svetniza je bila ratala ǀ kateri pomenjo premishluajne tož. ed. te ſmerti ǀ kir bò letu Svetu premishlvajne tož. ed. imela ǀ Samerkaite Nem. Nem. tu andohtlivu premishluvajne tož. ed. S. Bonaventura ǀ druge arznie nej ſim nuzal, ampak premihlovajne tož. ed. te ſmerti ǀ ſtem premishlovainam or. ed. Krajliza Clotildes je bila ſvojga Krajla Clodoveusa preobernila de Malike je bil sapuſtil, inu Chriſtuſa molil ǀ s'premishluvainom or. ed. moje dobrute 2. pomisleki:
Jona Prerok tudi je veliku premishlovajna rod. ed. imel, kadar G. Bug je hotel njega v' tu meſtu Ninive poſlat ǀ nepametni so tajſti, kateri bres vſiga premishlovaina rod. ed. ſe po tem nevarnem morju tiga ſvejtà ſpoſtè
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
premišljevati -ujem/-am nedov. premišljevati:
mozhnu ta Goſpa, ſazhne premishlovati nedol. nje gardi greshni leben ǀ sazhne ſmert premishlovati nedol., ſe perstrashi ǀ enKrat sazhne premiſhlovati nedol. de ima vmreti ǀ Mashnik pride ga obyskat, ga sazhne opominat de bi imel premishluati nedol. Mysteria Divina ǀ s. Augustinus ſe je bil enkrat postavil premiſhluati nedol. to skriunust s. Troijce ǀ skriunusti Boshje premishlvati nedol. ǀ yh N: N: vabem premishluvati nedol. to zhudno muzh gnade S. Duhà ǀ Iest bi n'hotel de bi Nem. Nem. menili de ijh hozhem danas opominat premiſhlvati nedol. zhast, inu hualo teh Ceſarju ǀ Letu premislovati nedol. danas vaſſ puſtim ǀ tebi ò nezhista Pershona pustim premishluat nedol. ǀ jeh vabim danas premiſhluat nedol. to veliko zhast, inu hualo ǀ Angely ſo doli po shtengah hodili premishlovati namen. ǀ Zhe dalai premishlujem 1. ed., vezh premiſhlovati meni oſtane ǀ jeſt premishlviem 1. ed. ǀ tu so moy grehi, Katere ne gledam, ne premiſlujem 1. ed. ǀ Ti premiſhlovash 2. ed. grehe lete shene, inu na tuoje neſpumnish ǀ letukaj Naveſta premishluje 3. ed. dopelt lepoto Ieſuſavo ǀ gre v'Tempel premishluie 3. ed. ſvoj greshni, nevarni Leben ǀ Ta Nebeſhki Shenin na 4. poſtavi premiſhluje 3. ed. lepoto ſvoje Duhoune Neveste ǀ v' vashim ſerzi taiſte greshne della premislujete 2. mn. ǀ Lety bogaboyezhi vednu letu premishluieio 3. mn. ǀ premishluimo vel. 1. mn. vednu nje nebesko lepoto na ſemli, inu vſe druge lepote posvetne sanizhuimo ǀ britko martro Odreshenika Chriſtusa Iesuſa premishluite vel. 2. mn. ǀ premiſhlovajte vel. 2. mn. taiſte vezhne troshte, katire Chriſtus vam je shal perpravit ǀ kadar to veliko nesrezheno Muzh Boshyo je premishloval del. ed. m S. Ioan. Cryſoſtomus ǀ kadar letu je premishlual del. ed. m ta Bogabojezhi ſalvianus ǀ Kadar bi ti ſam ſvoie grehe premiſhloval del. ed. m ǀ kadar to britko martro Chriſtuſa Ieſusa je premiſhlual del. ed. m ǀ Kadar pak ſim primishloval del. ed. m de vſe taiſte spishe G. Bug ym je dal ǀ rauen morja je prangal, inu naveliku leſsezhe rizhy je premisloval del. ed. m ǀ Kadar je leto ſapuvid premishluval del. ed. m ǀ kadar to veliko pregreho naſho je premiſhlval del. ed. m ǀ kadarkuli je primishlual del. ed. m de bo mogal od ſledne beſsede, miſli, inu djania rajtingo dati ǀ Takrat bo eniga sa drugem poklizal, inu v'bukve naſhe vejsti gledal, inu pushtob, sa pushtobom premiſluval del. ed. m ǀ kadar je leto ostro rajtingo premiſhual del. ed. m ǀ po tem kir ſim premishoval del. ed. m ta danashni S. Evangeli ǀ shteridesset lejt je premishlovala del. ed. ž ǀ shpegle je prozh poſtavila, inu je premiſhluvala del. ed. ž ǀ Zhe my dalaj Svetu Piſsmu bomo premishlovali del. mn. m ǀ Iest neshelim N: N: de bi vy danaſs premishluvali del. mn. m te skriune lastnusti S. Duhà ǀ My nihdar nej ſmo tiga premiſhluvali del. mn. m ǀ de bi molili, inu Nebeſhke rizhi premiſhluali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
prenesti -nesem dov. prenesti, tj.
1. odnesti prek:
Pachomius ſapovei enimu krokotilu, de ga ima zhes to veliko reko Nilus preneſti nedol., kar prezej ga preneſſe 3. ed. ǀ de edn timu drugimu pomaga, ga prenese 3. ed., inu njegovo butaro na ſvoje rame naloshi ǀ G. Bug je shiviga Henoha s'tiga ſveta v'Paradish preneſſil del. ed. m ǀ njegovu S. Truplu ſò bily is Jeruſalema v' shpansko deshelo prenesli del. mn. m 2. pretrpeti, prestati:
de bi poterpeſhlivu imeli nijh krishe inu vbushtvu preneſti nedol. ǀ veliku grenkih beſsedy morio poterpeshlivu prenesti nedol. ǀ sakaj ti bi nemogal, ali nemogla tudi preneſt nedol., inu odpuſtit ǀ zhe ti volnu prenesesh 2. ed., Bogu veſſelje dash ǀ eno shal beſſedo tebi dano, poterpeshlivu preneſesh 2. ed. ǀ ſrëzhen je taiſti, kateri na semli volnu preneſe 3. ed. bolesni ǀ inu leta poterpeshlivu yh perneſe 3. ed. ǀ sa offert tiga shivota vſe lahku ſe najde, inu perneſse 3. ed. ǀ zhe je s'terplejnam obdan, inu volnu prenele 3. ed. ſa Boshio volo ǀ rane, inu mertuaſhke shlake ſerzhu preneſſe 3. ed. ǀ ſa Christuſhavo volo tudi poterpeshlivu preneſse 3. ed. vſe supernosti ǀ kakor shkodliu diaine volnu sa boshio volo preneſſete 2. mn. ǀ ony s' veſſeljam ſvoje vbushtvu preneſſò 3. mn. ǀ strashne ſturi ſerzhne, de v ſe matre veſselu preneſsò 3. mn. ǀ vſe grenkuſti, inu britkusti ſe preneſſo 3. mn. ǀ blogar taiſtom zhe poterpeshlivu, inu nedolshnu prenesò 3. mn. ǀ dokler nyh bushtvu poterpeshliu nepreneſejo +3. mn. ǀ Volnu tedai, inu poterpeshliu preneſite vel. 2. mn. vſe kar vam ſe ſgodi ǀ s' veſſeljam bo preneſil del. ed. m vſe reve ǀ sa naſho volo je ſvojo britko martro prenesel del. ed. m ǀ vſe letu bom volnu preneſſil del. ed. m, inu Tebe sahvalil ǀ vſe s' ſmeham je preneſsil del. ed. m ǀ je vſe poterpeshlivu preneſal del. ed. m ǀ sa Boshjo volo veliku grenkosti na ſemli ſi prenesl del. ed. m ǀ ene shal beſſede bi nepreneſſil +del. ed. m ǀ kulikain mrasa, inu urozhine volnu, inu s'veſseljam je prenesla del. ed. ž ǀ vſe poterpeshlivu, inu s'veſſeljam je ſa Boshio volo preneſla del. ed. ž ǀ poterpeshlivu bodo prenesli del. mn. m vſe reve tiga ſvejta ǀ bi vy poterpeshlivu sa Boshyo volo, sa zhast Boshyo, sa isvelizhejne vaſhih dush preneſli del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
preobrniti -nem dov. 1. spremeniti:
Kadar je hotel per ohzeti v' Cani Galilei vodo v' vinu preoberniti nedol. ǀ tu veliku ſvoje ſaurashtvu je Samogal v' takorshno veliko lubeſan preobernit nedol. ǀ vſe veſseilie tiga ſveta v'shaloſt preobernesh 2. ed. ǀ Kakor ena druga Meduſa tega Kateri jo pogleda preoberne 3. ed. tega lepiga zhloveka v'eno gardo; inu strashno spako ǀ v' ſpumladi poshlem hudo meglo, de moko v' otrobi preberne 3. ed. ǀ s' shibo je bil po vodi udaril, inu taiſto v' krij preobernil del. ed. m ǀ Chriſtus vuodo je v' vinu preobernu del. ed. m ǀ vſe paklenske grenkuſti bi v'Nebeske slatkuſti preobernila del. ed. ž ǀ koku letu more biti, de veni uri ſe je vſe v' tem kloshtri preobernilu del. ed. s ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili del. mn. m ſolse v'shlahtne kamene ǀ Pater, gdu bi taku preproſt, inu nor bil, de bi ſe troshtal, de bodo ſvojo naturo prebarnili del. mn. m 2. spreobrniti:
je hotel try velike greshnike v' teh gregah sapopadene preoberniti nedol. ǀ Ta druga je bila Clotildes, katera ſvojga Krajla Clodoueuſa, inn cello Fransko deshelo od Ajdouske vere h'Chriſtuſu preobernila del. ed. ž ǀ ſi bila te Ajdouſke Vuzhenike na pravo vero prebernila del. ed. ž ǀ ſveti Criſpus, inu Criſpinianus … veliku Ajdou na pravo katolish vero ſta preobernila del. dv. m 3. prevesti:
kar je latinskiga nebom na ſlovensku preobernil del. ed. m preobrniti se 1. spremeniti se:
vejm de bi tuojo milost perſilil v' ſerd ſe preoberniti nedol. ǀ ta ſvetli dan v'shalostno nuzh ſe preoberne 3. ed. ǀ voda v' dobru vinu ſe preoberne 3. ed. ǀ pishtola v'roki tiga greshniga Ajda ſe v'Crucifix preberne 3. ed. ǀ Slate lasy v'ſiue ſe preoberneio 3. mn. ǀ dan v'nuzh ſe je bil preobernil del. ed. m ǀ vaſha muzh, inu sdrauie bo v'ſlabust, inu v' bolesan ſe preobernila del. ed. ž ǀ bodezhe ternje ſe bo v' lepe gartroshe preobernilu del. ed. s ǀ ſrebru teh zhednoſti, inu dobriga djajna ſe je bilu preobernilu del. ed. s v' negnusne peine, inu v' neſnashne ſmety teh grehou ǀ vſe spishe ſo ſe v'ſlatu preobernile del. mn. ž 2. spreobrniti se:
Prezej ſe preoberne 3. ed., inu ſueſt shlushabnik Boshj rata ǀ Preoberni vel. 2. ed. ſe h' Gospudu, inu poſti od hrehou, inu nehaj od hudiga ǀ tedaj S. Paulus ſe je bil vuſs preobernil del. ed. m v' Chriſtuſa ǀ njemu je vſe skuſi v' ſerzi ſtalu, de bi ta folk ſe spet nepreobernelc +del. ed. m h' temu malikovajnu ǀ skuſi pridige ſe ſò bily preobernili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
prepasati se -am/-ašem se dov. prepasati se:
Paſs, s' katerim Mashnik ſe prepaſhe 3. ed., pomeni shtrike, s' katirimi ſo bily Judy Chriſtuſa ſvesali (III, 83) ǀ Kadar ſe prepaſſa 3. ed., proſſi Boga sa gnado oblubo te zhiſtoſti dershati (IV, 50) ǀ S. Metro Puſhaunik, leta s'eno veliko keteno sheleſno na nagu ſe je bil prepaſal del. ed. m, inu s'kluzhanizo ie bil ſaperl, kluzh pak je bil v'morie vergil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
prepovedati -vem/-am dov. prepovedati:
kadar bi jeſt oblaſt imel, bi hotel prepovedat nedol., uſym Mashnikom, de bi nihder dua h'Poroki neprepuſtli priti, aku poprei S. ſapuvide neſnaio ǀ ſledni shiher ſvoj koſs Kruha ijszhe Kir more, sakaj tedaj njemu prepovedash 2. ed. ǀ Sakaj, O vſmileni Goſpud Bug prepovesh 2. ed. Joanneſu, de nimà sapiſſat kar je vidil ǀ Vna shena jo da sa eno piſſano ſuknio, sa katero pervoli h'temu, kateru prepovej 3. ed. ta sheſta ſapuvid Boshja ǀ meni moja Regula prepovej 3. ed. ſe pelati v'kozhy ǀ mu prepovei 3. ed., de nimà Joba umorit ǀ Bug neprepovej +3. ed., de bi zhlovek ne imel te potrebna della poſvejtna dopernashat ǀ bolnikom shkodlive shpishe prepovedò 3. mn. ǀ kaj vam taiſte ſapovedò dershati, inu kaj vam prepovedaio 3. mn. ſturiti ǀ shtrajfai yh, inu prepovedai vel. 2. ed. ym, de nebodo vezh mene preklinali ǀ Bug ym ie prepevedal del. ed. m de bi ſe neimeli dotekniti tiga prepovedaniga ſadu ǀ mu je bil Bug prepovedal del. ed. m vinu pyti ǀ vſe oroshje je bil taiſtem vſel, inu perpovedal del. ed. m, de nimaio vkupai govorit, ali ſe pogovariat ǀ Ta vishishi Rimsha Gospoda je bila prepovedala del. ed. ž pod veliko shtraifingo, de nimaio vezh ſe shemit ǀ Ajdie ſo bily prepovedali del. mn. m sheme, vedeozh de tulikajn hudiga ſe ſturj
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
prestrašiti -im dov. prestrašiti:
koku je mogal Aſa premagat, inu preſtrashit nedol., takorshno ſilnu veliko Samursko vojsko ǀ obena ſtuarjena lepota taiſte nemore smotit, obena martra prestrashjt nedol. ǀ mene mozhnu preſtrashi 3. ed. danas Hugo Cardinal ǀ Krona, katera resveſseli Angele, inu prestrashi 3. ed. hudizhe ǀ mene preſtrashio 3. mn. beſſede S. Grogoria Papesha ǀ te nar manshi rezhij ga prestrashio 3. mn. ǀ kaku tedaj te beſsede neprestrashio +3. mn. tebe ǀ je bil preſtrashil del. ed. m Balaama folsh Preroka de nej prekolnil ta isvoleni folk ǀ Gospud Bug bo to ſilnu veliko Turshko vojsko preſtrashil del. ed. m ǀ Nikar vſhe de bi jo vmuril, ampak de bi jo prestrashil del. ed. m ǀ letu ne bo mene prestrashilu del. ed. s ǀ naj ſim tiga hotel ſturiti, de bi kej ouzhizo nepreſtrashili +del. mn. m prestrašiti se prestrašiti se:
koku je mogozhe takorshne rezhy poshlushat, inu ſe nepreſtrashit +nedol. ǀ prezei ſpomnim, de G. Bug vidi, ter ſe prestrashim 1. ed. ǀ ſilnu ſe preſtrashim 1. ed. ǀ ſilnu ſe prestraſhem 1. ed. ǀ Sakaj ſe preſtraſish 2. ed. o prezhiſta Diviza ǀ ti greshniza ſe nepreſtrashish +2. ed., ſe neboysh ſerda, inu shtraifinge boshie ǀ takrat zeno ſe preſtrashi 3. ed. ǀ leta nesrezhna ſe prestrashi 3. ed., inn sashraja ǀ ta bolni ſe ga preshtrashi 3. ed. kakor de bi ena poshaſt bil ǀ ſe prestraſhi 3. ed., inu tezhe ſe ſpovedat ǀ ſe presrtashi 3. ed., ſesazhne chrishat ǀ sazhne ſmert premishlovati, ſe perstrashi 3. ed. ǀ Gdu ſe nesazhudi inu nepreſtrashi +3. ed. ǀ ſe prestrashimo 1. mn., inu zhes nashe grehe s'grevamo ǀ de ſe ne prestrashite vel. 2. mn. ǀ vener ſe nepreſtrashite +2. mn., ampak ferbeshnu eno sapuvid, sa to drugo prelomite ǀ purgarij ſe preſtrashio 3. mn. ǀ en post dopernesti ſe prestrashio 3. mn. ǀ leti povableni ſe ſilnu prestrashjo 3. mn. ǀ vſy ſe preshtrashio 3. mn., od pleſsajna nehajo ǀ na tu ſe preſtràshio 3. mn., inu ſe reſerdè zhies njega ǀ Gospud, inu njegova luba ſe tudi preſttrashio 3. mn./dv. ǀ Se najdeio kateri ſe nepreſtrashio +3. mn. ǀ O Nebeſſa vſtanovite ſe! O semla ſtresiſe O morje preſtrashiſe vel. 2. ed. ǀ nepreſtrashi +vel. 2. ed. ſe moj Gospud ǀ Spumnite Nem. Nem., ter vednu premislite, inu preſtrashiteſe vel. 2. mn. na letem kar pishe S. Mattheush ǀ nikar ſe nepreſtrashite +vel. 2. mn. vy slabi ludje ǀ Ali nekar ſe neprestraſhite +vel. 2. mn. ò N: N: ǀ gvishnu ti bi ſe preſtrashil del. ed. m ǀ Sampson ſe je bil prestrashil del. ed. m ǀ du more na letu ſpomnit, de bi ſe nepreſtrashil +del. ed. m, sgreval, inu nesjokal ǀ Kadar je pred spovednika pokleknila ſe je taku mozhnu prestrashila del. ed. ž, inu ſramuvala ǀ Na lete beſſede Nuna ſe je bila preſtrashila del. ed. ž ǀ meni ſe sdy de nej mogozhe de bi zhlovesku ſerze taku tardu kaminitnu bilu de bi ſe nepreſtrashilu +del. ed. s, inu ſplakalu ǀ ſilnu ſe ſo bili prestrashili del. mn. m ǀ de bi skuſi takorshnu prikasajne ludje ſe preſtrashili del. mn. m ǀ ſe ſo bily taku preſtraſhili del. mn. m, de obedn mu nej ſmel ene beſſede rezhi ǀ Iobavi prijately ſo ſe bily preshtrashili del. mn. m ǀ vſy ſe ſo bili preſtashili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
preveliko prisl. preveč, zelo veliko:
je tudi rejſs de preveliku dobriga ne ſturim ǀ mire prave nej ſi dal, cinsha preveliku ſi vſel ǀ preveliku je shelel tem Ajdouskam shenam dopaſti ǀ dokler touarshtua preueliku tož. ed. s s'enem Marternikam je imela, inu perloshoſti tiga greha ſe nej varvala; v'greh je bila padla Zapis preueliku v zadnjem zgledu je manj verjetno treba razumeti kot tož. ed. s pridevnika → prevelik in domnevati, da je touarshtua tož. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
prikazanje -a s prikazen:
Bertramus je shelil vejdit kaj pomeni tu prikaſajne im. ed. ǀ Zhudnu, inu skriunoſti polnu je gvishnu bilu letu prikasajne im. ed. ǀ menem de to riſnizo nam hozhe poterdit taistu Perkasajne im. ed., kateru je vidil S. Ioannes v'Resodiuejnu ǀ Skriunoſt tiga prikasaina rod. ed. ǀ bomo enu zhudnu, inu lubeſnivu prikaſajne tož. ed. vidili ǀ Ioſeph de ſi lih je vejdil s'kusi boshje prikasajne tož. ed. ǀ Veliko skriunoſt v' tem prikasajnu mest. ed. samerka Appat Gvinolenſis ǀ sa volo njegovih Nebeſkih prikasajnou rod. mn. → prikaz
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
prikazovati se -ujem se nedov. prikazovati se:
Inu cilu v' Nebeſſih oblezhen s' Skriunoſti Svetiga Roshenkranza hodi, inu ſe prikaſuie 3. ed. ǀ G. Bug ſe nej vezh njemu prikasoval del. ed. m ǀ ozhitnu ſe je v' lufti na kojni prikasoval del. ed. m ǀ nekadaj ſe je prikaſaval del. ed. m s' veliko zhaſtio ǀ sakaj pak G. Bug nej na enem drugim hribu ſe prikaſoval del. ed. m ǀ nemozemo vſe bity, kakor je bila S: Brida, kateri Christus pegostim ſe je perkasuval del. ed. m ǀ Angelzi, inu ſam G: Bug ſo ſe njemu perkasovali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
priporočen -a prid. zaupan:
ta lepa Maria Diviza vam bo perporozhena im. ed. ž de tajſto s' praviga ſerza bote lubili (II, 236) ǀ ſe bote pomujal ner poprej vuzhiti vam perporozheni tož. ed. m dol. folk (IV, 78) ǀ ſvojo veliko dobruto pruti dusham njemu perporzhenem daj. mn. je bil iskasal ta zhaſs (III, 557)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
prirojnik -a m sorodnik:
kadar ſo njè Soſedie, inu perrojniki im. mn. Shlishali, de je Goſpud veliko miloſt ny is kasal, ſo ſe ony shnjo veſſelili (III, 310) Pleteršnik navaja prirọ̑jnik ‛sorodnik’ po Schönlebnu.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
prisiljen -a prid. prisiljen:
ſi perſilen im. ed. m ſposnati de gorè stutaushenkrat timu kateri v'druge, inu nikar G: Boga sauupa ǀ bo perſilen im. ed. m v'tej narvekshi potrebi zhes ſvojo revo ſe jokat ǀ ſim perſilem im. ed. m saupyti s' Suetem Clemenam Alexandrinam ǀ ſi perſlen im. ed. m s' krajlam Henricuſam ſaupyti ǀ sdaj drugem ſim peſilen im. ed. m puſtiti na tem ſvejtu vshivat ǀ Prouiza Nebeſka ie bila perſilena im. ed. ž ta gmain potup poſlati ǀ obena perſilena im. ed. ž reizh Bogu ne dopade ǀ bote perſilena im. ed. ž saupyti ǀ ti greshniza bosh persilena im. ed. ž ǀ To veliko muzh Boshjo ſo perſileni im. mn. m ſposnati kananery ǀ bote persileni im. mn. m sposnati ǀ s' tajſtem Philosopham ſmo perſeleni im. mn. m ſposnati ǀ de bi nyh nedolshnoſt s' vurelem kropam nebile perſilene im. mn. ž s' vishat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
prisrčen -čna prid. 1. ljub, drag:
Ah moj lubi, zartani, inu perſerzhni im. ed. m dol. Gospodar ǀ Ah moj lubi inu perserzhni im. ed. m dol. Nebeshki shenin ǀ kir prebiva nash Lubi Ozha Bug Vſegamogozhe, nash lubi Bratiz Chriſtus JESUS, nasha perſerzhna im. ed. ž Mati Diviza Maria ǀ perſerzhna im. ed. ž moja Mati ǀ kadar bi ti vidil de tvoi lubesnivi Ozha, tvoia zartana Matti, tvoje perſerzhnu im. ed. s deite ſe v' tei gorezhi hishi neshli ǀ nasho perſezhno tož. ed. ž Mater ſmò ſgubili ǀ naſs lubi kakor ſvoje perſerzhne tož. mn. m priatele ǀ Posodi nam tedaj O shaloſtna Boshja Mati! tvoje perſerzhne tož. mn. ž ſolſe 2. srčen, duševen:
de bodo mojo perſerzhno tož. ed. ž dobruto ſposnali ǀ kaj s' eno veliko perserzhno tož. ed. ž shaloſt bi bila imela ǀ nej ſi uredna de po semli hodis, zhe sdaj enu perserzhnu tož. ed. s poterplejne s' tvojm Isvelizheriam nimash ǀ de bi vſy skupaj perſerzhnu tož. ed. s poterplejne s' Chriſtusam imeli
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
procesija -e ž procesija:
ta Sveta Proceſſia im. ed. je bila oſnanena ǀ S. Heribertus Shkoff sapovej vſem h' Proceſſij daj. ed. priti ǀ H' Proceſſiy daj. ed., v' Zirku Nem. Nem. imate pojti Boga sahualit ǀ vſy ludje imaio h' proceſſy daj. ed. priti ǀ on tudi je shal k' tei proceſſje daj. ed. ǀ je vidil to veliko proceſſio tož. ed. teh lubih Svetnikou ǀ per Proceſſy mest. ed. bres vſe glihe pride vezh shen, kakor moshou ǀ mene proſsite, sdaj v'Cerqui, sdaj v'hishi, sdaj v'proceſsij mest. ed. ǀ prideio na danashni Dan s' proceſſio or. ed. Niega sahualit ǀ de ſi lih ſo vſak dan s' proceſſiio or. ed. po Zerkuah blishnih, inu dalnih hodili deshia proſſit ǀ fliſſik hodite h' tem Svetem Proceſſiam daj. mn. ǀ Papesh sapovej Svete proceſſie tož. mn. dershati ǀ andohtlivu bomo per Svetjh proceſſiah mest. mn. ga proſſili ǀ pres pohleunoſti, inu andohti v' Zirkuah, per porceſſiah mest. mn. ſe dershè ← srlat. processio ‛procesija, sprevod’ < lat. procēssiō ‛napredovanje, prodiranje’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
protu predl. z daj. 1. proti:
ſvoje mladizhe imaio v'luft viſſoku prutu ſonzu neſti ǀ prutu timu rumenimu inu gorezhimu ſonzu ſe oberne ǀ veliko shalost inu poterplènie prutu timu bolnimu ijskashe ǀ ti ſi taku maihinu andohti prutu meni imel 2. v primerjavi z:
moj ſijn ti ſi en otrok prutu Goliatu Različica s po nominalni in pronominalni sklanjatvi analognim -u; → proti2
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
puntarski -a prid. puntarski, uporen:
ta hudobni, inu puntarski im. ed. m Abſolom s'eno veliko vojsko ga je yskal ǀ obeniga puntarskiga rod. ed. m, ali faratarskiga sholnerja k'ſvoj vojski ne perpusti ǀ pruti timu pregreshnimu, inu puntarskimu daj. ed. m zhloveku ǀ ta modra Tecuitis je bila tiga puntarskiga tož. ed. m ži. Abſolona ſpet v'gnado ſvojga Ozheta perpravila ǀ tiga punterskiga tož. ed. m ži. Abſolona je pohleunu sa myr proſsil ǀ de bi … enu puntarsku tož. ed. s meſtu vam spet pokornu ſturil ǀ s' tem puntarskim or. ed. m zhlovekam ǀ s' tem puntarskam or. ed. m Abſolonam ǀ pred ſvojm punterskim or. ed. m Synam Abſolonam ǀ Lucifer, inu tij puntarski im. mn. m Angeli ſo bilij padili ǀ veliku puntarskih rod. mn. meſt je bil pod pokorszhino Ceſſarsko perpravil ǀ sa Christuſhavo volo je bil odpustil ſvoim puntarskom daj. mn. Purgariom ǀ gorie takorshnem nepokornem, inu puntarskam daj. mn. greshnikom ǀ vſame ſulizo, s'katero bo te puntarske tož. mn. m greshnike prebodil ǀ menite Nem. Nem., de G. Bug nej hotel odreishiti te punterske tož. mn. m Angele ǀ je bil potalashil nyh ſerdita, reshalena, inu puntarska tož. mn. s ſerza ǀ per teh punterskih mest. mn. Angelih → puntar
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
puščavnik -a m puščavnik:
Kakor je bil Sposnal en ſvet Pushaunik im. ed. ǀ Kaj ſturi leta Puszhaunik im. ed. ǀ kakor je bil sturil s. Paulus parvi Puſhaunik im. ed. ǀ je bil en ſvet Pushzhaunik im. ed. ǀ S. Paulus ta parvi Pnshaunik im. ed. ǀ Pishe ſurius od S. Martiniana Puszhaunika rod. ed. ǀ enimu Svetimu Puszhauniku daj. ed. je bilu od Boga resodenu ǀ proſſi S. Daniella Puszhaunika tož. ed. ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Rasbojniki s. Mojſeſa Pushaunika tož. ed. ǀ ie oskerbel Elia Preroka, Paula Pushzhaunika tož. ed., S. Tiliha, S. Rokha &c. ǀ pokuro teshko, inu veliko, katero nekadaj ſo dellali ty Pushauniki im. mn. ǀ kulikain ſo terpeli ty S. S. Puszhauniki im. mn. ǀ vashe terpleine je kakor terplejne teh Puszhaunikou rod. mn. ǀ v' lebni teh Svetih Pushaunikou rod. mn. ſe bere ǀ Berem v'lebni S. S. Puſzhaunikou rod. mn. ǀ kar v'Bukvoh teh Pushauniku rod. mn. ſe bere ǀ pojte Nem. Nem. s'vasho miſlio objeskat te pushaunike tož. mn. ǀ muzh te s. gnade ozhitnu ſe je vidila per teh S. Pushaunikoh mest. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
ratati -am dov. postati:
je shelil Chriſtushau Ioger ratat nedol. ǀ ti vbuſhiz ratash 2. ed. de bi my obogatili ǀ sakaj ſerze moje neratash +2. ed. ena gorezha pezh ognia lubesni Boshie ǀ s'kruha rata 3. ed. S: Meſsu, s'vina S: krij Naſhiga Odrèshenika ǀ Ta lejſs is Libana kateri nihdar ſterhliu nerata +3. ed. ǀ ratamo 1. mn. erbi Nebeskiga Krajleſtva ǀ nikuli ſe nepobulshate, ampak she hudobnishi ratate 2. mn. ǀ naſha dobra della enu zhiſtu slatu rataio 3. mn. ǀ Vſi studenzi, inu potoki krijvavi ratajo 3. mn. ǀ s' veliko andohtio molio, vener nezh bulshi nerataio +3. mn. ǀ odpri vshe enkrat tvoje ozhy, inu rataj vel. 2. ed. pametnishi ǀ ratajte vel. 2. mn. bratje inu ſeſtre te Nebeske Abigail ǀ Kadar je bil taku povishan je bil en neusmilen Trinoh ratal del. ed. m ǀ Leo s' gmain ſoldata je bil Rimski Ceſsar ratau del. ed. m ǀ obedin nej sagvishan de bi kushin neratal +del. ed. m ǀ Ta ſmert je bila danaſs ratala del. ed. ž tu shivejne ǀ nej lipote de bi garda neratala +del. ed. ž ǀ krajl Mida karkuli s'rokò je doteknil vſe zhiſtu je slatu ratalu del. ed. s ǀ nej zhlovesku oblizhie taku ardezhe, inu glatku, de bi s' zhaſſam bledu, inu sgarblenu neratalu +del. ed. s ǀ takrat ſta bila priatla ratala del. dv. m ǀ de bi njegove S. gnade deleshni ratali del. mn. m ǀ morebiti bi ne bily tulikain grehou doperneſli, inu tardouratni ratalj del. mn. m ǀ de bi my tudi enkrat taistiga nesgruntaniga veſselja deleshni ratàli del. mn. m ǀ te moje bele roke bodo enkrat zhervive ratale del. mn. ž, inu pepel postale ǀ obari Bug vaſs shene! de bi neratale +del. mn. ž oroshje hudizhovu ← srvnem. geraten ‛uspeti, uspevati, posrečiti se’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
razdeljenje -a s razdelitev:
Alexander niega erby 30. dny ſo puſtili leshati niegovu truplu, de ga nei ſo pokopali, sakaj ony ſò imeli opravit s' reſdeleinam or. ed. teh deshel nym sapushenim, ter nei ſò mislili, inu skerbeli sa letu mertu truplu taiſtiga, kateri takorshno veliko erbiszhino je bil sapuſtil (V, 638)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
razmetati -mečem dov. 1. podreti, porušiti:
Kar vojska nekonzha, ty ſilini potreſsi paK hozheio Konzhati, inu resmetati nedol. ǀ ta hudobna poshreshnoſt Nabuzardam konzha tempel te dushe, inu resmezhe 3. ed. syd tiga teleſſa ǀ je bil poterl, inu resmetal del. ed. m na ner mozhneshi turne, inu mejſta 2. razmetati, zmetati:
Antiochus Epifanes, kateri s' veliko teshavo je bil vkupai spravil veliku shlahtnih kamenou, inu perlnou, ter en dan je bil na ſreid Rimskiga plaza vſe mei folk resmetal del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
razodeti dov. razodeti, razkriti:
proſsi Boga de bi hotel to skriunost reſodeti nedol. ǀ Ieſt ſim perſilen reſodeti nedol. eno veliko pregreho Chriſtuſavo ǀ je bulshi pred Spovednikam to gnoino bulo resodeti nedol., kakor pak na ſodni dan pred cellem ſvejtam yh reskriti ǀ Pishe ludovicus Blosius, de en dan S. Gertrudis je proſsila suojga Nebeshkiga shenina Christuſa Iesuſa de bi hotel nij resodejti nedol., kaj s'ena skriunost Boshja samore nar vezh nuzat, inu potroshtat te greshne dushe ǀ katerimu vſe ſvoje skriune miſli je resodel del. ed. m ǀ mej drugimy Skriunoſti je bil tudi leto reſodel del. ed. m Angel Mary Divizi ǀ k'sadnimu je bila niemu nije nezhisto lubesan resodela del. ed. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
razodevati nedov. razodevati, razkrivati:
na skriunem edn timu drugimu ſi sazhneta piſſat, inu nyh veliko lubesan resodeuat nedol. (V, 133) ǀ Gliha je bil S. Bernadus Archangelom, skuſi ſposnajne Skriunoſti Boshyh, katere nej drugem resodeval del. ed. m (III, 453)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
razpoditi dov. razpoditi, pognati v beg:
namejſti Ferdinanda v' tem zhaſsu en Angel Boshy ſe je voiskoval, inu ſarazenarje reſpodil del. ed. m ǀ kadar Goliata je bil premagal, inu tulikajn krat Filiſterje pobil, inu respodil del. ed. m ǀ je premagal, inu respudil del. ed. m ǀ Olofernuſa je bila vbila, inu njega veliko vojsko respudila del. ed. ž ǀ Si shlishal, de per Salankamenti kir tvojh zhes 100000 je bilu dobru okoppanih, vener nashy ſo respodili del. mn. m, inu pobili, de ſi lih yh nej bilu zhes 35000
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
razsvetiti -im dov. razsvetliti, prosvetliti:
tu ſonze ima try ſuſebne laſtnoſti, namrezh resfetiti nedol., ſegrejti, inu vſem pomogati ǀ shelim tebe s' luzhio gnade Boshje resfetiti nedol. ǀ na tem ſvejtu ne najde ampak slepize, katere je prishal resvetiti namen. ǀ ta ſvetla Daniza preshene to ſtrashno temno nuzh, inu resfejti 3. ed. vus volni ſvejt ǀ ſonze … kateru s' ſvojo sfetlobo resfeti 3. ed., nikar li te dobre, inu lepe, ampak tudi te hude, inu garde rezhy ǀ tu rumenu Sonze s'ſvojo ſvetlobo preshene to nozhno temo, ter reſveſſelj, inu resfetj 3. ed. cell ſvejt ǀ boshia beſſeda skuſi vsheſſa gre k' ſerzu, taiſtu oſtrashi, omezhi, reſueti 3. ed., ſigreie, ozhiſti ǀ gnada boshia nasho pamet resueti 3. ed. ǀ nam reſvèti 3. ed. naſho preproſto pamet ǀ Sonze, katiru po dnevi ſvejt resvetj 3. ed., Luno katira po nozhj nam sveti ǀ kateri resfetè 3. mn. s' sfetlobo ǀ te proſſem resfeti vel. 2. ed. pamet ǀ reſvetite vel. 2. mn. naſs, inu pokashite nam ta pravi pot ǀ vuſſ volni ſvejt je resfetil del. ed. m s' ſvetlobo ſvojga Seraphinskiga vuka ǀ Gdu je bil reſvetil del. ed. m une trij Ajdouske krajle ǀ S. Mathia s' ſvetlobo ſvojga vuka to ner temnejſhi samursho Deshelo je bil reſfejtil del. ed. m ǀ de bi tvoje ſlepe ozhy reſvètil del. ed. m ǀ dokler G. Bug skuſi ſveisdo ſvoje Svete gnade nei bil taiſte resuetil del. ed. m ǀ katerim Bug veliku gnad je ſturil, inu njeh pamet s' ſvetlobo te S. vere reſvejtel del. ed. m ǀ njeh temna, inu ſmersla ſerza je bila reſuetila del. ed. ž, inu vshgala ǀ katera vuſs volni ſvejt je resfitila del. ed. ž, bo tudi danaſs mojo preproſto saſtopnoſt resfetila del. ed. ž ǀ Katera bò reſveſselila, inu resvetila del. ed. ž to shalostno temmò ǀ de bi skuſi leto, ſvojo pamet resuetili del. mn. m ǀ dokler shnih veliko saſtopnoſtio, inu modruſtio, teh druſih ludy temno pamet ſe resvetili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
rdeč -a prid. rdeč:
ble je erdezh im. ed. m kakor gartrosha ǀ prezei je bil osdravil, lep, ardezh im. ed. m, inu mlad postal ǀ sjutrai je bila selena, ò poldan ardezha im. ed. ž, pruti vezheru pak bela ǀ erdezha im. ed. ž farba bleda rata ǀ Bella, inu ardizha im. ed. ž farba je liberea Chriſtuſa Odréshenika naſhiga ǀ Spumnite zartana Gospodizhina, de letu lepu belu, inu ardezhe im. ed. s truplu vam nej danu, de bi martranu ǀ firbizhnu lepoto taistiga beliga, inu ardezhiga rod. ed. m ſadu gledate ǀ Vni Rihtar jo da sa en erdezh tož. ed. m ſlati ǀ nej nespodobnosti, nej nesramnosti de bi s'eno krono, s'erdezh tož. ed. m slati ne sturil ǀ vidi to ardezho tož. ed. ž moſhno ǀ ijh v'eno erdezho tož. ed. ž moſhno postavi ǀ s' tiga ner bodezhiga morskiga ternja eno veliko krono ſo ſturili, Chriſtusa s' enem ſtarem erdezhim or. ed. m plajsham ſo sakrili ǀ s' lete kozhje erdezhi im. mn. m slati ſó kapali ǀ Smò mladi, debeli, ardezhi im. mn. m, frishni, ter tudi mozhnu nagneni k' meſſenem lushtam ǀ oblizhe imate Kakor en Angelz … shnable Kakor erdezhe im. mn. ž Koraude ǀ vezh kakor en million erdezhih rod. mn. slatou shazan ǀ de bi imela velati taushent ardezhyh rod. mn. ſlatou ǀ oſſemſtu million ardezhih rod. mn. slatou ǀ na mejſti erdizhih rod. mn. slatou ǀ mu da try erdezhe tož. mn. m slate sa aro ǀ s' shpegli ardizhmi or. mn. te nevoshlivoſti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
reka -e ž reka:
kokar uni folk, kateri prebiva bliſu te reke rod. ed. Nilus imenovane ǀ Pachomius ſapovei enimu krokotilu, de ga ima zhes to veliko reko tož. ed. Nilus preneſti ǀ ſapovej Iudouske fantizhe noter v' to reko tož. ed. Nilus vrezhi ǀ de vsy potoki, reke im. mn., inu morje bi nebili ſadoſti pogaſſiti njega vrozhino → potok
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
reva -e ž trpljenje, nesreča, težava:
velika reva im. ed. je kadar shena vidi mosha cellu letu bolniga, ali mosh sheno ǀ Letu je hudu gvishnu cello nuzh ſe muiat, inu martrat, inu vener nezh neulovit, leta guishnu je ena velika reua im. ed. Slaſti Ribizhom, kateri skuſi ribshtvu ſi ſvoi kruh shlushio ǀ od lakoti, inu reve rod. ed. ſo konz jemali ǀ Eni veliki revi daj. ed. vſy ludje ſó podversheni ǀ G. Bug y poshle eno teshko, inu veliko bolesan, ali pak drugo nesrezho, inu revo tož. ed. ǀ bo perſilen v'tej narvekshi potrebi zhes ſvojo revo tož. ed. ſe jokat ǀ videozh tu zartanu deteze v'takorshni revi mest. ed. ǀ nad reuo or. ed. tega ſe joka Martialis rekozh ǀ bolezhine, inu reve im. mn. nuzh, inu dan mene taraio ǀ vſe reue im. mn. pred dauri oſtaneio ǀ tulikajn nesrezh, revu rod. mn., inu bolesni je mogal preſtati ǀ ſe je reishil od reu rod. mn. tiga ſvejta ǀ gdu je vrshoh de tulikain revam daj. mn. ſmò podvershani ǀ kaj morebiti Bug je urshoh de v'lete nadluge, inu reve tož. mn. ste padli ǀ vezhkrat obusha, inu v reue tož. mn. velike pade ǀ te druge je v'reve tož. mn., inu pogublejne perpravilu ǀ raunu v'teh revah mest. mn. ſe je nekedaj nashlu tu mestu Ieruſalem ǀ bodite li poterpeshlive v' uaſhijh reuah mest. mn., inu v' terplejni ǀ Hozhesh veliku blaga doſezhi, kateri sdaj v'revah mest. mn. ſe najdesh ǀ ga tepe s' revami or. mn., inu nadlugami ǀ kadar zhloveka obyszhe s'revami or. mn., inu terpleinam ǀ Je shelel David, inu Boga proſſil, de bi njega napolnil s'reuami or. mn., s'krishi, inu terpleinam ǀ Velika dobruta Boshja je, de naſs s'revamy or. mn., inu shtrajfingi na pravi pot tiga isvelizheina perpravi ǀ G. Bug tebe obiszhe s'revamj or. mn., nadlugi, boleſni, vbushtvam ← srvnem. riuwe ‛žalost, bolečina, trpljenje’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
reven -vna prid. klavrn, nesrečen, ubog:
G. Bug je ſpoſnal, de reven im. ed. m bi bil Mosh bres Shene ǀ Oh reun im. ed. m, inu nadlushen ſvejt ǀ zhlovik je taku mozhnu reuen im. ed. m, nadlushen, vbushiz, inu ſlab ǀ ſe njemu ſmili ta reuni im. ed. m dol. greshni zhlovik ǀ una boga sirota eno cellu lejtu od vſyh sapushena bolna, inu reuna im. ed. ž leshi ǀ ſhlishish proſhno tiga reuniga rod. ed. m, inu ſe zhes njega neuſmilish ǀ is reune rod. ed. ž zhaſtita je bila ratala ǀ ſdai nezhe tjmu reunimu daj. ed. m ene ſame kapelze vode dati ǀ jeſt nebom vshe perglihal MARIO Divizo tej reuni daj. ed. ž sheni Agar ǀ en reven tož. ed. m konez je bil ſturil ǀ Diocletianus, Caligula, Maximinus, Coſroes reun tož. ed. m, inu neſrezhen konez ſó ſturili ǀ poprei Kakor je bila na ta reuni tož. ed. m dol. ſvejt prishla ǀ ſo imeli en taku reuni tož. ed. m dol. sazhetek nijh shivejna ǀ tiga ſe bati imash, kateri tebe samore reuniga tož. ed. m ži., inu nesrezhnjga de Vekoma sturiti ǀ vniga revniga tož. ed. m ži., inu nesrezhniga taku dolgu ſi ga ſaurashil, inu pregainal, dokler ſi ga po ſveitu pognal ǀ kadar bi uni ſholner li deſsetino sa Boga prestal, uniga, kar sa ſvojo reuno tož. ed. ž plazho prestoij ǀ komu bote mene reuno tož. ed. ž ſirotizo sapuſtili ǀ s'eno veliko vojsko je bil oblegal, inu stisnu letu reunu tož. ed. s mestu ǀ ob tem reunem mest. ed. m zhaſsu ǀ kaj je on ſturil, kadar v'tem reunem mest. ed. m ſtanu ſe je neshal ǀ v'taistim tudi reunim mest. ed. m ſtanu, gà pustileſhati ǀ en taku Mogozhin Bug ſe vureden ſturj ponishat pred zhlovekom taku reunim or. ed. m, inu ſlabem ǀ Ah ali reuni im. mn. m my ǀ Oh reune im. mn. ž tedaj ſirotize shenske pershone ǀ stan teh nasrezhnih, inu reunih rod. mn. greshniku, inu greshinz ǀ Aku vij bote vſmileni pruti tem reunem daj. mn., inu potrebnem ſirotizam ǀ potrebnom, reunom daj. mn. je pomagal ǀ proſsi sa naſs reune tož. mn. ž ſirotize ǀ teiſta reuna tož. mn. s trupla videozh ǀ veſselje v'revneh mest. mn., inu shalostneh ǀ Sa to pervolo te proſſi Adam s' ſvoimij reunimi or. mn. ſiinovii primer.> zhe reunishi im. ed. m je zhlovik, ble ga pregajnaio ǀ is vſiga tiga Philoſophi skleneio, de Shena je reunishi im. ed. ž, kakor Mosh ǀ Nej nezh reunishiga rod. ed. s, kakor je ena Shena ǀ she reunishi im. mn. m, inu nesrezhnishi oſtanete presež.> dusha tiga nar reuniſhiga rod. ed. m zhloveka → reva
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
rezan -a prid. 1. rezan:
Nej super G. Bogu en lep Altar is resaniga rod. ed. m kamina ǀ modroſt veliko is tiga groba, kateriga ſebi, inu ſvojm 4. bratam v' tem meſti Modin je bil ſturil s' lepiga beliga reſaniga rod. ed. m Kamena ſiſidat 2. obrezan:
Sdaj vam bom povedal kaj bom mojmu vinogradu ſturil … Njegovo ſteno hozhem jeſt prozh vſeti, de bo obpuszhen, inu njegou plut imà podert biti, de bo poteptan, ga hozhem puſtiti v' puſtoti leshati, de nebo ni resan im. ed. m ni koppan, temuzh oſſat, inu ternie bò v' njemu raslu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
ribji -a prid. ribji:
ena ribia im. ed. ž kuſt v' garli je bila otizhala, sa volo katere ſe je imel sadavit (III, 150) ǀ en dan krajlu na miso eno veliko ribio tož. ed. ž glavo ſo bily perneſli (II, 362)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
ris2 -a m velikan:
Milon Crotoniata je bil velik kokor en Ris im. ed. ǀ ta grosovitni Riſs im. ed. tiga golufniga ſvejtà ſe nemore premagat s' lepimi guanti, s' dobrem lebnam ǀ S: piſsmu od Riſsa rod. ed. Goliata pravi ǀ tiga groſovitniga Riſa tož. ed. Goliata je bil premagal ǀ kadar David je bil okuli perneſsal Riſsa tož. ed. Goliata ǀ premagat tiga groſovitniga Riſſa tož. ed. Goliata ǀ ſe je potſtopel s' tem ſerzhnem, mozhnem inu ſilnu velikem Riſam or. ed. Goliatam vojskovati ǀ ty ner mozhneshi Riſsi im. mn. Svete Katholish Karshanske Zerkue ſe ſo potili ǀ nikar vshe kakor Zverglzy zhes Herculusa, temuzh kakor eni ſtrashni Riſsy im. mn., inu groſovitni Lintvorni ǀ Riſy im. mn. ſò veliko shkodo ludem dellali ǀ v' hishi te loterske shene ſo tij Riſij im. mn.; ſa Riſe tož. mn. ſaſtopio S. S. Vzheniki hudizhe, ſakaj kirkuli nezhiſtoſt ſe triba, kjekaj hudizhij ſe ſhageio ← srvnem. rise ‛velikan’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Rodanus m zemljepisno lastno ime
Rodos:
Plinius pishe, de krajl Demetrius s' veliko vojsko, je bil oblegil tu shlahtnu meſtu Rodanus im./tož ed. … Purgary … Spumnio na ta lepi peld, Kateriga Protogenes je bil ſmalal, inu Demetrius je veliku taiſtiga shtimal, tiga na meſtni Syde poſtavio, kadar Demetrius ſagleda ta peld, inu vidi de meſtu ſe nemore vſeti, de bi tudi ta peld konz nevſel, ſazhne vupyti Siſte, ſiſte miles (II, 68) O dogodku v mestu Ródos na istoimenskem gr. otoku piše Plinij Starejši v Naturalis historia VII, 126: … Rhodum non incendit rex Demetrius expugnator cognominatus, ne tabulam Protogenis cremaret a parte ea muri locatam; → Rodi.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Rodi zemljepisno lastno ime
Rodos:
kadar Solimanus Turshki Ceſſar je bil s' veliko mozhio oblegil tu meſtu Rodi im./tož. ed. (III, 460) ǀ leta en dã je gledal ta veliki, inu zhudni peld v'Rodi mest. ed. (III, 577) Sulejman II. Veličastni je 1522 zavzel Rodos. Zapisa verjetno izvirata iz lat. rodilnika v zvezi Civitās Rhodī; → Rodanus.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
roženkranc -a m rožni venec, tj.
1. molitev rožni venec:
molim en dell Svetiga Roshenkranza rod. ed. ǀ kaj s' eno veliko andoht ty Angely prutu S. Roshenkranzu daj. ed. imaio ǀ povei meni, kadar sta ſama vukupaj morebite de molite S. Roshenkranz tož. ed. ǀ 60. Lejt vsak dan cell Sveti Roſhenkranz tož. ed. je molil ǀ ſak dan S. Roshenkronz tož. ed. je molila ǀ Imate S. Roſſenkranz tož. ed. molit, inu nikar burffle, inu kegle okuli metat ǀ per s. Roshenkranzu mest. ed. vam nej mogozhe zhuti ǀ Potroshtaite tudi vy Nem. Nem. dusho vashe ranze shene, mosha, brata, ſeſtre, ſtriza, tete, priatela, inu priatelze s' enim S. Roshenkranzam or. ed. 2. na nit ali verižico nanizane kroglice za štetje pri molitvi rožni venec:
ſe je ſmeiala, inu ſvoie nage bele perſij kasala, roshenkranz tož. ed. v'rokah dershala ǀ veno roko vſame en velik Roshenkranz tož. ed., v'to drugo eno dolgo palzo ǀ cell dan v'zerkvi tizhj, Rosenkranz tož. ed. v'roki dershj, inu drema ǀ v'Capucinersko ſuknio ga oblezheio, roshenkronz tož. ed., inu Boshyo Martro v'roke mu postavio ǀ na mejſti S. Roshenkranza rod. ed., Quarte, inu maiolike v' rokah dershite ǀ s' Roshenkranzam or. ed. ſe je igrala, inu taku v'Zerkvi je pohushajne dellala ǀ sazhne po hishi Kropiti, ſuetine, inu Roshenkranze tož. mn. na oknu obejſsi ǀ kateri bi v'rokah roſſenkranze tož. mn., almoshne, inu dobra Bogu dopadezha della imeli ← nem. Rosenkranz ‛rožni venec’; molitev se praviloma navaja s prilastkom sveti, priprava pa le izjemoma.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Saba2 ž osebno lastno ime
iz Sabe:
Raunu Kakor nekadaj Krajliza Saba im. ed., Kadar je vidila to veliko zhast Krajla Salamona ǀ Oh krajliza Saba im. ed. kej ſi ti sdaj ǀ Krajliza Saba im. ed. is sadnih pokrain te semle je bila prishla v' Jeruſalem ǀ Krajliza ſaba im. ed. je bila prishla od ſadne pokrajne te ſemle Kraljica iz Sábe (SP 1 Kr 10,7), pri Dalmatinu krajliza od bogate Arabie
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
sabota -e ž sobota:
K' ſpomnimu ſtvarienia tiga Svejta, inu zhloveskiga Spola, je bil sapovedal prasnovati Dan te Sabbote rod. ed. ǀ S. Hiacinthus vſako Sabboto tož. ed. ſe, je k' zhaſti Mariæ Divize poſtal ǀ en Purgar na veliko Sabboto tož. ed. je v' kerſti dershal eno Dekelzo ǀ ſo bile prishle Saboto tož. ed. jutru k' Boshjmu grobu ǀ ta kateri v'Sabboto tož. ed. sazhne rayshat taisti teden malu rayshe ſturij ǀ Proſsite pak, de vaſh bejg ne bò po simi; ali ob sabboti mest. ed. ← srlat. sabbata ← gr. σάββατον ← hebr. šabbath, aram. šabbətā ‛sobota’; → sabata
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
sakrament -a m zakrament:
shihar ſmem rezhi, de ta Sacrament im. ed. je en tak velik zhudesh, inu Mirakel ǀ Leta arznia je bil en pravi ſpomin tiga Svetiga Sacramenta rod. ed. ǀ kakor edn ſe h'temu S: Sacramentu daj. ed. prebliſha ǀ Skuſi leto veliko vezherio nam je hotel dati saſtopit S. S. Sacrament tož. ed. Svetiga Reshniga TELESSA ǀ skuſi Sacrament tož. ed. te pokure te ſvete gnade deleshna rata ǀ Zhaſtimo tedaj pohleunu ta Narſveteishi Sacramet tož. ed. ǀ jest v'prizhe ſe najdem v' S. Sacramentu mest. ed. ǀ Ta dobra pasha pak ſo Sveti Sacramenti im. mn. ǀ Ony vaſs shpishaio s' Nebeſko shpisho teh Svetih Sacramentou rod. mn. ǀ je sagrejen s'drevam S: Chrisha, s'kamejnom teh S: Sacramentu rod. mn. ǀ s'pravo andohtio S: Sacramente tož. mn. preieti ǀ pò goſtem je ſuete ſacramente tož. mn. andohtlivu prejela ǀ Sakon je edn v'mej SS. Sacramenti or. mn. ← srlat. sacramentum < lat. sacrāmentum ‛prisega, misterij, skrivnost’. Nastavek sakrament je zaradi zapisa ſuete ſacramente verjetnejši kot zakrament, prim. tudi v 16. stol. pri Krelju ſveteſakramẽte.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Salcburg -a m zemljepisno lastno ime
Salzburg:
ſo sidali to veliko Zerku v'Salzburgi mest. ed. (V, 41) Salzburg, mesto v Avstriji
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Salomon -a m osebno lastno ime
Salomon:
Salamon im. ed. pak je bil sapovedal Adonia vubiti ǀ ta Modri ſalamon im. ed. je bil Mario Divizo perglihal luni, inu ſonzu ǀ Salomon im. ed. pak sa tu nar nuznishi, inu potrebnishi ſposna modrust ǀ kar Salomom im. ed. pravi ǀ Krajliza Saba, Kadar je vidila to veliko zhast Krajla Salamona rod. ed. ǀ Ima preuſetnoſt Faraona … preshoshtu Davida, lotrio Salamana rod. ed. ǀ koku bi bil on mogal sadoſti krajlu Salamonu daj. ed. ſturiti ǀ En tak lepi navuk tudi David je bil dal ſuoijmu ſijnu Salomonu daj. ed. rekozh ǀ v' kakorshni vishi imà ſidan biti je bil Salamoni daj. ed. povedal ǀ Krajl David je bil ſvoiga Synu Salamona tož. ed. sa Iſraelshiga Krajla isvolil ǀ Per Salamonu mest. ed. je bil s' ſvojo modruſtio, per Davidu s' ſvojo dobruto ǀ Zhastili ſo njega muzh v'Sampſonu … njega modrust v'Salomonu mest. ed. ǀ meni naprej pride, kakor una loterska shena pred Salamonam or. ed. ǀ taushenkrat lotrio tribal s'Salamonam or. ed. Sálomon, lat. V Salomon, gr. Σολομῶν (pribl. 965–926 pr. Kr.), izraelski kralj (SP 2 Sam 5,14)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
sam -a zaim. sam:
en ſam im. ed. m deſſet Turkou premagal bò ǀ Edn kateri nikuli nej tabak nuzal, ſam im. ed. m duh je njemu ſuper ǀ taku Sam im. ed. m Bug govori ǀ Inu San im. ed. m G. Bug pravi ǀ En Sym im. ed. m Svm Iacobau Ioseph je bil od Boga isvolen. En Sam Moiſeſs, v'mej Madianitery je bil Bogu dopadezh ǀ kaj menishde ti ſama im. ed. ž ſi en Angel ǀ nej bil, ampak ſama im. ed. ž kuſt, inu Kosha ǀ Sama im. ed. ž Maria Diviza, inu S. Ioseph ſe ſo zhudili ǀ de ſi lih dellu ſamu im. ed. s, od ſebe je dobru ǀ eniga ſamiga rod. ed. m nepriatela ſe boijm ǀ David od Samiga rod. ed. m danashniga dneua pravi ǀ zhestrij cela leta li ene ſame rod. ed. ž caple vuode nej ſo hoteli tej ſuhi ſemli dati ǀ tam gori je bil Dohter Svetiga Piſſma ratal, od Same rod. ed. ž S. TROYZE poterien ǀ mene danaſs vabi premishlovati, inu od toiste ſamè rod. ed. ž govorit ǀ te toplize sverajo s'desne strani, ja ſi ſamiga rod. ed. s serza Chriſtuſa Iesuſa ǀ s'ſamiga rod. ed. s Boshiga della ǀ Katero gnado nej dal tej nepametni shivali, temuzh ſamimu daj. ed. m zhloveku ǀ ta prava lubesan ſe nemore najti per enimu ſamimu daj. ed. m ǀ po tem Samimu daj. ed. m Bogu sazhne taiti ſvoj greh ǀ Ta zhaſt, inu huala tebi ſami daj. ed. ž ſe ſpodobi, (ò Maria) presmadeſha pozheti ǀ de bi en ſam tož. ed. m tedn ob kruhu, inu vodi ſe imeli postiti ǀ Kadar bi en sam greh tož. ed. m ena greshna dusha sakrila ǀ mene ſamiga tož. ed. m ži. imash molit, inu bugat ǀ kakor de bi hotel Samiga tož. ed. m ži. Vſigamogozhiga Boga vdarit ǀ ne more leteti akuli eno ſamo tož. ed. ž peretnizo ima ǀ eno Samo tož. ed. ž uro v'Cerkvi klezhati ij nej mogozhe ǀ kadar enu ſamu tož. ed. s oku, ali en ſam perst vashiga teleſsa sgubite ǀ post enu cellu letu ob ſamem mest. ed. m kruhu, inu vodi ǀ venem Samem mest. ed. m je ſtrup ǀ veliko shaloſt je pozhutil na samim mest. ed. m ſpominam, de imà umreti ǀ v'ſamem mest. ed. m Ieruſalemi nikateru ſtatauſhent ludij je bilu ǀ veni ſami mest. ed. ž ſraizi bi me pokoppali ǀ s' ſamim or. ed. m pauzam vſakateriga zhloveka je okuli vergil, inu premagal ǀ nad letem Samim or. ed. m ſe imate reſveſſelit ǀ nej mogozhe s'ſamo or. ed. ž vero ſe isvelizhat ǀ S' enem ſamem or. ed. s Svetem obhailam ǀ s'eno ſamo or. ed. ž beſedo je stuaril vus volni ſvejt ǀ kadar sta ſama im. dv. m vukupaj morebite de molite S. Roshenkranz ǀ Pravio Ty Theologi, inu Vuzheniki de ſama im. dv. m dua pota ſe najdejo pruti Nebeſsom ǀ kadar ſamà im. dv. m ſta v' hishi bila ǀ ſama tož. dv. m dua vinerja je bila v' Tempel offrala ǀ ſami im. mn. m Angelzi ſe ſo zhudili ǀ Mashniki ſamij im. mn. m bodo lahku letu sturili ǀ jokajte ſe ſamij im. mn. m zhes ſebe ǀ ſte sami im. mn. m ſebi skodvali skuſi vashe hude greshne beſſede ǀ Samij im. mn. m ſo bilij s'shpotam oſtali ǀ sdaj ſamy im. mn. m nevemo kej ſmo ǀ ony Samy im. mn. m ſo ſmeli is slatih peharu pyti ǀ Vy pak ſamy im. mn. m/ž dobru vejste sakaj ste v'sakonski ſtan ſtopile ǀ ſame im. mn. ž ble vejſte vasho dolshnuſt, inu potrebo vashiga Kloshtra ǀ Ene same im. mn. ž shnable ſi odreshejo ǀ Pred tem gmain potupom ſamih rod. mn. oſſem perſon je bilu ohrainenih ǀ en krajlevi duor s' ſamijh rod. mn. diamantù, inu shlahtnih kamejnou ǀ Velik shrai do samyh rod. mn. nebes je bil prishal ǀ ſamem daj. mn. shenam je bil oblaſt dall, de bi is meſta shle ǀ Letu je govuril Chriſtus nikar li samem daj. mn. Judom, ampak tudi nam ǀ de bi hotel njegovimu shivotu trij ſame tož. mn. m dnij odlog dati ǀ Vy grèſte v'Cerku vno, inu letu gledat; ſame tož. mn. ž ſebe kasat; druge ſodit, inu opraulat ǀ v' ſamih mest. mn. nebeſſih ſamorio s' Svetim Petram rezhi ǀ v'ſameh mest. mn. tedaj tuojh S. Rokah pozhitik najde ǀ David nej ſi ſamimi or. mn. vsheſſami boshio beſſedo poshlushal sam s samo on z njo v dvoje:
je ſposnal de je neuarnu ſam im. ed. m s' ſamò or. ed. ž prebivat sama s samim ona z njim v dvoje:
ure, inu ure uaſsuje ſama im. ed. ž s'ſamim or. ed. m ǀ ſame im. mn. ž s'ſamimy or. mn. dolgu zhaſsa ſtati pres greshiti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Samaritanar -ja m prebivalsko lastno ime
Samarijan:
uni dobrutlivi Samaritanar im. ed. ǀ Veliko lubesan je imel uni Samaritaner im. ed. ǀ kateriga ſo ty paklenski rasbojniki ranili hushi, kakor uniga ſamaritarnja tož. ed. ǀ s'raven druge Bogove ſte molili, kakor ſamaritanary im. mn. ǀ ſmo Kakor ſamaritanery im. mn., Kateri ſo bily taKu mozhnu od Boga s'lakoto shtrajfani ǀ G. Bug je bil oſtru Samaritanarie tož. mn. shtrajfal ǀ s'raven shterne ſidij inu ternikam ſvoje lubesni te greshne ſamaritanarje tož. mn. lovij Samarijáni, prebivalci mesta in pokrajine → Samarija
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Saracenar -ja m prebivalsko lastno ime
Saracen, Arabec:
ſim bral od Alphonsa Caſtilianskiga Krajla, katerimu v' deshelo ſo bily padli Saracenary im. mn. ǀ njegovi Saurashniki Sarazenarij im. mn., ſò bily zhes njegove sholnerje s' veliko mozhio padli ǀ Serazenary im. mn. ty nihdar obuti ne ſmeio v'njeh Cerku pojti ǀ de ſi lih je malu ſoldatou imel, je bil 100000 Saracenarjou rod. mn. pobil ǀ po navadi teh Seracenarjou rod. mn. ǀ namejſti Ferdinanda v' tem zhaſsu en Angel Boshy ſe je voiskoval, inu ſarazenarje tož. mn. reſpodil ǀ Serazenerje tož. mn. is syda tiga kloshtra je vergla Saracéni, srlat. Saraceni, srgr. Σαρακήνοι so bili nomadsko arab. ljudstvo med Sirijo in Arabijo, vendar je vsaj iz nekaterih zgledov razvidno, da so mišljeni muslimani, Arabci, ki so od 711 do 1492 vladali sprva večjemu, od 11. stol. dalje pa vedno manjšemu delu Pirenejskega polotoka.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Savel -vla m osebno lastno ime
Savel:
krajl Saul im. ed. nemore Davida shiviga terpeti na semli ǀ Ie ijskal Krajl ſaul im. ed. vſijh vishah Davida tiga nedolshniga vubiti ǀ S' eno veliko zhaſt je dershal David, de Seth Krajla Saula rod. ed. je bil ratal ǀ de ſi glih David veliku nuzniga, inu dobriga je bil Saulu daj. ed. sturil ǀ ſe oberne k'Saulu daj. ed. ter pravi ǀ s'eno veliko vojsko ſo ulekli zhez Iſraelskiga krajla Saula tož. ed. ǀ hudizh je ſmijram ſaula tož. ed. puſtil ǀ v'Saulu mest. ed., Kateri potle je bil Paulus imenouan ǀ pred Krajlom ſaulam or. ed. ǀ tiga en exempel imamo nad Saulam or. ed. 1. Sável, lat. V Saul, Saulus, prvi izraelski kralj (pribl. 1012–1004 pr. Kr.) (SP 1 Sam 9,2) 2. Sável, prvotno ime apostola Pavla (SP Apd 13,1); → Savlus
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
seksagesima ž druga nedelja pred postom:
NA NEDELO SEXAGESIMA im. ed. IMENOVANO (II, 239) ← srlat. (dies) sexagesima ‛šestdeseti (dan /pred veliko nočjo/)’ Sexaginta pak berò (II, 407)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Senaherib -a m osebno lastno ime
Sanherib:
kadar ga je bil Senacherib im. ed. Krajl s' eno ſilnu veliko vojsko oblegil ǀ ſenacherib im. ed., inu njegovi sholnery ſo Boga shentovali ǀ ob zhaſsu krajla Ezechia, kadar krajl ſeñacherib im. ed. is suojo ſilnu veliko, inu mozhno vojsko je bil taistu oblegal ǀ ta paklenshi ſennacherib im. ed. nej mogal s'eno minuto pod ſvojo oblaſt perpravit ǀ je bil eniga Angela is nebeſſ poslal to ſilnu veliko, inu ſtrashno vojsko Krajla Senacheriba rod. ed. pobiti ǀ Poshle zhes krajla Senacheriba tož. ed. eniga Angela ǀ 185. taushent sholneriou kraila Sennacheriba tož. ed. eno nuzh ſte bilij pobili ǀ kaj menite de je bil urshoh de G. Bug je bil poſlal eniga Angela zhes krajla ſenacheriba tož. ed. Sanheríb, lat. V Sennacherib, akad. Sīn-ahhē-erība, asirski kralj (704–681 pr. Kr.) (SP 2 Kr 18,13)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
septuagesima ž tretja nedelja pred postom:
NA NEDELO SEPTVAGESIMA IMENOVANO (II, 253) ← srlat. (dies) septuagesima ‛sedemdeseti (dan /pred veliko nočjo/)’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
sezidati -am dov. 1. sezidati, zgraditi:
Iacob k'snaminu te hualeſhnosti pusti en Altar ſisydat nedol. ǀ ſo bily eno Cerku, inu Nunski kloshter ſturili ſiſydat nedol. ǀ Rimsku meſtu je bil lepshi puſtil ſisidat nedol. ǀ Bogu Jupitru en Tempel je bil ſturil ſiſidat nedol. ǀ sheſt velikih kloshtru je bil ſturil siſydat nedol. ǀ kloshter ſò mogli sapuſtit, inu en drugij dalezh ſiſijdat nedol. ǀ je bil ſturil en shpetau ſeſydat nedol. ǀ on je hotel eno nouo streho ſi pustiti s'sydat nedol., de bi blagu poslu neshlu ǀ Abraam k'ſnaminu te hualeshnosti prezei en Altar ſesyda 3. ed. ǀ Prezej Eliſeuſu ſiſydajo 3. mn. eno kamberzo ǀ kar danas sisidaio 3. mn., jutre ſe podere ǀ ſiſydajte vel. 2. mn. tedaj njemu tu prebivalſzhe, kateru ſte njemu oblubili ǀ ta bogaboyezhi Appat Honoratus je bil ſiſidal del. ed. m en kloshter ǀ Ta S. Ozhak je dua Altaria G. Bogu h'zhaſti ſiſydal del. ed. m ǀ ta muſt Chriſtus s'ſvojo veliko theshavo, inu britkuſtio je nam karshenikom ſisydal del. ed. m ǀ tu ner vekshi meſtu tiga ſvejta je bil siſidal del. ed. m ǀ je ſeſydal del. ed. m en Turn ǀ on nej bil ſesydal del. ed. m ta Tempel Boshy ǀ Sophia je mene sisydala del. ed. ž ǀ kir ſo bili potle en Kloshter ſiſidali del. mn. m ǀ Nunski kloshter ſo bili ſi ſidali del. mn. m 2. ustvariti:
Je vſel Bug enu rebru is Adama, ter je ſiſidal del. ed. m sheno
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
si2 prosti glagolski morfem si:
satorai ſi nevupam letukaj s'mojo veliko drushbo prebivat ǀ de bi ſi mogli pomagat ǀ Kadar zhlovek nezh nima, hude rezhy ſi ſmiſluie, inu ſturi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Sicilija -e ž zemljepisno lastno ime
Sicilija:
vaſſ hozheo sa to ner vishishi Gospo v' tem krajlevſti Sicilia im. ed. ſturiti ǀ je bil is Sicilie rod. ed. te ſaurashnike pregnal ǀ Sapovej lufftu kar prezej okushi Sicilio tož. ed., inu Fransko deshelo ǀ on je bil Capitan, ali Nameſtnik Ceſſarja Decia zhes cellu krajlevstvu ſicilio tož. ed. ǀ v' Sicily mest. ed. v' tem meſti Siracuſa en Purgar na veliko Sabboto je v' kerſti dershal eno Dekelzo ǀ ſe prikaſhe enimu kupzu, kateri v' ſicilij mest. ed. je bil perpravil veliku shita Sicílija, it. Sizilia, nekdanje kraljestvo na istoimenskem sredozemskem otoku
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
sicilijanski prid. sicilijanski:
Phalaris Sicilianski im. ed. m Krajl en neusmilen trinoh, te vboge ludij je pustil v'enem shelesnom gorezhim volu shgati (I/2, 109) ǀ Oſtergius Sicilianski im. ed. m Krajl na naglim s' eno veliko voisko je bil v' niegovo deshelo prishal (V, 640) ǀ Scilianski im. ed. m odgovorij, de v'nijega Krajleustvi nar pervo je sapouedanu de eden temu drugimu Krivize nijma sturiti (I/2, 115) → Sicilija
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Sikota m osebno lastno ime
Veliko gnado je bil prejel S. Theodorus Siccota im. ed., katerimu eni hudobni ludje ſo bily saudali Nobeden od svetnikov z imenom Téodor nima priimka Sikota. Morda je mišljen eden treh Sittenskih škofov, svetnikov z imenom Teodor (4., 6. oz. 9. stol.). Srlat. prid. tega švic. škofijskega mesta se glasi Sedunensis.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
silno prisl. silno, močno:
Dauid je bil ſilnu G: Buga reshalil ǀ ſilnu ſe ſo bili prestrashili ǀ jest ſe boijm mojga Gospuda, sakaj je ſilnu oster ǀ G: Bug poshle eno tizhizo, katera ſilnu slatku je pejla ǀ k'tem slatkim rezhem ſo silnu nagneni ǀ enkrat naſh Odreſhenik Chriſtus v'silnu zhudni podobi ſe je bil prikasal ǀ ta Sveti Mosh 20. cellih tednou eno ſilno veliko bolesan je terpel ǀ na naglem sashlishi S. Hilarion enu ſilu velik shraj
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Simeon -a m osebno lastno ime
1. Simeon:
Simeon im. ed. 120. lejt je bil ſtar kadar ſo ga na Chrish perbili ǀ v' to S. Bratauszhino je bil vſet Simeon im. ed. mashnik kadar na ruzhej je tu S. Reshnu Tellu noſſil ǀ kakor je shal ta ſtari Simeon im. ed., od katiriga pishe S. Lukesh ǀ Bogudopadezh jebil ta stari ſimeon im. ed., od kateriga stoij piſsanu ǀ raunu letu je prerokoval ta Stari Simion im. ed. ǀ je vezhkrat ſpomnila na prerokovajne S. Simeona rod. ed. ǀ nar proprej Angel osnani Pastirjom, inu nikar temu Starimu Mashniku S: Simeonu daj. ed. ǀ kadar ſo pokopovali tiga bogaboyezhiga Miniha Simeona tož. ed. ǀ s' veliko andohtio je djal s' S. Simeonam or. ed. 2. Simon:
tudi je bil polonal Simeona tož. ed. Cirenenskiga 1. Verjetno je mišljen Símeon (križan pod Trajanom 106/7), jeruzalemski škof. 2. Neki duhovnik z imenom Símeon 3. Símeon, lat. V Simeon (SP Lk 2,25) 4. Símon iz Ciréne (SP Mt 27,32); → Simon
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
sin -u/-(ov)a m sin:
kam hodi tvoj Syn im. ed. po nozhi ǀ aku ti ſijn im. ed. ſe boijsh tuojga ozheta ǀ Sijn im. ed. gre od Ozheta ǀ En Sym Svm im. ed. Iacobau Ioseph je bil od Boga isvolen. En Sam Moiſeſs, v'mej Madianitery je bil Bogu dopadezh ǀ katera je Hzhy Ozheta Nebeſhkiga, Naveſta Synu rod. ed. Boshiga ǀ ta hudi nej sapuſtil tiga obſedeniga ſynu rod. ed. ǀ sa volo ſijnu rod. ed. Boshjga ǀ S. Lukes piſhe od tiga sgubleniga Sinu rod. ed. ǀ Sijn gre od Ozheta, s: Duh pak od Ozheta inu sijnu rod. ed. ǀ je vidil tu lepu oblizhe ſyna rod. ed. Boshyga Chriſtuſa Iesuſa ǀ aku nebote jeidli meſſu Sinova rod. ed. tiga zhloveka ǀ Heraclia Ceſſarja ſynu daj. ed. je bila saudala njegova Mazheha Martina s' imenam ǀ je ſtregil Synu daj. ed. Boshjmu ǀ David je bil dal ſuoijmu ſijnu daj. ed. Salomonu rekozh ǀ Synvu daj. ed. ſi bila imè dalla Ruben ǀ zhudnu ſe bo nje edinimu ſynvu daj. ed. godilu ǀ Kadar ga je bil na prah perulekal, je K'ſijnu daj. ed. dial ǀ je bil Svojmu Synuvo daj. ed. eno veliko ohzet naredil ǀ kadar je bila tega praviga Synu tož. ed. porodila ǀ vboga Vduva ga je proſsila de bi nje vlouleniga ſynu tož. ed. rèshil ǀ takushniga hudobniga ſynu tož. ed. imaio s'kamejnom poſſuti ǀ ona je ſvojga ſijnu tož. ed. skrila ǀ Chriſtus je bil oshivil Syna tož. ed. une vduve ǀ onij ſo mogli tiga perviga ſijna tož. ed., h'shlushbi Boshij offrat ǀ ta brumna shena lia ta zhetertikrat, inu porodi eniga ſyna tož. ed. ǀ je bila sapovedala suojga Sijna tož. ed. Conſtantia Ceſaria oſlepiti ǀ aku hozhesh letu dershati, bo G. Bug tebe nikar kakor eniga hlapza, ampak kakor Synoua tož. ed. v' ſvoj hishi dershal ǀ G. Bug sa tiga pervu rojeniga nej sastopel ſijnuva tož. ed., temuzh tu zhlovesku ſerce ǀ V'catalonij tudi eniga takorshniga nehualeshniga ſyno tož. ed. ſo bili na gauge obeſſili ǀ lubesan ſe najde mej ozhetam inu ſynam or. ed. ǀ pred ſvojm punterskim Synam or. ed. Abſolonam ǀ kakor je bilsturil vni Evangelski ozha js ſuojm ſgublenim Sijnam or. ed. ǀ rezite s'tem sgublenin Synom or. ed. ǀ cell dan je po pushavi s'ſvojm ſynom or. ed. Iſmaelam hodila ǀ ſe je milu jokala po ſuojm martvom ſijnom or./mest. ed. ǀ Marcus, inu Marcellianus Synoua im. dv. tiga bogatiga Tranquillina, ſta bila noter potegnena savolo vere Chriſtuſa Jeſuſa ǀ perva dua nje Mosha Judava Syna im. dv. ſta bila vmerla ǀ ſyna im. dv. eniga Pravizhniga Ozheta Abrahama nej sta mogla pod eno ſtreho prebivat ǀ ta dua shushtarja ſta imela takorshne Synoua tož. dv. ǀ uſame gori sa suoije sijni tož. dv. dua sapushena fantizha ǀ kadar je bil shlushbo, blagu, sheno inu obedua ſyni tož. dv. sgubil ǀ tudi vy ſte Synovi im. mn. Ozheta Nebeskiga ǀ bomo ſynovij im. mn. Ozheta Nebeskiga ratali ǀ cellu meſtu Sichem Iacobavi ſijnovi im. mn. neuſmilenu ſo bilij pobili ǀ Aku ſmò ſynovy im. mn., tedai tudi erbi ǀ Nòèſsavi Sijnovij im. mn., kateri ſo hoteli en Turn sijdat ǀ Synuoij im. mn. pak veliku krat polsdigneio hisho ſvojga Ozheta ǀ trye ſynoui im. mn. Dauidaui ſo bily vbyti ǀ kadar Jobavi Sinovy im. mn. ſo ſvoje Seſtre v' goſtie povabili ǀ njega ſinuvij im. mn. s'nevoshlivosti ſo bilij nijh nedolshniga brata Iosepha faratali ǀ Moj synuvi im. mn. premislite kaj ſturij en kmet ǀ Synuui im. mn. tiga Mashnika Heli v'Tempelni s' shenami ſo nezhiſtoſt tribali ǀ njegovi Synuvy im. mn. eno grosno ſmert ſo bily ſturil ǀ Syny im. mn., inu Hzhere ranze Nem. pravio ǀ je bila ena Matti, katera ie imela ſedem ſijnou rod. mn. ǀ je bil en ozha, katiri je imel 12. Synou rod. mn. ǀ S. Felicita je imela ſedem Synvu rod. mn. ǀ Kadar bi en ozha veliku sijnvu rod. mn. imel ǀ hozhem Synam daj. mn. dati eniga pezheniga Capuna ǀ Iacob je bil rekal K' ſuojm ſijnom daj. mn. ǀ vſe ſvoje blagu je bil ſvojm ſijnoum daj. mn. sapuſtil ǀ nyh blagu, inu danarie bodo v' roke Synovam daj. mn., Hzheram, inu shlahti padli ǀ nej shtrajfal ſvoje Syni tož. mn. kakor je bil dolshan ǀ je imel try ſini tož. mn. ǀ try Sijni tož. mn., inu ſedem Hzherij imela ǀ Sashpotujeio ty modri Iacopave ſijny tož. mn. ǀ s'ſvojmi ozhmi je gledala kadar nje ſynove tož. mn. ſo martrali ǀ Je bil en bogat Ozha, leta je imel try Synove tož. mn. ǀ nej ſvaril, inu shtrajfal ſvoje hudobne greshne ſynuve tož. mn. ǀ Ozha nema obene ſrezhe v'ſvojh ſynovih mest. mn. ǀ vſakateri Ozha ſturi, inu Matti s' ſvojmi Synovy or. mn., inu Hzherami ǀ Sa to pervolo te proſſi Adam s' ſvoimij reunimi ſiinovii or. mn. ǀ kateri ym ner bujle dopade, mej Synvui or. mn. krajla Ahaba
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Sirakuza -e ž zemljepisno lastno ime
1. Sirakuze:
Trinog Dionyſius je bil is Siracuſe rod. ed. pobegnil 2. Siracusa:
v' Sicily v' tem meſti Siracuſa en Purgar na veliko Sabboto je v' kerſti dershal eno Dekelzo (V, 433) Sirakúze, gr. Συρακοῦσαι, kolonija na Siciliji, danes it. Siracusa
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Skitija -e ž zemljepisno lastno ime
Skitija:
Scithia im. ed. ſe huali de je bila porodila krajlizo Tomiro ǀ kakor nam samorio ſprizhat Scithia im. ed., Europa, Thracia, inu Achaia ǀ Po letem je shal S. Philippus bermat noter v' to deshelo Scythio tož. ed., kir vekshi tall ludy je bil pod bandero Chriſtuſa Jeſuſa perpravil ǀ pojte v'scithio tož. ed., inu tankaj bote vidili de po simi, inu po lejti ſo od veliziga mrasa smersli ǀ pokuro teshko, inu veliko, katero nekadaj ſo dellali ty Pushauniki v'Tebaidi, v'Araby, v'Scity mest. ed. Skítija, antična dežela na jugovzhodu Balkanskega polotoka
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
skrabotati -očem nedov. šklopotati:
Leta kamen imà veliko mozh vſebi, ter pride is dalnih deshel, je belle farbe, ter imà noter vſebi enu sernu, kateru noter v' tem shlahtnem kameinu skrabozhe 3. ed., inu is tega ſe posna, de je ta pravi Belzoar (V, 551) Pleteršnik zaradi sorodnih besed nastavi škrabotáti.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
skrb -i ž skrb:
vſe vaſse dellu, inu skerb im. ed. je sebstojn ǀ druge miſli, inu skerbi rod. ed. nej imel, temuzh sajze, inu jelene loviti ǀ te nar manshi skarbi rod. ed. nemash de bi dusho osdravil ǀ obene skerbj rod. ed., inu misli na tu vezhnu neimeti ǀ de ſi lih veliku opravila, inu ſkerbi rod. ed. poſvejtne ima ǀ to nar manshi skerb tož. ed. ſi neusameio, de bi njeh dushe isvelizhene bile ǀ vſo skarb tož. ed., inu miſsu v'semlo, inu v'posvejtne lushte postavio ǀ Origines nemore sadosti ſe prezhudit, inu prehualit to veliko ſkerb tož. ed. Iobavo ǀ S. Auguſtinus je v'veliki skarbi mest. ed. ſe nashal ǀ imate s' vſem fliſſam, s' vſo skerbio or. ed., kakor de bi obeniga druſiga opravila neimeli, klizat, iskat, vishat ǀ pregajnenie, skerbi im. mn., inu reue ſò jo martrale ǀ te poſvejtne ſkerbi im. mn., inu opravila zhloveku ſo napotu de nemore G: Bogu shlushiti ǀ ſkerbi im. mn. ſò bile Iskariota taku oſlepile, inu obnorele ǀ kadar po nozhi je vſe tihu, inu vſe druge ſkerby im. mn. pozhivaio ǀ My imamo tulikajn nesrezh, nadloh, pregaineina, tulikajn skerbi rod. mn., de nevemo kej nam glava ſtoy ǀ KuliKajn sKarbi rod. mn., inu misil ſi vsamete poprej KaKor eno nijvo Kupite ǀ sa volo njegoviga opravila, inu skerbj rod. mn. nej mogal molit ǀ ſtu, inu ſtu skerby rod. mn. vam ſe po glavi meisheio ǀ de ſi lih ima veliku opravila, ſkerbij rod. mn., blaga, inu otrouk ǀ s'en sgubleni denar tulikajn skarby rod. mn., tulikajn neperloshnosti ta zhlovik ſi vsame ǀ Ioseph je imel veliku skerbij rod. mn., inu opravila ǀ vy ſte velike skerby tož. mn., velike neperloshnoſti, inu teshke raishe sa nyh volo imeli ǀ s'ſkerbami or. mn. tiga blaga, inu s'shejlami tiga shivota
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
slab -a prid. 1. slaboten:
pole Sampson je bil taku ſlab im. ed. m ratal, de Philiſtery so bily njega lahku premogli ǀ s'kusi greh taku ſlap im. ed. m rata de ſam ſebi pomagat nemore ǀ Leshish bolan, inu slap im. ed. m, rad bi shal na Boshy pot ǀ sdaj pak pravi, de je prevezh slaba im. ed. ž sa poſt ǀ Ena iskra je taku slaba im. ed. ž, de ena ſama kapla vuodè io ugaſne ǀ Maihina, inu slaba im. ed. ž reizh je dim, vener okadi te ner leipshi pilde ǀ ieſik nej obedn mezh, ampak ena mehka slaba im. ed. ž reizh ǀ ſneih je ena mehka, inu slaba im. ed. ž rejzh ǀ Nej potle zhudu aku ta slaba im. ed. ž poſſoda ſe resbye, dokler tulikajn krat jo terzhite ǀ katerimu h'perglihi, sledna muzh je ſlaba im. ed. ž, ſledna lepota je garda ǀ vſe ſe poshushi iuu ſlabu im. ed. s rata ǀ ſerze sazhne ſlabu im. ed. s prihajat ǀ sa volo nyh slabe rod. ed. ž nature ǀ kadar edn tu S. Reshnu Telu ohrani pod ſtreho ſvojga slabiga rod. ed. s ſerza v' naglaunem grehu ǀ ima pak slabo tož. ed. ž glauo, de v' zhaſſih mu ſe vinu posna ǀ Drugu ſerce ima slabu tož. ed. s strashnu, de te nar manshi rezhij ga prestrashio ǀ pervolite v' vashim pohleunim, inu slabem mest. ed. m ſtanu oſtati ǀ bo velika ſrezha tvoja, aku tulikain hudizhou bosh mogal ob taiſti slabi mest. ed. ž uri tvoi premagat ǀ en taku Mogozhin Bug ſe vureden ſturj ponishat pred zhlovekom taku reunim, inu ſlabem or. ed. m ǀ Ceſſar s' slabo or. ed. ž shtimo pravi ǀ ſo prevezh slabi im. mn. m zhes eno taku veliko vojsko vagat ǀ Ti bolni, inu cilu slabi im. mn. m ludje shiher meſſu jedò ǀ ſo ſlabi im. mn. m inu strashlivi hushi, kakor Otrozj ǀ ſlabi im. mn. m zholnizhi, pres dreva te pokure, pres veſla te molitve ǀ ony ſlabij im. mn. m rataio de ta hudi yh premaga kadarkuli hozhe ǀ slabij im. mn. m ſo kakor grilli, strashnij kakor saizij ǀ kakor de bi bily ene slabe im. mn. ž Muhe ǀ de ſi lih ſte krotke, inu ſlabe im. mn. ž ouzhize ǀ s'ſtarih ſtury mlade, s'slabeh rod. mn. ſtury mozhne ǀ taisti kateri gnado S. Duha doſesheio s'ſlabih rod. mn. mozhni, s'sanikarnih fliſsni v'shlushbi Boshy rataio ǀ od kot taku ſerze? tem strashnem, inu ſlabem daj. mn. od kot pride de premagaio grosovitnost leh Trinoh, inu hudizha ǀ Te slabe tož. mn. m v'shlushbi boshje ludy mozhne ſturi ǀ te ſlabe tož. mn. m ſtury mozhne, te ſtare mlade ǀ odpre ſvoje slabe tož. mn. ž/s vſta, ter leto beſſedo srezhe ǀ sa slabe tož. mn. ž/s maihine della nam dà ta nesrezhenù veliki nebeski lon 2. slab, škodljiv:
de ſi lih shabe ſo ena shleht slaba im. ed. ž ſtuar: she slabishi ſo kabilize primer.> takrat ta krivizhni, inu ſlabishi im. ed. m sa myr, inu odpushajne tiga nadolshniga, inu mozhneshiga je dolshan proſsit ǀ de ſi lih shabe ſo ena shleht slaba ſtuar: she slabishi im. mn. ž ſo kabilize ǀ kai more shlabishi im. ed. s, inu majnshi biti kakor je ena bauha ǀ sadene ta slabishi tož. ed. m glid tiga pilda ǀ nikuli nenajdem de bi en krajl, ali Ceſar sa priasnost, ali myr tiga ſlabishiga tož. ed. m ži., inu nishiſhiga bil proſil ǀ te preproste ijhzhete ogolufati, te ſlabishij tož. mn. m premagati presež.> ſe ima bati tiga ner slabishiga rod. ed. m, inu mainshiga ſaurashnika V pomenu ‛slab’ se pogosteje uporablja → žleht.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
slabost -i ž slabotnost:
kar vasha slabuſt im. ed. nesamore, samore gnada Boshja ǀ Vam ſe sdy velik greh taista ſlabust im. ed. vashe shene ǀ tuoij grehij Kateri nej ſo drugiga KaKor slabust im. ed. tuojga meſsa ǀ ſe je bal de bi is slabuſti rod. ed. zhloveske nemogal vſiga tiga preneſti ǀ ludje od slabuſti rod. ed., inu lakote mertui okuli padaio ǀ zhe is' ſlabuſti rod. ed., ali s'kuſhnave v' greh padete ǀ od velike slabusti rod. ed. kumaj na nogah ſtoy ǀ okuli od ſlabusti rod. ed. ſo padali ǀ Zhe ſi pregreshil is slaboſti rod. ed. zhloveske ǀ kadar is slabosti rod. ed. v'greh ſi padel ǀ kadar s'ſlabusti rod. ed., ali pak s'nemarnosti greshij ǀ kadar greshè s'slabusti rod. ed. nijh nature ǀ s' ſvojo Boshjo miloſtio zhloveski slabuſti daj. ed. sanasha ǀ de bi ſe moij ſlabuſti daj. ed., inu proshni poterpeshlivu n'hotel iskasat ǀ od leteh G. Bug ne teria deſſetino tiga poſta, videozh nyh veliko slabuſt tož. ed., inu bolesan ǀ vener mu oſtane ſlabust tož. ed. te k'hudimu nagnene nature ǀ de ſi lih takushno ſlabuſt tož. ed., inu shalost pozhuti ſerzhnu gori ſtopi ǀ Kadar bi ti taisto tuojo slabust tož. ed. tuojo nezhistost ſpovedala ǀ vaſha muzh, inu sdrauie bo v'ſlabust tož. ed., inu v' bolesan ſe preobernila ǀ satorai ga je bil sapustil v'niegovj slabuſti mest. ed., de Philistery so ga bily premagali ǀ obena druga nemore osdravit bolnika s' veliko urozhino, inu slabuſtio or. ed. obdaniga
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
slišajoč2 delež. slišeč:
ſim ſe preſtrashil shlisheozh im. ed. m tvojo oſtro pravizhno ſodbo ǀ De od shaloſti vaſhe ſerze vam nepozhi, shlishejozh im. ed. s kulikajn hudiga s'shentvajnom Bogu ſte ſturili ǀ kateri shlisheozh im. mn. m to veliko Boshio modruſt ſe ſo zhudili
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
služabnik -a m služabnik:
jest pak bodem vaſh shlushabnik im. ed., inu Hlapez ǀ is Ajda je bil en ſvejſt shluſhabnik im. ed. Chriſtuſau ratal ǀ jest ſim en ſhluſhabnik im. ed. Christuſhau ǀ ta ſerzhni Christuſhau ſhlushabnik im. ed., s'sobmij jesik ſi odgriſe ǀ Poshlushajte beſſede tiga bogaboyezhiga Shlushabnika rod. ed. ǀ S. Miklaush sapovej Shlushabniku daj. ed., de ima oſlizhe oſedlati ǀ de bi njega sa Shlushabnika tož. ed. gori vſel ǀ je bila boleſan v'njegovo hisho prishla zhes njegoviga lubiga shluſhabnika tož. ed. ǀ s' enam ſvojm Shlushabnikam or. ed. ǀ je bil sapovedal v'Keho dua shlushabniKa tož. dv. poſtavit ǀ Bogu dopadezhi shlushabniki im. mn. bote ratali ǀ Bogu nemanka druſih shlushabnikou rod. mn. ǀ de bi jeſt imel … tuliKain shlushabniku rod. mn. KaKor Krajl Ataxerxes ǀ veliko zhaſt je iskaſal tem poslanem shlushabnikom daj. mn. Bobylonskiga Krajla ǀ svejst priatel je suojm shlushabnikam daj. mn. ǀ ſvojm ſhluſhabnikom daj. mn. je bil resdelil veliku centou denarju ǀ ta Nebeski Gospodar je bil poslal ſvoje shlushabnike tož. mn. → služebnik
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
služba -e ž 1. služba, služenje, opravljanje dela:
dokler je ena bogata fara, veliku noter neſse taista shlushba im. ed. ǀ nemore niemu dopasti nasha shlushba im. ed. pres zhistiga ſerza ǀ polek ſvoje ſvejſte shlushbe rod. ed., imaio Bogu shlushit ǀ de bi on tudi G: Bogu povernil ſad te huale, inu andohtlive shlushbè rod. ed. ǀ s'Nebeſs je bil prishal klizat k'ſvoij shlushbi daj. ed. te greshnike ǀ Antoninu Ceſsarju Dohtary, ali Arzati ſo bily saudali h' shlushbi daj. ed. Commoda ǀ zhakai lon od taiſtiga, katerimu h' shlushbi daj. ed. ſi doperneſil ǀ Na tem nej zviblat de h'shlushbi daj. ed. temu Satanu, inu eni shleht Pershoni veliku vezh nekateri zhlovik bo ſturil, kakor pak h'shlushbi daj. ed. G: Bogu ǀ raunu tem, nikar tem pervem h'ſhlushbi daj. ed. ijh pustim drukat ǀ h'slushbi daj. ed. tuojga Boga ſe tebi stoshi cillu v'S. Prasnik v'cerku pojti ǀ Nima li morebiti G: Bug veliku taushent millionu Angelu, inu ſvètniku h'ſuoij ſhlushbi daj. ed., inu h'sapuvidi vſelej perpraulenih ǀ nar manshi neperloshnost ga sadarshi de nagrè k'S. Mashi, k'S. Pridigi, inu k'shlushbi daj. ed. Boshij ǀ celli ægypt bo tebi na shlushbo tož. ed. ſtregil ǀ po dnevi, inu ponozhi je taistimu na shlushbo tož. ed. stregal ǀ veliku taushent Firshtvu ſtoy, inu naslushbo +tož. ed. ſtreshe ǀ kuhary, inu kuharze ſo ner ble shtimani, ner hitrejshi shlushbo tož. ed. vshaffaio ǀ hualeshni ſe bomo isKasali Marij Divizi s'Kusi stonovitno, inu andohtlivo shlusbo tož. ed. ǀ on neſturj kar njemu dopade, ampak kar je dolshan po ſvoj shlushbi mest. ed., inu voli Boshj ǀ Fliſik tedaj bodi o zhlovik v'shlushbi mest. ed. Boshij ǀ De bi edn s'ſuojo ſveſto ſhluſhbo or. ed. ſi bil sashlushil teh pet S. Ran prejeti ǀ odpovedal ſe je bil od vſih shlushb rod. mn. ǀ de bi restalal ludem vſe andverhe, inu shlushbe tož. mn. tiga ſvejta ǀ Moshje dokler imaio andle, opravila, inu shlushbe tož. mn. veliku krat ſe skregaio 2. suženjstvo:
Kakor Israelitery, kateri ſe ſo bily rejshili od tarde shlushbe rod. ed. Faraonave ǀ je bil reshil ta Iſraelski folk od lete tarde Faraonave shlushbe rod. ed. 3. dobro delo, usluga:
Vſakatera majhina shlushba im. ed. vasha bo obilnu polonena ǀ tudi v' tem zhaſſu, kir je na krishu viſſil on nej mogal obene takorshne shlushbe rod. ed. Bogu ſturiti, de bi ſi taku hitru nebeſſa sashlushil ǀ kaj s' eno veliko shlushbo tož. ed. bote Gospudu Bogu, inu Svetimu Nem. ſturili ǀ G. Bug polona obilnu eno maihino shlushbo tož. ed., kakor eno veliko, kadar is prave lubesni Boshje pride ǀ G. Bug obilnu polona tudi s' vezhnem nebeskem lonam te maihine della, inu shlushbe tož. mn. njemu h' zhaſti ſturiene 4. pozdrav:
sakaj enkrat shlushbe rod. ed. nesporozhish tvoj ſvejsti Neveſti K 4. pomenu prim. pri Pleteršniku po Cafu službo povedati ‛einen Gruß melden’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Soliman(us) -na m osebno lastno ime
Sulejman:
Soliman im. ed. Selimanau Syn je bil padil v' Ogersko deshelo, ter Ogre je bil premagal (IV, 162) ǀ kadar Solimanus im. ed. Turshki Ceſſar je bil s' veliko mozhio oblegil tu meſtu Rodi (III, 460) ǀ Solimanu daj. ed. zheſs dà meſtu (III, 461) Súlejman II. Veličástni, turški sultan (1520–66), sin Selima I.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
solza -e ž solza:
ena solſſa im. ed. sa to drugo y is ozheſs kaple ǀ n'hozhesh en ſolſe rod. ed. preliti ǀ kadar pak Boga s'kusi greh sgubish ene ſolse rod. ed. neprelijesh ǀ nebosh ene ſolsè rod. ed. zhes tvoige grehe prelila ǀ Kadaj eno ſolſo tož. ed. od ſhaloſti prelijesh ǀ s'eno ſolso or. ed., s'enkrat sdihnit s'praviga sgrevaniga serza moresh G: Boga ſi vdobiti ǀ gorezhe ſolſe im. mn. nuzh, inu dan is ozhij ym bodò tekle ǀ pravio de roſsa druſiga nej, ampak ſolse im. mn. teh ſvejsd ǀ ſolſſe im. mn. ſo ſe y vtergale ǀ te ſolsè im. mn. mene opominaio ǀ vjokane ozhij, is Katereh grenke Solſe im. mn. teko ǀ ta ſvejt je dolina teh ſols rod. mn. imenuana ǀ v' dolini teh ſolſſ rod. mn. yszhete, inu shelite Krajlovati ǀ veliko ſolſs rod. mn. prelie ǀ de bi ti enu morje krijvavyh ſolſ rod. mn. prelila ǀ Rumarza te doline teh Sols rod. mn. ǀ videozh nje veliko grevingo, inu ſolſe tož. mn. ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili ſolse tož. mn. v'shlahtne kamene ǀ bò obriſſal ſolſſe tož. mn. is vashih ozhy ǀ G: Bug takushne ſolsè tož. mn. ne shtima vezh, kakor ſolsè tož. mn. katere s'tarte teko ǀ vezhkrat grenke solſe tož. mn. tozhete ǀ s' ſolſamy or. mn. na ozheſsah ſe je bil podstopil rezhi ǀ Se oberne k' ſidu, ter sazhne s' ſolſſami or. mn. G. Boga proſſit ǀ Operi s'tuoijmi ſolsami or. mn. S. S. Rane ǀ de bi ſi ſolsamy or. mn. mogal moje madeshe oprati ǀ zevu svejt is solsami or. mn. je napaunil ǀ njegova Gospa s' ſolſami or. mn. na ozheſſah ſtopi k' njemu ǀ by rady takrat s'S. Mario Magdaleno s'vaſhimy ſolſsamy or. mn. noge Christuſhave oprali ǀ ſalvianus is ſalsamij or. mn. na ozheſsah je djal ǀ ſe nepofliſſaio s' ſalſami or. mn. ozhiſtit ǀ Magdalena s'ſolsami or. mn. Ieſuſave noge opere ǀ bi s'ſolsamy or. mn. vaſhe vmadeſhene duſhe oprali ǀ s'ſolſamy or. mn. na ozheſsah, rezhe k'njemu ǀ s'ſolſamij or. mn. ijh ſperaio ǀ s'ſlolſamy or. mn. na ozheſsah je djal ǀ s'Solsami or. mn. yh je vmivala, inu s'laſmy briſsala ǀ sazhne s'Solſamy or. mn. njegove noge roſsiti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
sovražnik -a m sovražnik:
on ie ta nergroſovitnishi ſaurashnik im. ed. zhloveski ǀ nash ſourashnik im. ed. hudizh yszhe vſe perloshnoſti uſak dan, de bi nashe dushize posherl ǀ ta ſmertni greh je vezhni Saurashnik im. ed. Boshy ǀ ſe ima bati tiga ner slabishiga, inu mainshiga ſaurashnika rod. ed. ǀ skushnave tiga paklenskiga ſourashnika rod. ed. ǀ kir je bil reshil od Saurashnika rod. ed. Amana ǀ ti imash odpuſtiti tvojmu ſourashniku daj. ed. ǀ enimu takorshnimu neuſmilenimu ſaurashniku daj. ed. sdash tuojga otroka ǀ ti n' hozhesh odpuſtiti tvoimu Sourashniku daj. ed. ǀ odpuſti ti tvojmu ſourashniko daj. ed. ǀ ta s. molitva premaga tiga ſaurashnika tož. ed. ǀ ima to ſveto ſapuvid dershati, inu ſvojga ſourashnika tož. ed. lubiti ǀ hudizha saurashnika tož. ed. nashijh dush imamo preboſti, inu premagat ǀ Najdesh tvojga ſaurashniha tož. ed. jesa tebe popade njega vbyti ǀ Proſsio Israelitarij de bi ijh Bug rejshal pred nijh ſaurashnikom or. ed. ǀ veliku lejt je branil Rimsku meſtu pred tem ſaurashnikam or. ed. Franzoſam ǀ kakor de bi s'ſaurashnikom or. ed. ſe fehtal ǀ poprei ozhitnu ſe ima ſpravit s' ſvojm ſourashnikam or. ed. ǀ nemorem terpeti, di bi my dva ſaurashnika im. dv. bila ǀ ſe nijm ſuper poſtavjo, inu nijh ſaurashniki im. mn. ratajo ǀ njegovi Saurashniki im. mn. Sarazenarij, ſò bily zhes njegove sholnerje s' veliko mozhio padli ǀ ſourashniki im. mn. ga obdaio, inu ſtiskaio ǀ Kadar njeh Sauraſhniki im. mn. ſobily taiſtu Mestu oblegli ǀ vashi paklenski Sourashniki im. mn. vas bodo skushali perpravit v' Zagovajne ǀ ſo bijshali ti ſaurashniki im. mn., prèd S. Rus. T. ǀ ſovrashniki im. mn. paklenski grosnu ropotaio ǀ oroshie is katerim ſe lahku premagaio ty paklenski ſaurasniki im. mn. ǀ nihdar is ſvojo roko nej so krij teh ſaurashnikou rod. mn. prelili ǀ ſe imamo bati, inu beishat od ſaurashnikouc rod. mn. ǀ ſe ſmoti, ſe sgubi, fali, inu od ſourashnikou rod. mn. premagan oſtane ǀ Katerim tuliKainkrat shuga s'Kuſi vojshe nashih ſauraſhnikou rod. mn. ǀ Susanna je molila v'rokah teh ſauroshnikou rod. mn. ǀ s'to nar vekshi nevarnostio skusi cello vojsko nijh saurashniku rod. mn. ſo preshli ǀ Mashnik pertezhe ga sazhne proſsit, de bi vſem ſaurashnikom daj. mn. odpuſtil ǀ cillu krajleustvu jebil njemu pred saurashnikom daj. mn. ohranil ǀ ga bò ſourashnikom daj. mn. isdal ǀ lahku te peklenske ſaurashnike tož. mn. premagaio ǀ imamo ob taiſtem boju nashe ſourashnike tož. mn. paklenske premagat ǀ Kadarkuli ſvoje Saurashnike tož. mn. ſó premagali ǀ po tem kir ſo onij njeh ſauraſhnike tož. mn. ſrezhnu premagalj ǀ s' oroshiam te Svete molitve bomo premagali vſe naſhe Sauraſhnike tož. mn. ǀ raishi per ſvojh ſaurashnikah mest. mn. ſe je gori dershala ǀ de bi vaſs rèshil prèd vaſhimi ſaurashniki or. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
spomin -a m 1. spomin, tj.
misel na preteklost:
Sam ſpomin im. ed. tiga pravizhniga zhloveka do vekoma ſtanovitin na semli, inu v' nebeſſih oſtane ǀ njegou ſpomin im. ed. bo na semli ſtanovitin do konz tiga ſveità oſtal ǀ Nej ſe sbriſhe nyh ime s'semle, de ne bo vezh njeh ſpomina rod. ed. na ſvejtu ǀ K' ſpominu daj. ed. te gnade de je bil reshil ta Iſraelski folk od lete tarde Faraonave shlushbe, je bil sapovedal prasnovati ta Veliki Nozhni Praſnik ǀ inu letu menem h' spominu daj. ed. Zacheuſa, kateri tudi Chriſtuſa JESVSA s' veſſeljem je bil v' ſvojo hisho gori vsel ǀ K' ſpomimu daj. ed. te gnade, de je bil timu isvolenimu folku na hribi Sinai dal te deſſet ſapuvidi boshie, je bil sapovedal prasnovati te Finkushtne Praſnike ǀ K' ſpomnimu daj. ed. ſtvarienia tiga Svejta, inu zhloveskiga Spola, je bil sapovedal prasnovati Dan te Sabbote ǀ K'Spominu daj. ed., de … ſi ſatana premagala ǀ Leta spomin tož. ed. ſo imeli ty pervi karsheniki satoraj nejbilu nihdar shlishat, de bi ſe kregali ǀ S'spominam or. ed. spaumni, inu ohrani 2. spomin, tj.
sposobnost ohranitve znanja, misli:
Spomin im. ed. je velik Boshi dar zhloveku dan, v' tem kir zhlovek kar vidi, shlishi, ali bere zhes dolgu zhaſſa na taiſtu ſpumni, inu v' ſvoj pameti samerkanu obdarshj ǀ Bayerlink pak piſſe zhuda od ſpomina rod. ed. Krajla Mithridates imenovaniga, kateri je pot ſvojo oblaſtio imel duei, inu duaiſti deſſel, ter on vſyh ſvojh deshel je jeſike ſnal ǀ niketeri ludje ſo en ſoſebnu dober ſpomin tož. ed. imeli, de karkuli ſo shlishali, ali brali nikuli na taiſtu nejſo posabili ǀ takorshne hualeshne Spomnie tož. mn. sa ſoſebne gnade prejete od Njegove miloſti, inu dobrute, je vſelei hotel imeiti 3. prispodoba:
ta oru tudi nezh hudiga nepomeni, temuzh je en ſpomin im. ed. te modrusti ǀ Barka, ali zhoun Nojeſau je bil en ſpomin im. ed. tiga ſakonskiga ſtanu ǀ ſtrashne rizhy ſo en ozhitni ſpomin im. ed. taistih, Katere na ſodni dan ſe imajo goditi ǀ terta je spomin im. ed. te rodovitnosti ǀ en ſpomin tož. ed. tiga S. Krisha je bil poſtavil v' Paradish, namrezh Drev tiga lebna v' ſrédi Paradisha ǀ je enu gvishnu ſnamine, de ta kateri odpuſti ſvojmu ſourashniku bò v' nebeſſih Krajloval, katere reſnize en ſpomin tož. ed. imamo v' S. Piſſmi ǀ jest k'poterdejnu te riſnize, samerkam v'S. Piſmi en lep ſpomin tož. ed. ǀ Leto arznio nam je ſvetoval Salamon nuzat pod ſpominam or. ed. tiga oblaka 4. misel:
veliko shaloſt je pozhutil na samim ſpominam or. ed., de imà umreti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
spomišljajoč nepreg. prid. vedoč, misleč:
vener nebom nad tvojo miloſtio zagal, ſpomishleozh im. ed. m, de v' tem kir ſmò bili tvoj ſourashniki, ſmò skuſi tvojo britko martro priateli ǀ Maria Diviza vſe ſvoje shivozhe dnij sa to veliko, ſuſebno gnado, inu miloſt je Boga hualila, ſpomishleozh im. ed. ž, de vſij nje ſtarishi ſo bilij taiſto minuto rano tiga greha prejeli … s'vnaj ſame Marie Divize ǀ Ony nebodo ne, taku nehualeshni, ſpomishleozh im. mn. m, de vy ſte velike skerby, velike neperloshnoſti, inu teshke raishe sa nyh volo imeli ǀ tij drugi bratje ſpomishleozh im. mn. m, de Noeſs je nyh ozha vſe zhasti ureden, de ſi lih je v'taisti tadu bil padil ǀ Kai s'eno veliko martro pozhutio taiſte neſrezhne dushe ſpomisleozh im. mn. m/ž de s'en greh kateri je taku hitru preshil to grosno vezhno martro ſò ſi ſashlushili Besede ni mogoče dobro pomensko razložiti, ker gre za izvorni deležnik dovršnika spomisliti ‛pomisliti’. Danes bi se namesto deležniške konstrukcije uporabil časovni odvisnik.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
spomniti -im dov. 1. pomisliti:
na ſodni dan bò prepoſnu ſpumnit nedol., inu rezhi; oh neſrezhna jeſt ǀ Christuſa je proſsil de bi ſe vreden ſturil na njega ſpumnit nedol., kadar bo v'ſvoje krajleustvu priſhal ǀ bode ushe zhaſs prishal na vezhnost spumnit nedol. ǀ Nasha Matti Sveta Katolish Karshanska Zerku vſak dan nas opomina, de bi imeli na tu nam oblublenu Nebesku Krajleſtvu ſpomnit nedol. ǀ De bi my perſileni bili pogostem na Nebeſſa Spomnit nedol. ǀ kakor ena shivina ſe valat, nikuli s' pravem ſerzam na Boga, inu na dusho ſpolnit nedol. ǀ potle je bil Judom sapovedal vſakiteru lejtu ſpoumnit nedol. na taiſto gnado ǀ jeſt ſpumnim 1. ed. kaj te ſtare Rimske hiſtorje pravio ǀ Spumnim 1. ed., de S. Grogor je djal ǀ kadar shlishim garmejti, spumnem 1. ed. na ſodni dan ǀ veliko shaloſt pozhutem, kadar ſpomnim 1. ed., de karsheniki taku majhinu Nebesku Krajleſtvu shtimaio ǀ Sdaj Spomnim 1. ed. kar v' Svetem Piſſmi ſim bral ǀ kadar ſpòmnim 1. ed., de Chriſtus tudi enkrat je od Phariſeariou dial ǀ kadar spoumnim 1. ed., de krajl Salomon ǀ Spumnish 2. ed. de tvoj blishni je tebe v' shkodo perpravil ǀ ne ſpumnish 2. ed. na tuoio dusho ǀ na dolge pak Katere pred Bugam imash nihdar ne spaunish 2. ed. ǀ na oblizhe pak Boshje, v' katerim tvoje isvelizheine ſtoy nikuli nespumnish +2. ed. ǀ Ti premiſhlovash grehe lete shene, inu na tuoje neſpumnish +2. ed. ǀ kulikajn leit je vshe preteklu, de tvoi Ozha, tvoia Matti etc. So umerli, inu ti Syn, ti Hzhi nikuli nespolnish +2. ed. na nyh ſadnio proshno, inu tvoio oblubo, de bi taiſtem pomagal is viz ǀ cell teden na G. Boga neſpolnish +2. ed. ǀ vezhkrat ſpumni 3. ed. na ſvojga vola, inu Kojna, Kakor pak na ſvojga Odreſhenika ǀ cel teden nespumni +3. ed. na Boga, inu, Na dusho ǀ ta katiri pogoſtem na nebeſſa ſpomni 3. ed., vſe poſvejtne rezhy sanizhuje ǀ obedn vezh na taiſto nespomni +3. ed. ǀ nihdar vezh na taiste nespolni +3. ed. ǀ na Boga nihdar neſpolni +3. ed., nihdar nemoli, v'Tempel malukejdaj grè ǀ Nezhnudite ſe vezh, kadar spumnite 2. mn. de ta greshni Esau je tulikain pregajnal tega Bogu Svestiga Iacoba ǀ Inu ne ſpumnite 2. mn. de On je taisti dobrutlivi Paſter ǀ kadar pak ſpomnite 2. mn. na vasho oblubleno nebesko deshelo ǀ na nebeſſa nikuli nespumnite +2. mn. ǀ nikar enkrat na G. Boga, ali dusho vasho neſpumnite +2. mn. ǀ Vy vidite na zeſti, na gaſſi, v' Zerkvi Peld Chriſtuſau, ſnamine Svetiga krisha, ter nespoumite +2. mn. na njegovo veliko lubesan ǀ De Chriſtus Jesus nebo vrshoha imel ſe zhes vaſſ toshit, de nespolnite +2. mn. na tu nebesku veſſelje, katiru vam je perpravil ǀ Na dusho malu Kadaj ſpumnio 3. mn. ǀ kadar imaio pomankajne spumnio 3. mn., de Syn Boshi sa nasho volo je vbuſizh ratal ǀ v' nyh potrebah na vbushtvu Synu Boshiga spomnio 3. mn., inu s' veſſeljam preneſſò ǀ malu kadaj ſpomnio 3. mn. na Nebesku veſſelje ǀ takorshni tudi na ſvojo posledno uro nespomnio +3. mn. na zhaſt boshio ǀ na dusho tiga mertuiga nihdar nespolnio +3. mn. ǀ kulikain ſe yh najde, kateri cilu takrat na G: Boga neſpumnio +3. mn. ǀ de neſpolnio +3. mn. de Bug yh vidi ǀ Sa tiga volo ludje taku greshnu shivè, dokler na G. Boga neſpomnio +3. mn. ǀ karsheniki ſo taku nehualeshni letei nesgruntani lubesni Boshj, de na leto nespounio +3. mn. ǀ klezhejozh te proſſim ſpumni vel. 2. ed. de ti ſi naſs ſtuaril ǀ spumni vel. 2. ed. ti tudi ſi druge v'shpot perpravil ǀ ſpunmi vel. 2. ed. de ti tudi unimu ubushizu ene droftine Kruha nej ſi hotel dati ǀ ſpomni vel. 2. ed. na vniga dolshnika od kateriga Chriſtus je djal ǀ Spomni vel. 2. ed. na nebeſſa, ter bosh ſe greha sdershal ǀ Spoumni vel. 2. ed., O greshni zhlovek ǀ S'spominam spaumni vel. 2. ed., inu ohrani ǀ Oh moj vſmileni Jesus! nikar mene ne sapuſti, pomagaimi, ter nespomni +vel. 2. ed. na grehe moje mladoſti ǀ hudizh pak pravi nespolni +vel. 2. ed. nikuli na Martro Chriſtuſavo ǀ ſpomnimo vel. 1. mn., kar Chriſtus je djal ǀ spumnite vel. 2. mn. de Annania inu zaphira sa volo ene ſame laſsie s'naglo ſmertio ſo bily vmèrli ǀ ſpumnite vel. 2. mn., de tu Kar vy sdaj vſhivate je Sad te semle ǀ ſpumniti vel. 2. mn. na vniga ozheta Kateriga Sijn sa laſse je s'hiſhe vlekal ǀ Spomnite vel. 2. mn. na to ſveto Vduvo Judith ǀ ſpomnite vel. 2. mn. na ta veliki lon, kateriga G. Bug vam bo v' Nebeskih dal ǀ spaumnite vel. 2. mn. Kulikajnkrat ste vashe blishne v'shkodo perpravili ǀ Spauumnite vel. 2. mn. na Firsshta Lautaria, kateri Cerkve je bil odrupal ǀ Syumnite vel. 2. mn. na tu kar pishe S. Lukesh ǀ Iona Prerok takrat je bil na G. Boga ſpumnil del. ed. m kadar ta poshreshna riba ga je bila posherla ǀ en cell dan nej ſi li enkrat na mene spumnil del. ed. m ǀ de bi vselej na tuoj greh ſpomnil del. ed. m, KirKuli bi tebe vidil ǀ kadar je kry vidil je ſpolnil del. ed. m na ta kryvavi put Chriſtuſa Jesuſa ǀ ſim bil spolnil del. ed. m, na tu kar pishe Vitrovius ǀ Zhe bosh na tuojo dusho ſpumoil del. ed. m, nebosh greshil ǀ kadar bi ſpomnila del. ed. ž ti shenska perſona, de Bug tebe vidi ǀ kulikajn shtihu ſta ſturila, tulikajn krat na Boga ſta ſpolnila del. dv. m ǀ vezhkrat naſs sapezhati s'Kugo de bi ſpumnili del. mn. m de ſmò njegovi hlapzi ǀ de bi ty shivi spumnili del. mn. m na ſmert ǀ ſe ſo jokali, kadar ſo ſpomnili del. mn. m na leta poterdi, inu sapusheni Tempel ǀ Ah Bug hotel! de bi vſy Nem. Nem. spomnili del. mn. m de G. Bug yh vidi ǀ Bug vam moy Ribizhy daj shegen, de kadar kuli bote en ulak ſturili, de bi tulikajn rib potegnili, inu de my Capucinery ſe cello ſimo poſtimo ſpolnili del. mn. m, inu de bi tudi ribe jeidli, kadar bi yh imeli 2. spomniti se:
nemorem ſpumnit nedol., de bi bil bral od eniga Lonzharia, de bi bil ſvèt spomniti se spomniti se:
Kadar ti tvoj dar k' Altarju perneſſesh, inu ondi ſe ſpomnish 2. ed., de tvoj brat ima keikaj super tebe Zapisi z -ol-n- so hiperkorektni in kažejo na dvoglasnik -ou̯-n-, ki je nastal po disimilaciji iz -om-n-.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
spoznati -am dov. 1. spoznati:
To veliko muzh Boshjo ſo perſileni ſposnati nedol. kananery ǀ Aristoteles pak bi rekal, de tu nar nuznishi je sposnati nedol., inu sgruntat naturo teh stuarjenijh rezhij ǀ ſdaj ſte perſileni ſpoſnati nedol. de je vaſs krajl, inu Rihter vſiga volniga ſvejtà ǀ sa te ner modreſhi bi perſileni my bli yh Spoſnati nedol. ǀ my sdaj nemorimo ſposnat nedol. gdu je pravizhin, ali greshin ǀ ſo dolshni poprei prau premislit, inu sposnat nedol. ſvoje grehe, de ſe yh morio spovedat kakor ſo dolshni ǀ skuſi leto pergliho ym bom dal ſpoſnat nedol. ǀ sledni bi imel sposnasti nedol. ǀ ſposnam 1. ed. de teshku je ſlovensku piſsat ǀ enkrat ſim ozhy inuc pamet odperl, de golufio tiga Svejta Sposnam 1. ed. ǀ Spoſnam 1. ed., de ſim ptuje blagu vshival ǀ ſama ſebe sapellesh, v'tem Kir ſposnash 2. ed. de K'tebi v'vaſs nehodi s'dobro mislio ǀ Ti ſyn Sposnash 2. ed. tadal tuojga ozheta ǀ ti nesposnash +2. ed. moje velike lubesni ǀ Salomon pak sa tu nar nuznishi, inu potrebnishi ſposna 3. ed. modrust ǀ Takrat ſposna 3. ed. ta sgubleni ſyn ſvoie grehe ǀ sposna 3. ed. golufio tiga svejta ǀ Faratar Iskariot ſpoſna 3. ed., de je nedolshen ǀ ſam sposnà 3. ed. de shtijri rizhi sgruntat, inu saſtopet nemore ǀ Kadar Iuda vidi ta persten, inu palzo sponſa 3. ed. de on ſam je ozha ǀ Poklizhe Appata, ga nesposna +3. ed. ǀ My ſposnamo 1. mn. de ſmo seſhli s'tvojga pota ǀ kakor to ſvejsdo Danizo vidimo, sposnamo 1. mn. de skoraj bo prishal ta ſvetli dan ǀ Vejm de ſposnate 2. mn. ſamy de ſte vaſſ jeſik greshnu nuzali ǀ Vſy enaku ſpoſnaio 3. mn., de ta ſvejt je taku reven, inu bolan ǀ kakor vſy Spovedniki sposnaio 3. mn. ǀ sa to nar sdravishi, inu nuznishi spoſnajo 3. mn. ǀ Imaio ſaveſane ozhy, ter neſpoſnaio +3. mn. dolſnuſt ǀ sposnaj vel. 2. ed. de je bilu domazhe, niKar divje meſsu ǀ Sposnaj vel. 2. ed. ti krajlevſtvu Portugalsku, Franſku, Shpansku ǀ Sdaj ſposnaj vel. 2. ed. O greshna dusha ǀ ſposnajmo vel. 1. mn., de ta kateri ima dobre, Svete, Boshje beſſede je Syn tiga isvelizheina ǀ ſposnajte vel. 2. mn. de nej ste sa semlo, temuzh sa Nebu ſtvarjeni ǀ Sposnajte vel. 2. mn. vshe enkrat N: N: de vaſha vera pres dobriga della vaſs nebo v'Nebu pernesla ǀ spoſnajte vel. 2. mn. vaſho pregreho ǀ leto resnizo je bil ſposnal del. ed. m cilu en Ajdouski Vuzhenik Seneca ǀ Artaxarſes je ſpoſnal del. ed. m de on obene oblaſti zhes vejter nima ǀ Iob leto resnizo je bil sposnal del. ed. m ǀ Gdu ne bo sſposnal del. ed. m N: N: to nesgruntano dobruto Boshjo ǀ bi ſponsal del. ed. m de ony ſo veliKu brumnishi, KaKor ſi ti ǀ KaKor Plutarcus je ſponſal del. ed. m ǀ de bi s' zhaſſam nesposnal +del. ed. m, de njemu ſo shkodlive te tekozhe ſvesde ǀ ona okuli pade, inu kumai v' tei vishi je bila ſvoj greh ſposnala del. ed. ž ǀ Letu je dobru sposnala del. ed. ž Sveta Agnes, kir je djala ǀ vashe ſerze … bò dobrute, inu gnade Boshije ſposnalu del. ed. s ǀ ſta bila ſposnala del. dv. m una dua Sveta brata Marcus, inu Marcellianus ǀ de bi ſposnali del. mn. m muzh, inu nuz teh selijsh ǀ Resniza, katero tudi ti Aidavski Philoſophi ſo ſpoſnali del. mn. m ǀ de bi sposnali del. mn. m kulikajn svejsd je na Nebeſsijh ǀ Kakor taiſte sgublene ouze ſo bile ſposnale del. mn. ž 2. priznati:
rajshi hozhemo umrejti kakor ozhitnu nashe grehe ſposnati nedol. ǀ ima ſvoje grehe pred Namestinikam Chriſtuſhovim Kateri je ta spovednik ſposnati nedol. ǀ Ie rejs ſim pregreshil, sposnam 1. ed. moj hreh ǀ sdaj ti mene ſposnash 2. ed. sa tuojga Gospuda ǀ sdaj mene sa Ceſarja sposnash 2. ed. ǀ Bug druſiga tebi nesapovej temuzh de tuoj greh NamestniKu Boshijmu spoſnashi 2. ed. ǀ ta Rasbojnik ſposna 3. ed. Chriſtuſa sa Kraila ǀ on ſe prestrashi, tatvino sposna 3. ed., inu poverne ǀ eniga taku mogozhniga, dobrutliviga, inu lubesniviga Gospuda nesposnano +1. mn., neshtimamo ǀ De MARIA Diviza je Shtifterza lete S. Bratauszhine ſposnaio 3. mn. vſy bratje, inu ſeſtre ǀ njega vezh sa suojga Gospuda ne ſposnajo 3. mn. ǀ tuKaj paK ſo taKu neKateri svetij, de ſposnajo 3. mn. cilu pred ſpovedniKom de nevedo s'oben greh ǀ ludje nesposnajo +3. mn. nijh stuarnika, nijh Boga, nijh Isvelizharja, inu Odreshenika, temuzh tega Saurashyo ǀ ſpoſnaj vel. 2. ed. temu Duhounimu Arzatu tuoje Smertne rane is pravo grevingo ǀ Po tem ſo bily noter potegnili eniga taiſtih folsh prizh, kateri je bil ſposnal del. ed. m, de on, inu njegovi tovarshi sa denarje od Henricusa priete ſó zhes Eduarda folsh prizhali ǀ cilu hudizh je bil Spoſnal del. ed. m enimu Mashniku ǀ ſvojmu Ozhetu je bil sposnal del. ed. m 3. prepoznati, razpoznati:
k'ſadnimu Ioseph ſe da ſpoſnati nedol. ǀ zhlovek ſe nemore hitrei ſopſnati nedol., ampak is jeſika, is ſvoih beſſedy ǀ Jeſt v' letej vejzi ſposnam 1. ed. taiſto shlahtno vejzo, katera bo sraſtla is korenine Jeſſe ǀ S. Peter ſe ſposna 3. ed. s' tiga napek oberneniga krisha ǀ Is resbeleniga roſha ſe ſposna 3. ed. S. Lorenz ǀ s' beſſede ſe ſposna 3. ed. veiſt tiga zhloveka ǀ Is tiga resbitiga koleſsa ſe spoſna 3. ed. S. Catharina ǀ is dobrih beſſedy ſe ſposnaio 3. mn. ty pravizhni, inu isvoleni ǀ ſposnajo 3. mn. tu hudu od dobriga spoznati se počutiti se, imeti se:
ble dolshan ſe sposnash 2. ed. taistimu, kateri eno dobro beſsedo pred Rihtariam sa tebe gouori, kakor Christuſu ǀ O greshna dusha? doshna sponaj ſe vel. 2. ed. pred spovednikam ǀ de ſi lih je bila Krajliza Nebeſhka vener ſe je dershala, inu ſposnala del. ed. ž s'eno pohleuno deklo Boshyo
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
spraviti -im dov. spraviti, tj.
1. doseči, da kdo ali kaj nekam pride ali nekam gre:
jest hozhem vſe morje v'to jamo spravit nedol., inu stozhit ǀ nej vejdil kam blagu spravit nedol. ǀ obene beſsede vezh Mashnik nej mogal od nje spravit nedol. ǀ KaKor en dobritlivi Paſtèr sheli ſvoie Kardellu v'Nebu ſpravit nedol. ǀ per zajtu s'oriesh, oſejesh, poshajniesh, inu pod streho spravish 2. ed. ǀ ta dobri Paſter hitreshi ſvoie ouzhize v'hleuh ſpravi 3. ed. s'shibo, KaKor paK s'pishauKo ǀ ozheta s'enu malu reipe s'hishe ſpravita 3. dv. ǀ cellu lejtu tardu dellate, inu ſe martrate, ter vener malu ſpravite 2. mn. dokler tozha, Slana, inu ſusha taku po goſtim vam shkodio ǀ vſelej s'hishe yh ſpravio 3. mn. ǀ vſe Kar mu je super doperneſeio, dokler ga pod semlo spravio 3. mn. ǀ v'prasnik ſi letu ſinu pokoſsel inu ſpravil del. ed. m ǀ en velik shaz ſi je spravil del. ed. m v' Nebeſſih ǀ aku vaſs bode v'to paklensko jezho vergal, kai s'en Orffeus vaſs bode vukaj spravil del. ed. m ǀ ſi je bila spravila del. ed. ž takorshno veliko doto ǀ v'Nebeſki ſkeden ſpravili del. mn. m 2. pobotati, pomiriti:
inu kadar kej ſe skregaio, de ſupet yh ſpravio 3. mn. spraviti se spraviti se, pobotati se:
ſi dolshan ſe spravit nedol. s' tvojm blishnim ǀ aku shelij ſupet suojo dusho ozhistit, inu s'G. Bugam ſe ſpravit nedol. ǀ pojdi poprei ſe spravit namen. s' tvojm blishnim ǀ poprei kakor ſe s' tvojm blishnim spravish 2. ed. ǀ Nej sadoſti, de mu nezh hudiga neſturish, ali voszhish, ampak de ſe shnym ſpravish 2. ed. ǀ Ti me nebosh nikuli mogal sa tvoio sheno imeti, aku poprei ſe s' moim bratam nespravish +2. ed. ǀ ta Kateri je bil nepriatel Boshij, supet s'Kusi ſpuvid s'Bogam ſe ſpravi 3. ed. ǀ dokler s' nashim blishnim (kateriga ſmò reshalili) ſe spravimo 1. mn. ǀ sakaj tedaj s'Bugam ſe neſpravite +2. mn. ǀ ſpraviſe vel. 2. ed. s' tvoim nepriatelam ǀ sdai ſpokoriteſe, inu s' Bugam ſe spravite vel. 2. mn. ǀ sdaj s' Bugam spravite ſe vel. 2. mn., ter rezite ǀ de bi ta greshni ſe shnym ſpravil del. ed. m ǀ bosh od greha nehal, inu ſe s' Bugam spravil del. ed. m ǀ zhaſsa nikoli ſi neusamesh de bi ſe s'Bugam pravu sprauil del. ed. m ǀ rada bi ſe bila spravila del. ed. ž s' to bogato ǀ de bi ſe shnim ſpravila del. ed. ž s'kusi eno pravo grevingo ǀ de bi ſe shnym ſpravili del. mn. m, myr ſturili, inu od grehou nehali ǀ ſe bodemo s'kuſi eno pravo grevingo, inu pobulshajnie s'hnijm spravili del. mn. m (v)kup(aj) spraviti zbrati:
prezei ſvojo veliko vojſko vkup ſpravi 3. ed., inu sa Israelitery potegne ǀ v'Kratkem en dobru denariu vuKupai spravi 3. ed. ǀ Sklizhite vkup to gmaino, spravite vel. 2. mn. vkup ta folk ǀ de vezhkrat ſim S: Masho v'Prasnik samudil, inu v'taki vishi veliku blaga vukupaj ſpravil del. ed. m ǀ Luetius Avernus je tulikajn denarju kup ſpravil del. ed. m ǀ krajl Alphonſus je bil eno veliko vojsko kupaj ſpravil del. ed. m ǀ General Gedeon je bil vkupaj spravil del. ed. m dua inu trydeſſeti taushent sholnerjou ǀ Judauska Gospoda ſe je bila spet ukuppai spravila del. ed. ž h' Caiphesu ǀ Ammonitery ſo bily eno veliko vojsko vukupaj ſpravili del. mn. m skupaj spraviti zbrati:
tulikain shita je bil skupai spravil del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
spričo predl. z rod. zaradi:
Ta greshni Syn je bil delezh od ſvoiga Nebeskiga Ozheta sprizho greha ǀ s'prizho ſvoie dobrute, inu preproshine ǀ veliko nevarnoſt, v' katero s'prizhe lete perloshnoſti ſe je poſtavil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
sramežljivost -i ž sramežljivost:
reſniza je bandishana, ſramoshlivoſt im. ed. je pobita, vera je bolna ǀ tu je ſramoshlivost im. ed. Katero ſim jim bil vſel ǀ ſa ſtraha, inu ſramoshlivoſti rod. ed. volo je ſamauzhalata greh ǀ is ſramoshlivoſti rod. ed. je bil letu ſturil ǀ sa vole ene Kratjke ſramoshlivosti rod. ed. ǀ natura taiſtom da sramoshlivoſt tož. ed., inu ſtrah ǀ premagajte vaſho shkodlivo ſramoshlivost tož. ed. ǀ s' veliko ſramoshlivoſtio or. ed. pred folkam ſtoy
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
srčnost ž srčnost, pogum, vnema:
od gnade S. Duha pride naſha muzh, inu ſerzhnust im. ed., is katero premagamo vſe skushnave hudizhave ǀ nebò mogla premagat ſerzhnoſt tož. ed. S. Agathe ǀ je imel takorshne Syny, kateri skuſi nyh ſerzhnoſt tož. ed., veliko saſtopnoſt, inu zhednoſt nesrezheno zhaſt ſi ſo sadobili ǀ Katero ſerzhnust tož. ed. od Marie Diuize spomina S. Bonauentura
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
s. rus. t. krajšava sveto rešnje telo:
aku n' hozhesh, de bi tu S. Rus. T. im. ed. to vezhno ſmert tebi perneslu ǀ kadar govori od ſvoiga S. Rus. T. rod. ed. ǀ Iest pak ſe zhudim, de s'S. Rus. T. rod. ed. svera ta S: Sacrament ǀ Nikar nedaite S. Rus. T. rod./tož. ed. enimu katiri je hudoben kakor en peſſ ǀ kulikajn takorshneh Iskariotu bi vidili k' S. Rus. T. daj. ed. perblishat ǀ Terbej vshiti tu S. Rus. T. tož. ed. v' gnadi Boshy ǀ de bi jeſt v' leto veliko pregreho nepadil, inu tebe v' S. Rus. T. mest. ed. neurednu neushil ǀ ſe shpishaio s' tem S. Rus. T. or. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
stan -u m 1. stanje:
Polè, v' kakushen neſrezhen ſtan tož. ed. greh tiga … reuniga zhloveka perpravi ǀ ta greshni zhlovek ſposna ſvoj nevarni ſtan tož. ed., ſe k' G. Bogu is praviga ſerza oberne ǀ gre tankaj en Mashnik, ga vidi, v'taistim tudi reunim ſtanu mest. ed., gà pustileſhati ǀ Kadar ſo jo v'tem ſtanu mest. ed. te druge shivali vidile, ſe je taiſtom ſmilila ǀ leta Syn veliko shaloſt pozhuti, sakaj on je v' ſtani mest. ed. taiſto erbeſzhino vshivat ǀ Kakor pak dusha ſe lozhi od teleſſa, takrat je v' ſtani mest. ed., de bi mogla Boga vidit 2. stan, tj.
človekovo stanje glede na zakonsko zvezo, poklic ali družbeni sloj:
ſakonski ſtan im. ed. je veliku teshei kakor ledig ǀ ta duhouni ſtan im. ed. ſe je bil pre teshak sdel ǀ Stan im. ed. teh Kupzou je en ſtar ſtan, nuzen, inu potreben vſem deshelam, inu ludem ǀ kadar bi en mogozhen krajl, ali Ceſar sa suojo Nevesto isvolil eno dekilzo niskiga, inu vbogiga ſtanu rod. ed. ǀ je bil en mladenizh shlahtniga ſtanu rod. ed. ǀ Po tem pak shiher ſe obernete K'vezheru teh poſvetnyh oprauil, inu andlu vashimu ſtanu daj. ed. ſpodobnyh ǀ sakaj ste v'sakonski ſtan tož. ed. ſtopile ǀ nekiteri kmetushki ſtan tož. ed. malu shtimaio ǀ Kadar Bug bi ne bil mene v'ta duhouni stan tož. ed. poklizal ǀ koku ſte v'vashim duhounim ſtanu mest. ed. shiveli ǀ Se nimaio tedai ſramovati v'ſvojm Stanu mest. ed. oſtati ǀ Chriſtus naſh Odrèſhenik vſijh ſtanu rod. mn. ludy je bil poklizal na ta hrib Tabor ǀ vſyh ſtanu rod. mn. moshke pershone, Krajly, Papeshi, Firshti, Mashniki, Dohtary, Shlahniki, Purgary, inu Gmain moshie ſo sheleli, inu pomagali Chriſtuſa umorit ǀ vſym pred ozhy poſtavim Davida, kateri je vſe ſtani tož. mn. skuſil ǀ te shteri ſtrani tiga ſvejta pomenio te shteri ſtany tož. mn. teh ludy ǀ uſe ludij, vſe ſtanij tož. mn. uabi k'ohzeti Nebeſhki ǀ S. Martin je try ſtane tož. mn. imel, je bil sholnier, Minih, inu Shkoff ǀ vſih treh ſtanih mest. mn. ſe je taku dobru ſadershal ǀ Nam lepu Sveti Martini vſyh ſtanah mest. mn., kakor dalaj Nem. Nem. bodo shlishali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
stati stojim nedov. 1. stati:
kadar vſhe nej mogal vezh na nogah ſtati nedol. ǀ Bogu pak h'zhastij nemoresh smeram polure per s: maſhi stati nedol. ǀ nikar nenuznu ſtat nedol., blagu ſapraulat ǀ jest tedaj neureden ſtojm 1. ed. v'tem S. Mejsti ǀ kodar hodish, ali kir ſtoish 2. ed., mislish, inu govorish od tvoje kupzhie ǀ Ti dolgu zhaſsa v'Cerkvi ſtoysh 2. ed., inu molish ǀ s' veliko ſramoshlivoſtio pred folkam ſtoy 3. ed. ǀ ta Kateri sna dobru golufat dobru ſtoij 3. ed. ǀ kadar na plazu stoij 3. ed. vſe mestu njega odſuje ǀ hlapiz pred hisho ſtoj 3. ed. ǀ ima tulikain opravila de nevej kej mu glava ſtoj 3. ed. ǀ na ſred eniga frishniga potoka ſtoji 3. ed., inu vener od sheje vmera ǀ Kaj vy tukaj cell dan ſtojite 2. mn. bres della ǀ v' zerkui ſtojte 2. mn. bres vſe pohleunoſti, inu andohti ǀ pred shpeglam ſtoje 3. mn., inu ſe lepotizhio ǀ ti mladi, kateri okuli tebe ſtoye 3. mn. ǀ vſy firshti, inu slahtniki okuli njega ſtojè 3. mn. ǀ ſtvjte vel. 2. mn. ſtonoviti per letej S. pejſſmi ǀ prèd tem Nebeſhkim Rihtariam bo ſtal del. ed. m ǀ na ſrejd plaza je stal del. ed. m ob zhaſsu tega ſemnja ǀ Je takrat Maria pod Chrisham ſtala del. ed. ž ǀ je bil smalal en mozhan, inu velik Turrn, na katerem veliku Shtukou je ſtalu del. ed. s ǀ Iudij ſo pot kriſsam ſtali del. mn. m ǀ ſo pred stolam S. Troijce stali del. mn. m 2. obstajati, prebivati, biti, ostajati:
cellu meſtu s' velikem ſtraham ſo shli to luknio gledat, katiro she danashni dan puſte ſtati nedol. h' exempelnu, inu nauku ǀ je bandishana od Duora Nebeskiga, ter more saperta ſtati nedol. v' vizah sa pokuro ǀ cell dan, inu nuzh per taiſti ſvoj priatelzi ſtoy 3. ed. shnio vaſuje ǀ v'ledjeh ſtoy 3. ed. nezhiſtoſt ǀ kazha je modra sakaj na drugu negleda ampak de glavo ohrani, v'kateri nje shivitik ſtoij 3. ed. ǀ dokler te mlade tice s'gnesda ne s'lejte, morje tihu ſtoij 3. ed., de bi tem tizam neshkodovalu ǀ Mozhnu tedaj falj, ta kateri meni de naſha Chatolish vera v'tem ſtoij 3. ed., de edn sna ſturiti ſnamine s. Chrisha ǀ od Krajla Nabukodonoſaria ſtoij 3. ed. piſſanu ǀ kruh pod katerem stoij 3. ed. skritu tu S. Rus. T. ǀ v' maihin grehah ſtoj 3. ed. sazhetik pogubleina te dushe ǀ od tiga poterpeshliviga Joba ſtoi 3. ed. piſſanu ǀ kar od hudizha ſtoji 3. ed. piſsanu ǀ andoht eniga praviga Slushabnika Boshjga v'tem stoij 3. ed., de Boga ſe boij ǀ ſtoii 3. ed. na Altoriu pòd shoteriam podobe tiga kruha ǀ v' vashih greshnih djainah neſtoy +3. ed. vashe isvelizheine ǀ nepremishlish, de v' tem neſtoij +3. ed. tvoje isvelizheine ǀ kakor ura, katera nikuli s'myram neſtoj +3. ed. ǀ Studeniz pak nihkdar smijram nestoy +3. ed., temuzh vſe skusi tezhe ǀ ty pravi bogaboijezhi kersheniki ſtoie 3. mn. na tleh klezheozhi pred S. Resh: Telleſsam ǀ na deſni ſtoy kir tij iſvoleni Stoje 3. mn. ǀ kadar bi bil mogal pres ſpiſhe bi bil volnu ſtal del. ed. m ǀ kadar bi ti shena doma per tvojmu Moshu ſtala del. ed. ž ǀ kokush je per leſizi ſtala del. ed. ž, auzhiza per volku ǀ nasha shivina bo dobru ſtala del. ed. ž ǀ Boshija martra, katera na trugi je stala del. ed. ž ǀ pred uratah pak tiga pungrada ſo djali de dua piſſa ſta ſtala del. dv. m ǀ je vidil de morje je ſtalu del. ed. s tardu kakor syd ǀ Ieſt vaſſ sahvalim moje ozhy, te ſte saperte ſtale del. mn. ž, kadar je bilu nevarnu gledat 3. trajati:
nej dolgu ſtalu del. ed. s, de noshezha rata ǀ aku Bug ij nebode bulshi pamet dal, nebode dolgu stalu del. ed. s de ſebi, inu meni bode shpot sturila 4. vztrajati:
Ajdje neſo hoteli letega vervat, ampak ſo per veri ſvojh malikou ſtali del. mn. m na strani stati pomagati, biti v pomoč:
Vni vduvi n'hozhete nastrani stati nedol. ǀ s: Duh mu je naſtrani ſtal del. ed. m, inu pomagal ǀ shlahta bo njemu veliku pomagala, inu na ſtrani ſtala del. ed. ž stati pri (kom) biti odvisno (od koga):
ſoſebnu sheli de bi imeli oblazhilu te lubesni boshie, katiro vſe skuſi nam ponuia, inu per nas ſtoij 3. ed. taiſto preieti ǀ sdaj per tebi ſtoj 3. ed. ſi isvolit, kar tebi ble dopade ǀ per Bugu je ſtalu del. ed. s nashe dushe ſtuarit mej timi nevernimi zoper stati upirati se:
Ta nar mozhneshi je ſrezha, sakaj letej obeden nemore ſuper ſtati ǀ skuſi firmo ſmò mozh udobili hudizhu superſtati nedol. ǀ s' pogledam, s' ſnaminiam, s' hojo, inu de ſuper ſtoj 3. ed. tem nespodobnem dellam Pomeni pod 2. ustrezajo pomenom it. stare.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
steči1 -če dov. oteči:
maihina je ena zhibiliza vener pizhi, de velika bula ſtezhe 3. ed. (V, 126) vkupaj se steči nateči se, steči se:
inu veliko vuodè ſe vkupaj ſtezhe 3. ed. (II, 24)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
stisniti -nem dov. 1. stisniti:
Lushej bi bilu cell ſvejt veno peſt ſtiſnit nedol. ǀ koku je mogozhe Taiſtiga venu mahinu ſerze sapezhatit, inu ſtisnit nedol. ǀ hudizh jem urat ukupaj ſtiſne 3. ed. de ſe pravu neſpovedo ǀ S. Edmund skozhi is poſtele, hudizha sa garlu ſtisne 3. ed. ǀ zhlovek ga neſtisne +3. ed. prevezh mozhnu ǀ s'eno veliko vojsko je bil oblegal, inu stisnu del. ed. m letu reunu mestu 2. skleniti:
rokè vkupaj ſtiſnemo 1. mn. ǀ s'eno shelesno roko sa urat ga je stiſnil del. ed. m ǀ prezej ſe je bil na ſvoje noſhize pousdignil, ozhy pruti Nebeſſam obernil rozhize kupaj ſtiſnil del. ed. m, inu duej celli urri je v'Nebeſſa gledal stisniti se zgrniti se:
morje ſe je bilu ſtisnilu del. ed. s, inu vſe potopilu stisniti rame skomigniti z rameni v znak odločitve:
Ta shaloſtna Matti ſtiſne ſvoje rame 3. ed., rekozh dokler ga nemorem od ſmerti reishit, vſai ta trosht bòm imela, de nej ſim shparala danarie, ne muie, ne obene rezhi, ampak ſim sa niega ſturila, kakor de bi bil Syn eniga Krajla ǀ Ta Minih ſtjſne ſvoje rame 3. ed., ter pravi ǀ raishi kakor de bi ſe kregali, inu ſaurashili, rame ſtisnete 2. mn., samauzhite, inu saneſſete ǀ Gospudje rame ſtisneſio 3. mn., ter ta dekelza ſe ſazhne vſem gnuſiti vkupaj se stisniti stisniti se, zbrati se:
semla s' ſvoih lush, mlak, inu mertvih vuoda poshila gori v' luft mokruto kakor en dem, lete ſe vkupai ſtisneio 3. mn., oblaki rataio, v' leteh potle rata ſneih, slana, tozha, inu ſtrele, ter supet na semlo padaio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
stopinja -e ž 1. stopinja, sled:
kakor is dima ſe poſna ta ogin, is ſtopin rod. ed. ta shival ǀ Sveta Maria Ogniacenſis ſe nej sa uredno dershala, roko eniga Mashnika kushenti, ampak sa veliko gnado je dershala, kadar noge, inu ſtopine tož. mn. je mogla kushati ǀ Srezhna Maria, kir nej po ſtopinah mest. mn. te ſapelane, inu preuſetne Eue hodila ǀ dajte ym vy dober exempel taku one potekò po vashih ſtopinah mest. mn. 2. korak:
ene ſtopine rod. ed. ne ſturimo de bi tebe nashli ǀ ene ſtopine rod. ed. nebodo mogli is kloshtra ſturiti ǀ od ſlabuſti vſako drugo ſtopino tož. ed. je padal ǀ leta karsnar sa vſako stopino tož. ed. ga s' palzo pò reprah ogladi ǀ je jo luzhil 100 shritu, ali ſtopin rod. mn. dalezh ǀ Jeſt shtejem tvoje ſtopine tož. mn., inu yh ſapishem
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
storiti -im dov. 1. storiti, narediti, izdelati:
kaj ima ſturiti nedol. aku hozhe v'Nebu priti ǀ njega peld je pustil s'zhistiga slata kunshtnu ſturiti nedol. ǀ obena reijzh vam nebode mogla veliku shkode sturiti nedol. ǀ vſakitirimu zhloveku je frai volo puſtil, de more dobru, ali hudu ſturit nedol. ǀ imà fraj volo ſtorit nedol. ǀ jest nezh taziga hudiga ne ſturim 1. ed. ǀ je rejſs de tudi veliku dobriga neſturim +1. ed. ǀ she vſelej vekshi greh ſturish 2. ed. ti, kateri eno nedolshno dusho v' greh perpravish ǀ ti pokuro sa tuoie grehe sturish 2. ed. ǀ sakaj tu ti storish 2. ed. ǀ taku ti strish 2. ed. kadar kaj sgubish ǀ ti en ſmertni greh ſturih 2. ed. ǀ sakaj tudi ti taku neſturish +2. ed. ǀ lahku bi mogal naſsititga, inu vener nesturish +2. ed. ǀ te ſlabe v'Duhu ſturj 3. ed. mozhne ǀ S: manunga ſturj 3. ed. de vſe naſha dobra della enu zhiſtu slatu rataio ǀ te ſlabe ſturi 3. ed. mozhne, te strashne ſturi 3. ed. ſerzhne ǀ sa telu zhlovik ſtury 3. ed. vſe, kar premore ǀ vejize vkupaj sbere, inu s'taistih enu gnesdu ſturij 3. ed. ǀ Bug tebi sturij 3. ed., kakor ti G: Bogu ǀ Glihi vishi pravi s. Grogor. sturi 3. ed. satan s'zhlovesko dusho ǀ kadar roko k'shpeglu ſtegne, letu tudi shpegal sturj 3. ed. ǀ katere k' shpotu ſturji 3. ed. en Ajdouski Vuzhenik ǀ Stury 3. ed. de Saul yszhe pres urshoha Dauida vmorit ǀ ble ſtri 3. ed. de k'ſpuvidi negrè ǀ Kadar edn neſturi +3. ed. kar Pridigar vuzhi ǀ Nej sadosti de edn hudù neſturj +3. ed. ǀ deli eden sdajzi nesturj +3. ed., kar sapoveij prezi je tepen ǀ ta sunajna podoba nestri +3. ed. zhloveka ǀ sazhne ſe potiti, inu is suojga putta sturien 3. ed.+ velik potok ǀ Kadar dua eno saveso, ali oblubo ſturita 3. dv. ǀ slama, inu ogin nezh dobriga vukupaj ne ſturita 3. dv. ǀ ene ſtopine ne ſturimo 1. mn. de bi tebe nashli ǀ Sturimo 1. mn. vſe kar vuzhi Gallenus, Hipocrates ǀ aku polek tudi nezh dobriga neſturimo +1. mn. ǀ kaj vam bo nuzalu dobro veruat, aku hudu ſturite 2. mn. ǀ Kar vij otrozij sdaj sturite 2. mn. vashim starishim ǀ Nej sadosti de nezh hudiga neſturite +2. mn. ǀ ſe varvajo de obenimu shkode ne ſturè 3. mn. ǀ ta exempel tudi takorshne tarduratne omezhi, de ony ſturê 3. mn., kar vidio, de ty drugi dellaio ǀ kaj ſtre 3. mn. ty hudobni puntarij, skleneio de hozheo tudi Synu vbyti ǀ aku prave grevinge, inu pokure neſturè +3. mn. na semli ǀ te pohleunu proſsim ſturj vel. 2. ed. ſupet myr is manò ǀ ſturi vel. 2. ed. meni pravizo, shtrajfai yh ǀ Taku ſtury vel. 2. ed. tudi ti dusha ǀ Hozhesh veliku blaga doſezhi, kateri sdaj v'revah ſe najdesh, sturi vel. 2. ed. tu kar Tobias pravi ǀ Nikar hndu nesturi +vel. 2. ed. tuojmu blishnimu ǀ Sapuſtimo ta greh, ſturimo vel. 1. mn. eno pravo poKuro, inu sazhnimo ſe jokat ǀ Mashnik pravi k'njemu Gospud ſturite 2. mn. hitru de zhaſsa vam ne bo premankalu ǀ Sturite vel. 2. mn. tudi vy taku O greshne dushe ǀ Sedaj letu ſturitè vel. 2. mn. ǀ aku n'hozhete hudu imejti, nikar hudiga nesturite +vel. 2. mn. ǀ doſehmal obeden nej tiga ſturil del. ed. m ǀ kakor je bil sturil del. ed. m uni firsht s'Dino, katero ob nje devishtvu je bil perpravil ǀ kaj tedaj je bil hudiga ſtoril del. ed. m ǀ Kaj je bil Dauid stutil del. ed. m ǀ de bi zhlovek nikuli obeniga vſakadajniga greha neſturil +del. ed. m ǀ Gnada s: Duha je bila ſturila del. ed. ž taku mozhniga Sampſona ǀ nebode dolgu stalu de ſebi, inu meni bode shpot sturila del. ed. ž ǀ Oh Eua kaj ſi ſtrila del. ed. ž ǀ Samu tu premiſlovajne je bilu ſturilu del. ed. s de Kryvavi put je potil ǀ my dua ſmò vshe tu nashe ſturila del. dv. m ǀ v'taki vishi naſs vabi de bi myr shnim ſturili del. mn. m ǀ s'ſerzam odpusti tem kateri ſo njemu kejkaj hudiga sturili del. mn. m ǀ najdem piſsanu de letu Trogloditery ſo ſturily del. mn. m ǀ ſo ſturilij del. mn. m Kar je Krajl sapovedal ǀ greh ſo Judje ſturilj del. mn. m, de Chriſtuſa JESUSA ſo pregainali ǀ veliko krivizo ſvoimu Odresheniku ſo ſtrili del. mn. m ǀ de bi ſvoimu blishnimu shkode, inu shpota neſturili +del. mn. m ǀ en shtih sabſtoin bi nesturili +del. mn. m eni vbogi ſirotizi ǀ obenimu nej ſo shkode ſturile del. mn. ž ampak Zupernikom ǀ lete sgoraj povedane shtraifinge bi vaſs pametnishi sturile del. mn. ž 2. ukazati, odrediti, pripraviti, tj.
narediti, da kdo stori, kar je pomen pripadajočega nedoločnika:
jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti nedol. v'ſlovenskim jesiku ǀ Iosepha una Egijpterska Firshtina nej mogla sturiti nedol. v'presheshtvu pasti ǀ v' sheleſu ga ſturj 3. ed. vkovati, veno temno jezho ga ſturj 3. ed. saprèti ǀ En drug cell dan ſturj 3. ed. godit, inu trobentat ǀ Eden pò ſimi ſturi 3. ed. orati, inu obſiati ſvojo nyvo ǀ greshnikom nar ozhitnishi, inu ſvètleshi ſturij 3. ed. vidit ǀ shegnani diamanti, kateri ſturitè 2. mn. shtenge dó Nebeſs priti ǀ Mojſses je bil sturil del. ed. m to skrinjo Boshjo poslatiti ǀ offrt sheli zhloveka viſoku polsdignit, de bi ga globokejshi ſturila del. ed. ž pasti ǀ eniga faush preroka v'jezho teh levu ſo vrejzhi sturili del. mn. m storiti se narediti se:
shlishish klaguvajne tega nadlushniga, inu gluh ſe ſturish 2. ed. konec storiti 1. umreti:
dokler v'morij nej bil Konz ſturil del. ed. m ǀ en reven konez je bil ſturil del. ed. m ǀ neſrezhen konez ſó ſturili del. mn. m ǀ ta novu rojena Krajliza je bila Konez sturila 3. ed. tej veliki revi ǀ Konez timu hudimu, inu sazhetek timu dobrimu je bila sturila del. ed. m 2. končati:
de bi dellu konez ſturil del. ed. m, inu ſvoj lon potegnil nevrednega se storiti postati nevreden:
s'nyh oſtudnimi grehamij neuredni ſe ſturè 3. mn. gnado S. Duha prejeti roge storiti (rasti) prevarati (zakonskega moža):
krajlizo uprasha, aku je roge ſturila del. ed. ž ǀ kakor bote mosha vſela, mu bote ſturila del. ed. ž rogè raſti rogatega storiti prevarati (zakonskega moža):
je mogal Nesho porozhit, katera Juriu je bila vſe ſalebala, inu she polek rogatiga ſturila del. ed. m silo storiti posiliti:
je bil eden meni ſilo ſturil del. ed. m, ter ſim bila ſnoſſila ǀ ſo bily to Firshtinio pregovorili, de bi rekla, de Euphroſinus en bogaboyezhi Mladenizh je ny ſilo ſturil del. ed. m smrt storiti umreti:
je greshnu shivil veliku lejt, ali vener eno ſveto smert je shelil ſturiti nedol. ǀ ta kateri brumnu, inu pravizhnu shivy, de tudi dobro ſmert ſturij 3. ed. ǀ Malu kadaj ſe permiri de bi eden dobro ſmert ſturil del. ed. m, kateri je hudu shivil voljo storiti ugoditi:
nijh volo hozhem sturiti nedol. ǀ volo ſvoiga lubiga ſturj 3. ed., rata shroka, luby jo sapuſty ǀ ſe sboij de bi ga neubili, kadar bi nijh volo neſturil +del. ed. m ǀ nikoli nej ſim mijru pred nijm imela, dokler nej ſim njega volo sturila del. ed. ž vreden/vrednega se storiti za vrednega se imeti:
ti cilu ſe vreden ne sturish 2. ed. eno beſsedo rezhi, ter ſe sahvalit ǀ ti cilu ſe vreden ne sturish 2. ed. eno beſsedo rezhi, ter ſe sahvalit ǀ en taku Mogozhin Bug ſe vureden ſturj 3. ed. ponishat pred zhlovekom ǀ Aku ſe vureden sturij 3. ed. nam govorit ǀ Ahu vuredn ſe sturij 3. ed. per naſs prebiuat ǀ en taku Mogozhin Bug ſe vureden ſturj 3. ed. ponishat pred zhlovekom taku reunim, inu ſlabem ǀ vy pak uredni ſe neſturite +2. mn. nym ſe odkriti ǀ ſe neſturite vuredni +2. mn. de bi ſe od taistih vuzhili ǀ ſe neſturite +2. mn. vuredni de bi ſe od taistih vuzhili ǀ aku ſe bodesh vreden ſturil del. ed. m eno ſamo beſſedo rezhi ǀ ureden ſe je ſturil del. ed. m v' taiſtimu prebivat ǀ Iest nebom sdaj govuril od Milosti Boshje, katera ſe je uredna ſturila del. ed. ž tiga zhloveka po ſvojm pildu ſtuarit ǀ ſe je uredna ſturila del. ed. ž tiga zhloveka po ſvojm pildu ſtuarit ǀ v'taki vishi ſe bote vredni ſturili del. mn. m vekshi gnade dosezhi zadosti storiti zadostiti, zadovoljiti:
aku shelite vashi dolshnusti sadosti ſturiti nedol. ǀ nej mogozhe v'taki vishi piſsat, de bi vſim sadosti mogal sturiti nedol. ǀ nashi pravizi Boshy nemore obedn sadoſti ſturiti nedol. ǀ ta nezhisti poprej kakor ſvojm hudim shelam sadosti ſturj 3. ed. ǀ nej on poprej tebi sadosti sturj 3. ed., dokler on je tebe reshalil pres vſiga urshoha ǀ G. Bug mu nebo nikuli odpuſtil, dokler on nebo tebi sadoſti ſturil del. ed. m Drugi pomen, ki je značilen za zahodna narečja, je kalk po it. fare ‛delati, storiti’, pred nedol. tudi ‛povzročiti da kdo stori, kar je pomen nedoločnika’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
strašno prisl. 1. strašno:
ſtrashnu tulio, de ſe nemore dopouedat ǀ sazhne taku ſtrashnu tulit, inu erjuti ǀ ta reuni zhlovek merſu put poti, ozhy ſtrashnu obrazha ǀ ſo okuli teh poſtel hodili, inu strashnu te pregreshne lotre, inu loterze gledali 2. zelo:
Oloffernes s'eno ſtrashnu veliko vojsko je bil taiſtu oblegil ǀ prideio v'kambro enij ſtrashnu veliki moshje primer.> she hushi, inu ſtrashneshi je tu Kar Bug je govoril K'Ieremiu PreroKu ǀ she ſtrashneshi je tu Kar piſhe S. Ceſarius
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
stvar -i ž stvar, tj.
kar je Bog ustvaril, skoraj v vseh primerih
živo bitje:
Zhlovek je ta ner shlahtnishi ſtuar im. ed. na ſemli ǀ obena ſtuar im. ed. nej taku pametna, de bi ſnala takuſhen ſpodoben dvor, inu prebivalshe ſzimprat ǀ ſe ne more is tega sklenit, de Shene ſo ena shleht ſtuar im. ed. ǀ ſledna ſtvar im. ed. jo lahku premaga ǀ ta stuar im. ed. taku malu suojga stuarnika shtima ǀ nej obene perglihe od ſtuari rod. ed. h'Stuarniku ſvoimu ǀ gvishnu nej shlahnishi ſtvari rod. ed. kokar ſi ti ò dusha ǀ obedn ſe nepodstopi ni Boga ni druge ſtvarij rod. ed., ni hudizha vrshoh dellat ǀ vſakateri ſtvari daj. ed. je enu laſtnu mejſtu sa prebivalszhe dal: Angelom je dal Nebeſſa, ſvejsdam ta Firmament ǀ Nema savupat v'obeno ſtuar tož. ed., sakaj vſe kar je ſtvarjeniga bo njemu super ſe poſtavilu ǀ O nesrezhna, inu nesgruntana lubeſen Boshija, de taku lubi to nehualeshno, inu hudobno ſtuartiga tož. ed.+ zhloveka ǀ vſe ſtuary im. mn. veliko andoht pruti temu nerſvetejshimu offru ſo bile iskasale ǀ vſe shive ſtuari im. mn. ſo noter prebivat mogle ǀ Lete ſtuari im. mn. nej ſò hude ſame od ſebe, ampak dobre ǀ ſuejsde nimajo jeſika, inu ſo mertve, inu nikar shive ſtuarij im. mn. ǀ druge ſtuarij im. mn. ſò sgol truplu, katere nimajo nezh duhouniga, temuzh ſamù shivinsku ǀ tebi vſe ſtauri im. mn. ſo podverſhene, inu pokorne ǀ Vſe ſtvary im. mn. tebi k' nuzu ſtvarjene vpieio ǀ je preklet od Nebeſſ, inu semle, inu od vſyh ſtuary rod. mn. ǀ de bi mij drugim stvarom daj. mn. letu offrali ǀ netoshite zhes Boga, inu zhes njegove ſtuary tož. mn. ǀ od vekoma vſe ſtuarij tož. mn. popolnoma poſna ǀ pres vſiga konza ſe toshio zhes Boga inu njegove ſtvary tož. mn. ǀ Maria je bila ta ner shlahtnishi v'mej vſimij ſtuarij or. mn., katere je Bug ſtuaril
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
svet3 -a prid. svet:
Svet im. ed. m je Gospud Zebaoth ǀ leta shena je bila ſposnala, de je en ſvet im. ed. m Mosh ǀ nihdar nema zhloviK ſe shtimati, de bi bil prevezh ſvèt im. ed. m, inu pravizhen ǀ zhlovek prezei ne rata Svet im. ed. m ǀ de bi edn taku Svèt im. ed. m bil, Kakor je bil S. Stephan ǀ Sveèt im. ed. m je Syn Boshy, zhegar Nameſtnik ſi na semli ǀ Sveti im. ed. m dol. Michael je djal k' Joſvi ǀ kakor je nekadaj proſſil ſveti im. ed. m dol. Macharius ſvoje Poshlushavize ǀ Shegnan tvoj ſvèti im. ed. m dol. urat ǀ Svetic im. ed. m dol. Duh v' Bukuoh teh Rihtariou je govuril ǀ letu je praua boshja resniza pravi Svete im. ed. m dol. Cyprian ǀ Sveta im. ed. ž Clara bò v' Nebeſſe polsdignena ǀ Sveta im. ed. ž katolisha Zerku, kadar moli ſa shenski ſpol pravi ǀ ſveta im. ed. ž je bila Judith ǀ O nuzna, inu ſveta im. ed. ž arznia ǀ taku svèta im. ed. ž bila; kokar Maria Madalena ǀ praviza je ena ſueta im. ed. ž zhednost ǀ Iudith de ſi lih ſvejta im. ed. ž, vener Olophernes ſilnu neſramnu ſe je bil v' tajſto ſalubil ǀ letu je enu Svetu im. ed. s mejſtu od Boga poſvezhenu ǀ ner shlahtnishi je Svetu im. ed. s Reshnu Telu ǀ letu je enu ſvetu im. ed. s mejstu od ſamiga G: Boga posvèzhenu ǀ molim en dell Svetiga rod. ed. m Roshenkranza ǀ na dan ſvetiga rod. ed. m kerſta ǀ kakor de bi semla nebila vredna takushniga ſuètiga rod./tož. ed. m Mosha imeti ǀ ſnamine ſveta rod. ed. m ned. (?) Chriſſa zhes ſe ſturil ǀ pojmo s'suetiga rod. ed. m Euang. v'Mojſsesave bukve ǀ sa volo svete rod. ed. ž katolishke Vere ſo bilij kezherij njemu jesik odresali ǀ k' nuzu ſvete rod. ed. ž katholish kershanska Cerkui ǀ njega ſuete rod. ed. ž gnade deleshen rata ǀ smala peld, inu podobo ſvetè rod. ed. ž Troyze ǀ Oh nesrezhena huala te Suete rod. ed. ž Bratauszhine ǀ Maria Diviza v'pervi minuti nje Svetiga rod. ed. s pozhetvia je bila shegnana ǀ NA PRASNIK SVETIGA rod. ed. s, ROISTVA DIVIZE MATERE MARIE ǀ vſe tu Kar lepiga, inu svetiga rod. ed. s per Angelah ſe najde ǀ v' pushavi te semle nas shpisha s' Kruham nebeskim Svojga Setiga rod. ed. s TELESSA ǀ jeſt ſe obernem k' Naſhimu Pomozhniku Svetimu daj. ed. m Martinu ǀ per Svetimu daj. ed. m Lukeshu ǀ k' ſvetimu daj. ed. m Altariu perſtopit ǀ je bil ſapovedal daj. ed. m ſvètimu Maurizu ǀ Angel je djal k' Sveti daj. ed. ž Brigidi ǀ tej ſveti daj. ed. ž Divizi je bil dal eno groshno shlafernzo ǀ Iudith je opominala k'tei Sueti daj. ed. ž, inu nuzni pokuri ǀ je djal k'Sveti daj. ed. ž Brigiti ǀ ſo k' ſvetimu daj. ed. s Reshnimu Telleſſu posgajnuali ǀ vy perſtopite k'ſvetimu daj. ed. s obhailu ǀ veliku kupzou je bilu, kateri en Svet tož. ed. m leben ſò pellali ǀ bomo sazheli ſvet tož. ed. m ſad dobrih dell doparnaſſat ǀ de bi Eliſabeth takorshen ſvét tož. ed. m leben pelala ǀ snovizh je bila ſveti tož. ed. m dol. karſt prejela ǀ ta Sveti tož. ed. m dol. offer v'Nebu ſò neſli ǀ poslushaj Svetiga tož. ed. m ži. Grogoria ǀ je imela v'ſebi noſſiti ſvetiga tož. ed. m ži. Duhà ǀ G. Bug ie bil taiſti dal tiga ſuetiga tož. ed. m ži. ſijnu Samuela ǀ sapovej Rihtnem hlapzom to Sveto tož. ed. ž Divizo do par nagiga slezhi ǀ eno ſveto tož. ed. ž smert je shelil ſturiti ǀ To ſvèto tož. ed. ž lubesan je tudi imel S. Paulinus ǀ Svetu tož. ed. s Ojle ſi puſtj perneſti ǀ brumenu ſvetu tož. ed. s shivejne potle je pelal ǀ dobru, inu ſvètu tož. ed. s djajne terbej polek s: vere imèti ǀ Angel je bil vun ſpuſtil tu Suetu tož. ed. s ime MARIA ǀ neurednu Suetnu tož. ed. s Reshnu Telu vſhili ǀ v' tem Svetem mest. ed. m Kloshtru ǀ v' letem ſvetem mest. ed. m Divizhnem Kloshtri ǀ gnado, katero zhlovek v' Svetim mest. ed. m Karſti praime ǀ v'ſvetim mest. ed. m vblatu ſe najde ta pravi shivi Bug ǀ vſelej ſe najde per Sveti mest. ed. ž TROYZI ǀ v' tvojm Svetem mest. ed. s Jemenu ſmò Karsheni ǀ per ſvetem mest. ed. s Obhaili ſe vidio ǀ na tem ſvetim mest. ed. s mejsti ǀ prideshenza ſe je polomila pod Svetem or. ed. m Antonam ǀ ſim perſilen ſpoſnati s' ſvetem or. ed. m Auguſtinam ǀ s' Svetim or. ed. m Bernardam rezhem ǀ ſim perſilem saupyti s' Suetem or. ed. m Clemenam Alexandrinam ǀ ſmejm rezhi s'Svetem or. ed. m Hieronymuſam ǀ s' eno dobro Sveto or. ed. ž miſlio ǀ s'tuoio ſveto or. ed. ž proſhno ǀ je leto ſvojo Hzher od madesha reshil, inu s'ſveto or. ed. ž gnado nepolnil ǀ S' tvojm Svetim or. ed. s oblizham bosh napolnil mojo dusho ǀ Angeli ſe ſo nad tem svetom or. ed. s Rojstvom veſselilij ǀ kadar s'Svetem or. ed. s Reshnem Teleſſam vaſs obhajeio ǀ ta dua Sveta im. dv. m Apoſtela ſta bila rojena vchani Galilej ǀ Alexander, inu Ruffus ſta dua ſveta im. dv. m Marternika ratala ǀ Sveti im. mn. m Papeshi ſó dalli danaſs takorshnem popolnama odpuſtike vſyh grehou ǀ tudi mej nimi ſe ſveti im. mn. m Ludje naideio ǀ tuKaj paK ſo taKu neKateri svetij im. mn. m ǀ Tu tudi poterdio ſvetij im. mn. m Vuzhenikij ǀ te Svete odpuſtike Sueti im. mn. m Papeshi na danashni dan So dalli ǀ Ste vy, inu one taku ſvetj im. mn. m kakor je bil S. Hieronymus ǀ de ſi lih taisti Tempelni nej ſo bily taku ſvèty im. mn. m, kakor naſhe Cerkvi ǀ eno zhednoſt, sa to drugo bodo udobili, inu popolnoma ſvety im. mn. m ratali ǀ ſe imaio pofliſſat pokorni, inu ſvejti im. mn. m biti ǀ ty kameni pomenio te Svete im. mn. ž Rane ǀ lete ſvete im. mn. ž skriunostij ſo prezhudne ǀ shegnane tvoje ſuete im. mn. ž laſij, inu tvoje prelepe ozhy ǀ te nespodobne beſsede, katere vezhkrat od vaſs shlishio, kakor pak te ſvète im. mn. ž ǀ O Svete im. mn. ž/s nedolshne liza ǀ nasha della de ſi lih dobra, svejta im. mn. s, inu teshka, kakor je poſt, almoshna, molitvu ǀ po ſtopinah Svetih rod. mn. Apoſtelou dò ſmerti je hodil ǀ velike della teh ſvetih rod. mn. Marternikou ǀ s' Kryvio teh Svetyh rod. mn. Apoſtelnou ǀ Pokleknite k' tem Svetem daj. mn. nogam ǀ cilu en laſs nej bil sgorel taistim ſvetom daj. mn. mladenizhom ǀ proſſi h'Pridigi, inu k'ſvetem daj. mn. Vezhernizam ǀ te Svete tož. mn. m odpuſtike Sueti Papeshi na danashni dan So dalli ǀ Blagar temu, kateri te ſvete tož. mn. m prasnike ſpodobno poſvezhova ǀ pò goſtem je ſuete tož. mn. m ſacramente andohtlivu prejela ǀ ona njegove Svete tož. mn. ž noge je kushala ǀ Imate ſvete tož. mn. ž bukve preberat ǀ da tej dushi dobre, inu ſvète tož. mn. ž miſlij ǀ ſvoje svejte tož. mn. ž roke s'krisha doli ſname ǀ de ſi lih je dellal s'rokamy, vener lepe ſuete tož. mn. ž/s premishlovajne imel ǀ je ſvoje Svete tož. mn. ž/s uſta na vaſs pertisnil ǀ ſvoje Sveta tož. mn. s uſta inu brado vſo krivova imá ǀ vsdignite vashe ſerze kjekaj gori v' Sveta tož. mn. s Nebeſſa ǀ tem ſvetom Marternikom je ſtregla, nyh ſveta tož. mn. s trupla pokoppavala ǀ s'kusi nyh zhednoſti, inu ſvèta tož. mn. s della ǀ letj gori v'Sveta tož. mn. s nebeſſa ǀ v' tvojh Svetih mest. mn. Ranah ǀ per teh Svetyh mest. mn. proceſſiah ǀ andohtlivu bomo per Svetjh mest. mn. proceſſiah ga proſſili ǀ sapezhaten s' peterimi Svetimi or. mn. Rani ǀ s' ſvetimi or. mn. peiſſmi, inu molitvami Njega hualio ǀ je pofaihtan s' Svetemi or. mn. Sacramenti ǀ s' Svetimy or. mn. Litaniamy klizhemo ǀ lety troshtaio edn tiga druſiga s' ſvetmy or. mn. beſſedamy primer.> kmet, od kateriga pishe Caſſiadorus … leta je ſveteishi im. ed. m, kakor ſi ti ǀ Vener bi mogal Svetèshi im. ed. m ratat ǀ de bi ſvetèshi im. ed. m bil, kakor tij drugi Minihij ǀ Dusha katera misli de Bug jo vidi, zhednishi, inu ſveteshi im. ed. ž rata ǀ tamkaj bosh vidil eno Nuno … leta je veliku ſveteishi im. ed. ž, kakor ſi ti ǀ eniga veliku ſveteshiga tož. ed. m ži. Apoſtelna je doſsegla, inu udobila ǀ jest ozheto Nebeshkimu sa nijh odpushzhajne moje nedolshnu, inu sueteshi tož. ed. s serze offram ǀ letij ſo veliku sveteshi im. mn. m Kakor vſi svetniki presež.> taku tudi je sturil ta nar sveteshi im. ed. m, inu nar zhastjtishi Mashnik Chriſtus Iesus ǀ S. Karſtnik je bil ta ner ſvéteshi im. ed. m, inu zhednishi vmej vſimy ǀ moja nerſveteshi im. ed. ž Mati bo tudi vaſha mati ǀ vſe ſtuary veliko andoht pruti temu nerſvetejshimu daj. ed. m offru ſo bile iskasale ǀ Mari Divizi ſvoy narſvèteshi daj. ed. ž Mateti je napruti shal ǀ jeſt ſim tebi, inu tvoj ner Svetejshi daj. ed. ž Materi shlushil ǀ zhe pravo andoht pruti temu ſlatkimu, inu nerſuèteshimu daj. ed. s Imenu bosh imel ǀ Zhaſtimo tedaj pohleunu ta Narſveteishi tož. ed. m Sacramet ǀ je vidil rojeno Mario ſuojo nar sveteshi tož. ed. ž Mater ǀ hozhe imeti te bogaboyezhe paſterje, te zhiſte Angele, to ner ſveteshi tož. ed. ž Divizo, tiga ner pravizhniſhiga Ioſepha ǀ S. Kath. Kersh. Cerku je sapovedala ſvetinie tyh Boshyh Marternikou poſtavit na tu ner Svetéshi tož. ed. s meſtu ǀ nad tem nar ſveteſhim or. ed. m inu zhudniſhim S. Sacramentu → s.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
svetnica -e ž svetnica:
En dan ta Svetniza im. ed. je vidila Chriſtuſa Jeſuſa ǀ s' kuſi eno ſpralizo je gledau v' celizo te Svetnize rod. ed. ǀ ſe je bil tej Svetnizi daj. ed. s' veliko ſvetlobo, inu zhaſtio prikaſal ǀ k' vam ſe obernem O lubi Svetniki, inu Svetnize im. mn. Boshje ǀ vſi ſvetniki, inu ſvetnize im. mn. ſe nij odklajnajo ǀ Gredò dalezh gledat, inu molit teh lubih Svetnikou, inu Svetniz rod. mn. koshize, inu pepeu ǀ teh lubih Svetnikou, inu Suetnizh rod. mn. Boshyh ǀ bodo vidile Svete Patriarhe, Preroke, Apoſtele, Marternike, Divize, inu vſe Svetnike, inu Svetnize tož. mn. ǀ veKshi ſvetnize tož. mn. bote tuKaj per naſs nashli, Kakor paK v'Rimi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
svoj -a zaim. svoj:
kakor ſyn odraſte, inu ſam ſvoj im. ed. m rata ǀ ſam hozhe ſvoi im. ed. m Rihtar biti ǀ Sam ſui im. ed. m tat je ratal ǀ k'shlushbi ſvojga rod. ed. m ſhenina n'hozhe s'postele gori vſtati ǀ biſtru gledaio na grehe ſvoiga rod. ed. m blishniga ǀ is suojga rod. ed. m putta sturien velik potok ǀ pod oblastio svojga rod. ed. m Vishishiga morio prebivat ǀ nej hotel nedolshnost ſuojga rod. ed. m Bogabojezhiga Brata Abelna Sposnati ǀ sa vero S. Evangela je bil kosho ſvojgo rod. ed. m shivota puſtil ǀ tudi eden s'ſvojga rod. ed. m laſtniga domazhiga ſoda ſe opijani ǀ v'ozhitno nevarnost ſvoja rod. ed. m ned. (?) lebna ſe je podal ǀ od ſvoja rod. ed. m ned. (?) brata, Inu Iogra faratan ǀ de bi nehala od ſuoja rod. ed. m ned. (?) greshniga shivejna ǀ je mogal bejshat gologlau s'ſvoja rod. ed. m ned. (?) duora ǀ ſledni po navadi ſvoje rod. ed. ž deshele bo gouuril ǀ naſs resfriſsa s'vodo ſvoie rod. ed. ž S. gnade ǀ ſo saupali v'proshno suoje rod. ed. ž mattere ǀ njemu oblubi is ſuoje rod. ed. ž fraij, inu dobre vuole ǀ s'ogniam svoje rod. ed. ž S. lubesni ǀ sapuvid suoie rod. ed. ž deshele ǀ nyh krone s'ſvoje rod. ed. ž glave ſo bily doli vſeli ǀ kazha nesmej s'svoje rod. ed. ž jame na ſvetlobo tiga ſonza priti ǀ hudizha krona, inu na ſtol ſvojga rod. ed. s ſerza ga postavi ǀ ſledni od ſvoiga rod. ed. s shivejna njemu bo rajtingo dal ǀ od svesd suojga rod. ed. s rojstvua je podvarshen ǀ v' putu Svojga rod. ed. s oblizha ſi je shiuleine perdellal ǀ sa volo svoiga rod. ed. s hudiga della ǀ aku bo na ozhy ſvjga rod. ed. s premiſhlovajna poſtavil blatu ǀ je bil nevoshliu ſvojmu daj. ed. m bratu ǀ k'Moſhu ſvoimu daj. ed. m je djala ǀ veliku vezh shkodi ſam ſebi Kakor suojmu daj. ed. m blishnimu ǀ ta je bil nevoshliu svojmu daj. ed. m blishnimu, kakor Cain ǀ lepi navuk tudi David je bil dal ſuoijmu daj. ed. m ſijnu Salomonu ǀ vſelej ſo bily perprauleni gnade, inu dobrute ſvoijmu daj. ed. m folku deliti ǀ ſvojma daj. ed. m bratu je sheno vſel ǀ ſvomu daj. ed. m ſaurashniku ſo odpustili ǀ Meni je shal de taiſta shena ſvimu daj. ed. m moſſu en takushin shpot je ſturila ǀ ſe oberne k'ſvojmu daj. ed. m Capitanu ǀ supet ſe k'ſvoimu daj. ed. m ozhetu pouarne ǀ ſvoij daj. ed. ž hzheri na enam gorezhem lintvornu ſe je bila perkaſala ǀ Bug Iupiter je bil shenkal suoij daj. ed. ž Ami Amaltei eno poſodo Cornucopia imenuano ǀ je bila sdrauie Svoji daj. ed. ž Materi ſproſſila ǀ ſo Mare Divizi napruti shli, inu ny Kakor ſvoy daj. ed. ž Krajlizi ſtregli ǀ Krajl Salomon je djal k' ſvoj daj. ed. ž Materi Berſabei ǀ vſo zhast ſvoi daj. ed. ž materi Berhſabei je yſkasal ǀ s'Nebeſs je bil prishal klizat k'ſvoij daj. ed. ž shlushbi te greshnike ǀ nej hotel k'ſvoji daj. ed. ž shlushbi imeti eniga Iudauskiga Piſsarja ǀ nej hotel damu h'svoy daj. ed. ž sheni pojti ǀ supet ſe K'ſvoy daj. ed. ž Materi poverniti ǀ prezei gre K'ſvoi daj. ed. ž botri ǀ shenin Nebeſki je k'ſvuj daj. ed. ž Naveſti Marij djal ǀ h'ſuoij daj. ed. ž ſhlushbi ǀ bò djala taiſta dusha h'ſvojmu daj. ed. s truplu ǀ Shenin je ſvojo Neveſto perpelal na ſvoj tož. ed. m dum ǀ Ioſve ie opominal ſvoi tož. ed. m folk ǀ Letà vſtekla, inu nepametna shivina ſvoy tož. ed. m porod lubi varua, brani ǀ kaj hozhe sa suoj tož. ed. m lon imejti ǀ ſuoj tož. ed. m Kralevi guant je bila slekla ǀ en dober Pastir, kateri da svoj tož. ed. m shivot sa ouze ǀ ta praui ſuoi tož. ed. m shaz je ſposnal ǀ ſuoy tož. ed. m shivot offertnu gvantat ǀ En dober Paſtir da ſouj tož. ed. m leben sa Ouce ǀ kadar bi eden vaſse vuoly v'ſvoj tož. ed. m uſs vpregil ǀ gre v'ſuoj tož. ed. m klohster ǀ ſerzhnu ſo premagali ſvoiga tož. ed. m ži. ſaurashnika ǀ ona je ſvojga tož. ed. m ži. ſijnu skrila ǀ poprej suojga tož. ed. m ži. Gospuda reshali ǀ njega blishni je shaloval svojga tož. ed. m ži. vola ǀ pohleunu ozheta ſuojga tož. ed. m ži. sa mijr, inu odpushajne proſsil ǀ de bi posabila na ſuoiga tož. ed. m ži. otroka ǀ ſò peile, inu Svoiga tož. ed. m ži. Suarnika zhaſtile ǀ suoiga tož. ed. m ži. blishniga reshalit ǀ popade saguant Gospuda ſvuiga tož. ed. m ži. ǀ poſtavi v'ſvojga tož. ed. m ži. semelskiga Ozheta ǀ Zhebelle imaio ſvoja tož. ed. m ži. ned. (?) Krajla ǀ Ludje ſo bily perſileni ſvojo tož. ed. ž deshelo pustiti ǀ hudizhu ſvoio tož. ed. ž nezhisto dusho zhes da ǀ Abraham po sapuvidi Boshij suojo tož. ed. ž deshelo sapusti ǀ Christus je bil odperl svojo tož. ed. ž ſtran ǀ sazhne suoio tož. ed. ž Kupzhio ǀ ſuoio tož. ed. ž prezhiſto neveſto je bil reshil od ſerda Boshiga ǀ eniga taziga Kralla ſijn svoio tož. ed. ž lastno ſeſtro v'tak shpot perpravi ǀ cilu suoju tož. ed. ž S. Rejſhno krij je sa Isvelizhejne tuoje boge dushe prelil ǀ je ſvojga Synu Chriſtuſa Jesusa na ſvoja tož. ed. ž desno roko v' nebeskim Krajleſtvi poſadil ǀ Isaac je proſſil Boga sa ſvoj tož. ed. ž Sheno Rabeko, de bi rodovita ratala ǀ de bo v'ſvojo tož. ed. ž pamet savupal ǀ v'ſvoio tož. ed. ž deshelo prebivat grè ǀ Loth te popotnike je poſsili v'suojo tož. ed. ž hiſho pelal ǀ je bil on ſvoje tož. ed. s blagu predal ǀ Iudith kadar je bila Holofernuſu glavo odſekala, inu ſvoie tož. ed. s Mestu Bethulio rèshila ǀ je bil rejshal suoje tož. ed. s mestu od tiga pogublejnia ǀ kakor ena Matti lubi ſuoje tož. ed. s edinu deteze ǀ de bi tebi bil dolshan svoje tož. ed. s ſerce dati ǀ ſledni mu more pokaſat ſuoie tož. ed. s piſsmu ǀ svoie tož. ed. s zhistu serce, ie G. Bogu offral ǀ Seſostres ſe je pelal v'ſvoje tož. ed. s Mestu ǀ de bi vſe tuſvoje +tož. ed. s vboſem dal ǀ ob ſvojm mest. ed. m pravim zhaſsu flisik njeh nijve obſejeio ǀ na ſvoim mest. ed. m herbtu ǀ ſe je milu jokala po ſuojm mest. ed. m martvom ſijnom ǀ kakor de bi G. Boga vidil ſedejti na ſojm mest. ed. m Tronu ǀ aku shivij v'ſvojm mest. ed. m ſtanu ǀ v'ſvoim mest. ed. m pungradu ga n'hozhe terpèti ǀ yh vuzhi po ſvoij mest. ed. ž naturi ǀ je per misi suoij mest. ed. ž ſedel ǀ sledniga pustim per svoij mest. ed. ž veri ǀ v ſvoji mest. ed. ž hishi ima Malika te ohernje ǀ loterze raiſhi per ſvoy mest. ed. ž misi imajo ǀ pò ſvoi mest. ed. ž navadi ſò peile ǀ cell dan, inu nuzh per taiſti ſvoj mest. ed. ž priatelzi ſtoy ǀ ſledni po suoj mest. ed. ž glavi, inu pameti bode meni odgovoril ǀ ſe je ſramoval de ſi lih hudizh v' ſzoj mest. ed. ž podobi Eva sapelat ǀ Nihdar ne bo shlishat de bi en turk v'ſvoj mest. ed. ž Moshkey ſe smeiel ǀ v'suoij mest. ed. ž deſni roki je dershal ſedem ſueisd ǀ v'svoij mest. ed. ž mladosti je bil v'en nazhisti greh padil ǀ ona v'ſvoij mest. ed. ž nerlepshi mladoſti ǀ na ſvoim mest. ed. s parvim mejstom oſtane ǀ de bi v'ta madesh v' ſvoym mest. ed. s pozhety padla ǀ S. Cecilia je vſelej na ſvojmy mest. ed. s ſerzi ta S. Evangeli noſſila ǀ leta Boppen tvoj, udrukan v' ſvojem mest. ed. s ſerzi bo do ſmerti noſſila ǀ ob suojm mest. ed. s rojstvi ǀ gre po svoijm mest. ed. s opravilu ǀ de bi ſledni v'ſvojm mest. ed. s ſerzu rekal ǀ vſelej leto je v'ſvoim mest. ed. s ſerzu imel ǀ Prezhuden v'suojm mest. ed. s S: Imenom ǀ pred ozhmy je vidil, inu vshe v'ſvoym mest. ed. s ſerzi pozhutilj ǀ je taku v'ſuojm mest. ed. s ſerzu drukanu hranil ǀ sa ſvojm or. ed. m sheninom ǀ shpega ſa ſvoim or. ed. m bliſhnim ǀ s' ſvoym or. ed. m tovarsham ǀ je bil vaſs oguantal s' ſvojem or. ed. m libereiam ǀ varshejo Kamen sa suojm or. ed. m blishnom ǀ kakor je bilsturil vni Evangelski ozha js ſuojm or. ed. m ſgublenim Sijnam ǀ kakor govorij en priatel s'ſvojm or. ed. m priatelnom ǀ s'ſvoim or. ed. m sheninom v'pakal ſe vderè ǀ s'suojm or. ed. m lepem duhom je bila pregnala ſmrad ǀ ſi ſvojo or. ed. ž roko je kuſhne spishal ǀ prèd ſvoio or. ed. ž ſmertio ǀ is suojo or. ed. ž ſilnu veliko, inu mozhno vojsko ǀ pred Svojo or. ed. ž grenko ſmertio ǀ is suoio or. ed. ž napremagano mozhio ǀ zhlovik is ſuoio or. ed. ž lepoto, inu shlahtnustio premaga semlo ǀ s ſvjo or. ed. ž gnado ſe je bil doteknil ǀ s'ſvojo or. ed. ž vago ſamij ſebe sapeleio ǀ s'suojo or. ed. ž vezhno shkodo je mogla ſposnati una nesrezhna Gospa ǀ en ſam lot s'ſvoio or. ed. ž sheno, inu s'dvema Hzherama ǀ s'ſuojo or. ed. ž shibo ǀ Bug naſs s'voio or. ed. ž shibo vdari ǀ leto resnizo je bil s'svoio or. ed. ž vezhno shkodo Sposnal ǀ is suojm or. ed. s mleKom doijti ǀ Kir s' ſvim or. ed. s ponisheinam, taku viſoku je zhloveka polsdignal ǀ kateri en shpot s'ſvojm or. ed. s shjvejnam Chriſtuſu sturj ǀ s'ſvoim or. ed. s pohushanjom veliku nedolshneh je sapelal ǀ Maria Diuiza s'suojm or. ed. s rojstvom vſe je bila potroshtala ǀ nihdar ſe nej hotela ſvojh rod. mn. nezhistost ſpouedat ǀ s'shibo ſvoih rod. mn. shtrajfing je gajslal yh ǀ ſe je vmadeſhala is kryvio ſvoyh rod. mn. ſaurashnikou ǀ Ie proſsila Madalena saodpushzhajne suojh rod. mn. grehou ǀ telleſsne potrebe ſuojh rod. mn. otrouk ǀ nej hotel v'rouke ſvoijh rod. mn. puntarju paſti ǀ imà popolnoma odpuszhejne vſeh ſvoyeh rod. mn. grehou ǀ madeshe svoijh rod. mn. grehou oprati ǀ nej mogal svojh rod. mn. grehou ſe ſpovedat ǀ eno olisko veijzo v' svoih rod. mn. vſtjh je bil perneſsil ǀ po gostim is suojg rod. mn. ozhij gorke ſolse je tozhila ǀ s'suojh rod. mn. poshreshnijh ust ǀ ſvojm daj. mn. hudim shelam sadosti ǀ Abſolon je bil sapovedal ſvoim daj. mn. sholneriom ǀ de bi veliku blaga ſvoym daj. mn. otrokom sapustili ǀ svejst priatel je suojm daj. mn. shlushabnikam ǀ ta lepi navuk je bil S. Bernardus suoijm daj. mn. bratam ǀ taku govuril ſvoijm daj. mn. sholnerjom ǀ ſuojm daj. mn. ſaurashnikom na pruti grè ǀ shpisho dal svojm daj. mn. vernem ǀ kateri je bil tebe ſtuaril, inu ſvojom daj. mn. Angelom ſapoved nuzh, inu dan tebe vahtat, inu varuat ǀ je enkrat djal, k'ſvoijm daj. mn. Iogrom ǀ ſe oberne k'ſvojm daj. mn. nar lubiſhim Iogrom ǀ ſe pofliſsa naſs h'ſvoym daj. mn. priatelnom ſturiti ǀ milost h'potrebnim, lubesan h'suojm daj. mn. blishnim ǀ obilnu polona ſvoje tož. mn. m hlapze ǀ prezei ſo ſvoie tož. mn. m Boguve sahvalili ǀ zhes suoje tož. mn. m puntarske ſaurashnike ǀ poſhila sa nijm ſuoje tož. mn. m Bashadore ǀ David poklizhe vukupaj svoje tož. mn. m otroke ǀ uſame gori sa suoije tož. mn. m sijni dua sapushena fantizha ǀ Ta Kananerska shena trakrat s'voie tož. mn. m Malike sapusty ǀ imajo dobre ozhy gledat tadal ſvojga bliſhniga, ſvojæ tož. mn. m pak nevidio ǀ vſe ſvoje tož. mn. ž skriune miſli je resodel ǀ ſvoie tož. mn. ž roke je bila v'Nebu usdignila ǀ ſuoje tož. mn. ž s: roke, inu suoje tož. mn. ž s: noge ſi je pustil perbiti na Chrish ǀ Vſakateri poneſe svoje tož. mn. ž Bukve ǀ Je pokasal ſvojec tož. mn. ž Svete Rane ǀ je bil vſel eno trento kruha v'ſvoje tož. mn. ž ſvete roke ǀ butaro, katero danaſ naſvoje +tož. mn. ž rame ſi bo nalushil ǀ ſvoje tož. mn. ž/s usta de ſi glih ſuhe s'vodo ſi nespere ǀ ſvoie tož. ed. m ž/s vſmilene vſheſſa satisnila ǀ uſdigne gori ſuoje tož. mn. ž/s gorezha ozheſsa ǀ ſe sKrijei v'ſvoie tož. mn. ž/s gnesda ǀ ſò zazheli glaſnu vpijti, inu satiſnili ſvoja tož. mn. s uſheſsa ǀ je vuprashal po ſvojh oſlizah mest. mn. sgublenih ǀ otrozy po ſvoih mest. mn. ſtarishih poerbaio zhaſt, shlahnuſt, zhednoſt, inu blagu ǀ Angelziſo na ſvoyh mest. mn. bandjerah smalano imeli to pohleunost Marje Divize ǀ je na suojh mest. mn. ramah noſsil ǀ kateriga ti Seraphini na ſuojh mest. mn. perutah noſio ǀ v' ſvoijh mest. mn. lyſtoh ǀ Ozha nema obene ſrezhe v'ſvojh mest. mn. ſynovih ǀ de bi taistu v'ſvoijh mest. mn. S. Zartanah rokah dershal ǀ v'ſuojh mest. mn. blatnih iamah leshè ǀ katere S: beſsede vſeskusi Maria Diviza v'ſvoih mest. mn. S: vstih je imela ǀ v'suojh mest. mn. s: Ranah ǀ po obhajli vſvojh +mest. mn. uſtah takuſhno ſlatkust je pozhutil ǀ s' ſvojmi or. mn. ozhmi je vidil ǀ Kakor je vidila s' ſvojmy ozhmy or. mn. ǀ po nozhi vahtal nad ſvoimy or. mn. ouzhizhy ǀ Adam s' ſvoimij or. mn. reunimi ſiinovii ǀ Lucifer s' svojmy or. mn. tovarshi ǀ s' svojmi or. mn. perutami ogin sturij ǀ je shla s'ſvojmi or. mn. deklami v'pungrad ǀ dolgu s'ſvojmy or. mn. peruti tepe ǀ s'ſvoymi or. mn. grehy ſo ga martrali ǀ s'suojmi or. mn. lepimi beſsedami sledniga sapele ǀ s'ſvoimy or. mn. S. gnadami vaſs napolnit ǀ s'suojmij or. mn. pſij saize, inu jelene je lovil ǀ s'ſvojmij or. mn. rokami Ieſuſa objeti ǀ Svesde s'ſvoimij or. mn. gorèzhmy jesikomy zhastè svoja ž (zakonska) žena:
s'eno beſsedo vse shivali Adamu, inu sui daj. ed. eno martrvshko vojsko nepovedat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
šelm -a m goljuf, slepar:
Ta golufni shelim im. ed. Puſt, dà ludem saſtopit, de sdaj je vſe perpushenu ǀ kamer kuli pride ta prekleti Shelim im. ed. sapele, ogolufà, inu farata te ludy ǀ Ieſt dobru posnam Herodesha on je en savit ſhelom im. ed., en goluf ǀ nepuſtite ſe sapelat od tiga golufniga shelima rod. ed. ǀ de bi vy hoteli tiga sapelaviga shelima tož. ed. poshlushat ǀ skuſi letu pak bi mene s' eniga shelma tož. ed. dershali ǀ ti hudobni bratje nej ſo to veliko lubesen Iosephavo hoteli sposnati, temuzh kakor eniga ſhelma tož. ed., ali Raisbujnika popadejo, ga sveshejo, inu noter v'eno shterno Vershejo ǀ leta dua pak katera ſta letu resnesla, ſta bila shelma im. dv. sapopadena, inu k' ſmerti obſojena ← srvnem. schelm(e) ‛nizkotnež, goljuf’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
šenkinga -e ž darilo:
Rihtary, inu Beſſedniki, per katerih vezh premore shenkinga im. ed., kakor praviza ǀ aKu ludem shenKinga im. ed. nedopade ǀ nej hotela obeniga plazhila, ali shenkinge rod. ed. imeti ǀ grè k'eni zupernzi, y oblubi veliko shenkingo tož. ed. ǀ de ſe nebo G. Bug puſtil potalashit ni s' offram, inu s' shenkingo or. ed. do vekoma ǀ ſe je bil veno Dekilzo salubil, inu leto s'oblubo, inu shenkigo or. ed. na ſvoio vero perpravil ǀ shenkinge im. mn. bodo vun oſtaiele ǀ Bo una s'kusi tulikain oblubi, inu shenkinh rod. mn. K'sadnimu pervolila, inu greh doperneſla ǀ namesti shtrajfinge, veliku uredne shenkinge tož. mn. ijm je bil dal ǀ ſerditu je bil odgovuril tem, kateri mu ſo bily skenkinge tož. mn. pernesli ǀ tem kateri imajo ſoditi ſim vshe lepe shenkinga tož. mn. poſlal ← srvnem. schenkunge ‛darilo’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
škoda -e ž škoda:
ta nei obena kriviza, ali shkoda im. ed. ǀ vam ſe shkoda im. ed. ſdy en piſilz kruha enimu petlerju dati ǀ ona ſama je ursoh ſvoje shkode rod. ed. ǀ sa volo ſhkode rod. ed., v' katiro padeio taiſti katiri ſe nepoſtio ǀ ſa veliko gnado, inu ſrezho ſposna, de bi s'shkodè rod. ed. teh drugih ſe vuzhili pobulshat, inu greha varvat ǀ ſte moj pravizhni ſerd resdrashili k' vashi shkodi daj. ed., inu pogubleinu ǀ vus zhaſs kateri ima oberne k'shkodi daj. ed. nashih vbogoh dush ǀ Roke nemore nuzat, ampak h'shkodi daj. ed. ſvoimu blishnimu ǀ veliko shkodo tož. ed. po celli Europi della ǀ spaumnite Kulikajnkrat ste vashe blishne v'shkodo tož. ed. perpravili ǀ je shal skuſi en borsht, kir en leu je prebival, inu veliko skodo tož. ed. dellal ǀ de bi li eden tega drugiga v'shkdo tož. ed. perpravitij ǀ s'kuſi letu v'skodu tož. ed. veliko ſvoiga blishniga perpraui ǀ Se joka, inu klaguje nad tuojo shkodo or. ed. ǀ zhloveka sapeleio, inu v' velike shkode tož. mn. perpravio brez vse škode ne da bi se poškodoval:
bres vſe shkode je bil lintvorna premagal ǀ Jeſt vidim eno ſilnu resbeleno pezh, v' kateri nehodio trye mladenizhi, kakor ſo hodili po uni Babilonski bres vſe shkode ǀ tu veliku meſtu Hierico oblegil, inu bres vſe shkode je bil taiſtu noter vſel s škodo v škodo:
kaku bi mogal s'shkodo tuoiga bliſhniga obogatit ǀ s'shkodo veliko ſvoiga bliſhniga perpravi ǀ nej li rejſſ, de ſvejt ſa preproſtiga dershj, kateri s'ſvojo shkodo resnizo govorj ǀ leto resnizo je bil s'svoio vezhno shkodo Sposnal ǀ To ſodbo s'ſvojo vezhno shkodo je skuſsil uni nesrezhni zhlovik ← stvnem. scado ‛škoda’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
šlatanje -a s šlatanje, otipavanje:
prepovej vſe lushte tega meſſa taku s'ſakonskimy, kakor s'ledih perſonamy tribat, inu vſe tu kar je en ſazhetik tiga meſſeniga lushta, kakor ie nesramnu shlatajne im. ed., tipajne, kushovaine, klafaine ǀ taistu shlatajnie im. ed., inu tipajne, inu Kushuvajne nej bilu diuuje temuzh domazhe meſsu ǀ V'pakli tudi ta pozhutik tiga shlatajna rod. ed., ali tipajna veliko martro pozhuti ǀ sa volo neſramniga tipajna, inu shlatajna rod. ed. → sleči
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
šolar -ja m učenec, šolar:
hozhe regeran biti od S. Joſepha, kakor shular im. ed. od Preceptaria ǀ is tiga ſtola je vſaketeriga shuleria tož. ed. vidil ǀ bom tebe shtrajfal, inu na tusadnie mejstu v'pakal poſtavil, kakor eniga nepametniga, inu neuredniga shulerja tož. ed. ǀ Sta bila dua shuleria im. dv. velika priatelna ǀ ta ſvejt je shula, my ſmò shularij im. mn. ǀ s'lete S. Lubesni ſe sposna ali ſmo pravi ſhulery im. mn. Chriſtuſhavi ǀ lashniki ſo shulery im. mn., inu Iogri tiga ſatana ǀ Apicius kuhar je v' Rimi ta ner pervi shulo dershal, inu vuzhil kuhat, inu vezh shularjou rod. mn., inu shularz imel, kakor ta ner vuzhenejshi Philoſophus ǀ ſe nimaio puſtiti ſapelati od luter Martina, inu od hudizhavih Shulerjou rod. mn. ǀ Je bil enkrat en Shuelmaſter, kateri je imel eno veliko shulo polno shuleriou rod. mn. ǀ Senocrates Philoſophus je ta lepi nauk dajal ſvoim shuleriom daj. mn. ǀ Ta Vuzheni Philoſophus Pittagoras je ſvojm shulerjom daj. mn. ta lepi, inu nuzni ſvit dal ǀ Vuzhenik je k' ſvoim Shuleriam daj. mn. rekal ǀ pred ſabo poklizhe ſvoie shularie tož. mn. ǀ vuzhij ſvoie shularje tož. mn. piſsat ǀ Chriſtus bo ſnamy ſturil, kakor s'shulery or. mn. ſturi en Preceptor, ali Mojſter ← srvnem. schuolære < stvnem. schuolāri ← lat. scholāris; → šola
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
šolmaster m učitelj:
Je bil enkrat en Shuelmaſter im. ed., kateri je imel eno veliko shulo polno shuleriou ǀ Shuelmaſter im. ed. je taiſte kregal, sfaril, inu proſſil de bi imeli bugat, inu ſe vuzhiti ǀ de bi Shuelmaſter im. ed. to shibo prozh vergil ǀ Shuelmaſter im. ed. taiſtom odgovori ← srvnem. schuolmeister ‛učitelj’; zapisi z -ue- odsevajo govorjeni -uə-.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
španski -a prid. španski:
Shpanski im. ed. m krajl Alphonſus je bil eno veliko vojsko kupaj ſpravil ǀ Philippus ſpanski im. ed. m krajl ǀ kakor nam more ſprizhat Shpanska im. ed. ž, Franska, Lashka, inu Nemshka deſhela ǀ Sprizhat meni more Shpansha im. ed. ž, Franska, inu lashka deſhela ǀ fazonetel Clotilde Shpanskiga rod. ed. m krajla Hzhere ǀ V' tem lejti 1147. kadar Samurizi ſó bilij v' shpansko tož. ed. ž deshelo prishli ǀ S. Jacob, kateri shirma Shpanſko tož. ed. ž deſhelo ǀ de ſi lih Samurizi cello Spansko tož. ed. ž deſhelo ſo bily obrupali ǀ je shla v' ſpansko tož. ed. ž deſhelo ǀ ſe je puſtila preneſti v' Shapansko tož. ed. ž deshelo ǀ meneozh taiſtu v'Shpansko tož. ed. ž deſhelo pelati ǀ Sposnaj ti krajlevſtvu Portugalsku, Franſku, Shpansku tož. ed. s, Polsku ǀ v' Shpanski mest. ed. ž, Polski, Nemski, Ogerski, inu v'Hrovashki desheli ǀ v' shpanshi mest. ed. ž desheli v' tem meſte Madrit ǀ v'ſhpanski mest. ed. ž deſeli ǀ v' shpanski mest. ed. ž/s Krajlevuſti v' tej desheli Valenza ǀ ſo mogozhna Gospoda v' Lashki, Nemshki, Shtajerski, Coroshki, inu Krajnski desheli, inu v' Shpanskim mest. ed. s Krajlevſtvi → Španija
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
štrajfan -a m kaznovan:
je bil shtrajfan im. ed. m, de vezhno lakoto terpi ǀ ta Kateri s'vodò je golufal, tudi v'vodi je bil shtraifan im. ed. m ǀ Sizer preſs vſe gnade je shtraiffan im. ed. m ǀ ta terdouratni folk je taku shtraijfan im. ed. m ǀ on je bil od Boga shtrajffan im. ed. m s'naglo ſmertio ǀ nihdar ta ſvejt nej bil taku mozhnu gajslan, inu ſtrajfan im. ed. m ǀ Aſa je bil shrajfan im. ed. m s' veliko bolezhino na nogah ǀ sa vſe lete grehe bosh shtrajfana im. ed. ž ǀ ſamaritanery, Kateri ſo bily taKu mozhnu od Boga s'lakoto shtrajfani im. mn. m ǀ koku ſe pregreshio, taku tudi ſo shtraifani im. mn. m ǀ vſe kar ym je sapovedanu morio bugat, inu dopernesti sizer ſo shrtajfani im. mn. m ǀ molimo s' pravo andohtio, de bomo pognadani, inu vshlishani, inu nikar shtrejfani im. mn. m ǀ kadar shene bi v'tem nebile pregreshile, bi nebile od Boga shtrajfane im. mn. ž → štrajfati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
štrajfinga -e ž kazen:
shtrajfinga im. ed. Boshja je bila zhes njega prishla ǀ vſem taiſtem takorshna shtraifinga im. ed. je v' pakli dana ǀ shtrajnfinga im. ed. Boshja vaſs bo doſegla ǀ vezh ſe boyte shtrajfinge rod. ed. tiga shivota, kakor dushe ǀ je poſlal Mojſeſſa klizat, inu proſſit, de bi ga od taiſte shtraifinge rod. ed. reshil ǀ od shtrajffinge rod. ed. boſhje reshili ǀ Nehaite od grehou, taku bote ledig od ſtraifinge rod. ed. ǀ shtrajfingi daj. ed. boshi nebodò odshli ǀ G. Bug yh poshle k' shtrajfingi daj. ed. vashih grehou ǀ tej oſtri shtrajffingi daj. ed. boshy nebosh odshal ǀ nebote guishnu shtraifingi daj. ed. boshii odsli ǀ ſò zhes vashe otroke oblaſt udobili s'Kuſi perpusheine Boshje K'shtraifingi daj. ed. vashiga preklinaina ǀ od Boga obeniga lona, ampak shtrajfingo tož. ed. ſo bily doſegli ǀ ti prezei hozhes imeti pravizo, inu shtraifingo tož. ed. ǀ G. Bug prezei skuſi Natana mu poshle shtrajffingo tož. ed. ǀ zholn v'Katerem ſe je imel ohranit ta zhloveski ſpol pred shtrajfingo or. ed. Boshjo ǀ Ta vishishi Rimsha Gospoda je bila prepovedala pod veliko shtraifingo or. ed. ǀ Bug je bil obvarval to ſemlo Geſsen pred to gmain ſtrajfingo or. ed. teh muh ǀ Kadar naſs s'shtrajfingo or. ed. ſtrashi ǀ vſe shtrajfinge im. mn. zhes padaio, inu vener my K'sapuvidam Boshim ſe neperpognemo ǀ bi shelu de lete sgoraj povedane shtraifinge im. mn. bi vaſs pametnishi sturile ǀ de te strashne ſhtrajfinge im. mn. ne bodo nad vaſs prishle ǀ shibo tijh shtrajfing rod. mn. v'rokah dershi perprauleno ǀ G: Bug tulikain shtrajfinh rod. mn. poſſila ǀ nebote nikuli bres shtraifinh rod. mn. ǀ dokler tulkajn shtraifing rod. mn., inu zhudu je ſanizhoval ǀ shibe teh ſtrajfing rod. mn. v'rokah dershi ǀ sakaj takorshneh ſtraifinh rod. mn. Bug bi neposhilal zhes nas ǀ Ah neſrezhni my, kir tulikajn shtrejfinh rod. mn. ſo zhes nas pershle ǀ je vidila de tulikajn shtrajfingom daj. mn. je bila podvershena ǀ moj folk pak nepofliſſa vbeyshat shtrajfingam daj. mn. ǀ Shtrajfinge tož. mn. Bug nam poshila, de bi ſe od grehou sdershali ǀ G. Bug je zhes Judje poslal velike reue: nadluge, inu shtraifinge tož. mn. ǀ vſe neſrezhe, inu shtrajffinge tož. mn. hozhe zhes leta nehualeshni vinograd poslat ǀ nemaraio ny sa lon, ny sa ſhtrajffinge tož. mn. boshje ǀ O Gospud poshli zhes ta greshni ſvejt sthrajfinge tož. mn. ǀ Ali kaj imate s' en lon zhakat? nikar gnade, inu miloſti, ampak shrrajfinge tož. mn. ǀ Kadar my vidimo te shtransfinge tož. mn. nam perpraulene ǀ S' temy Tremy shtrajfingi or. mn. G. Bug gaishla vezhkrat ta greshni ſvejt ǀ ga bom gaislal s'shtraifingi or. mn. ǀ Mojſſes sazhne s'shtrajfingamy or. mn. Faraona ſtrashit ← srvnem. strāfunge ‛karanje, kazen’; → štrajfati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
tadva tedve zaim. tadva:
ta dua im. dv. m ne laſheta, inu negolufata ǀ te dvej im. dv. ž ſirote ſo po ſvejtu vandrale ǀ edn teh dveih rod. dv. je veliko Srezho vſyh ſvojh andlah imel ǀ Leta nedolshni Mladenizh ſe je ſmilu tema daj. dv. duema ǀ she nej ſo ludje sa ta dua tož. dv. m greha snali ǀ Edn mej tima dvema or. dv. umerje ǀ de S. Peter je bil taku terd, inu oſter s' tema duema or. dv.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
taisti -ta zaim. tisti:
taiſti im. ed. m, kateri shpisha cilu tize tiga lufta, je shpishan bil od S. Josepha ǀ ſo prishli gledat kaj taisti im. ed. m shraj pomeni ǀ tajſti im. ed. m ſlepi zhlovik nam pomeni tiga greshniga zloveka ǀ od tot je tajsti im. ed. m prjgvuor gori priſhal ǀ Taiſti im. ed. m, katerimu dellam, inu nikar teiſti im. ed. m, katerimu nedellam ǀ Nashe meſsu je tuisti im. ed. m Faharon ǀ Nej vezh taiſte im. ed. m nagi Noiaſ ǀ taiſta im. ed. ž dusha bò nepolnila en praſen ſtol v' Nebeſſyh ǀ taista im. ed. ž spisha Nebeſhka je bila taku nuzna de te bolne je oſdravila ǀ Ti ſi tajſta im. ed. ž isvolena vejza, katera nima obene garzhe tiga greha ǀ Zhudna gvishnu meni naprej pride traiſta im. ed. ž sapuvid ǀ kulikajn daury, ali urat ima taiſtu im. ed. s Nebesku Meſtu ǀ to riſnizo nam hozhe poterdit taistu im. ed. s Perkasajne ǀ tajſtu im. ed. s kralevſtvu je taku shlahtnu ǀ Ta je tuistu im. ed. s velikunozhnu Iagnè ǀ ti ſi tuiſtu im. ed. s gnadlivu ſonzhnu meſtu na hribu ſion ſyſidanu ǀ de bi yh reshil od taiſtiga rod. ed. m nepokoja ǀ v'podobi taistiga rod. ed. m mladenizha ǀ s'taistiga rod. ed. m oljskiga hriba Chriſtus, je imel v'Nebu vſdignen biti ǀ de bi v'gnadi tuistiga rod. ed. m beliga hudizha oſtal ǀ Ieſt v' tvojo S. volo ſe podam, inu nihdar od taiſte rod. ed. ž ſe nebom lozhel ǀ sakaj Bug tebe ne rejſhi od taiste rod. ed. ž nadluge ǀ v'prahu tajſte rod. ed. ž ſemle ǀ vy Hoshtery bote mogli rajtingo dati, od tajste rod. ed. ž premajhine mire ǀ ſakaj G. Bug nej bil vſel s' glave, ali s'noge Adamu eno kuſt, inu s'tajſte rod. ed. ž Euo ſtuaril ǀ Absolon mene danaſs vabi premishlovati, inu od toiste rod. ed. ž ſamè govorit ǀ en dan, ali dua ſe taiſtiga rod. ed. s tovarshtva ſdershè ǀ de bi deleshni ratali taistiga rod. ed. s blaga ǀ s'taiſtiga rod. ed. s mejſta s'dusho, inu telleſsom je imela v'Nebu zhaſtitu polsdignenam biti ǀ gorje ſtutaushenkrat taiſtimu daj. ed. m, katiri neurednu ſe h' tej Sveti miſi perblisha ǀ taistimu daj. ed. m pſu vſak danen Purgar je mogal shpisho dati ǀ Letu oroshje nuza tajſtimu daj. ed. m, kateri ſe brani ǀ Betſamitery ſe ſo bily podſtopili k' taiſtimu daj. ed. m perblishat ǀ taiſtemu daj. ed. m perglihat ſe nepofliſſash ǀ ſhe ozhitnishi je bil odgovuril taistumu daj. ed. m ǀ tuistimu daj. ed. m belimu hudizhu v'oblizhe pluni ǀ ureden ſe je ſturil v' taiſtimu daj. ed. m prebivat ǀ ogin te nezhiſtoſti ſe je v'tajſtimu daj. ed. m pogoſil ǀ k'taiſtimu daj. ed. m konzu ǀ ima ſlavu s'hishe taiſti daj. ed. ž ſvoij priatelzi dati ǀ stukrat smert voshzhesh taisti daj. ed. ž tuoi shlahti ǀ vſijh potrebah tajſti daj. ed. ž napomozh pride ǀ k'taisti daj. ed. ž ta shkodlivi hudizh ſe nej mogal perblishat ǀ aKu poprei h'taisti daj. ed. ž ſe neperpravimo ǀ h'taiſti daj. ed. ž shlushbi so prishli skuſi shenkinge ǀ de bi bil uredn h' taiſtimu daj. ed. s koſſilu perpushen biti ǀ hudizh nej bil tebi rekal h'taistimu daj. ed. s prepovedanimu drevu pojti ǀ jeſt morem K'taistimu daj. ed. s tovarstvu pojti ǀ hozhe taiſti tož. ed. m greshni folK pogubiti ǀ s'krijvash v'ſijh vishah tuoj greh pred mosham, inu nezh namarash de ſi glih Bug sa taisti tož. ed. m vej ǀ de bi napolnil tajſti tož. ed. m ſtol is kateriga ta prekleti Judesh je bil padil ǀ ti ſi v'taisti tož. ed. m greh padla ǀ v'taiſti tož. ed. m shpegu teh zhednoſti, inu gnad Boshyh nepolnen ſe shpeglat ǀ njega pſsij vidio taiſtiga tož. ed. m ži. jelena ǀ taistiga tož. ed. m ži. sholnerja po glavi vudari ǀ oni pukshe naſtavio, meneozh tajſtiga tož. ed. m ži. preſtrelit ǀ bi hotel taiſtga tož. ed. m ži. s' ſvojm Ceſſarskem plajsham sakriti ǀ Vſſadil je Hishni Ozha Bug Vſigamogozhi vinogrod S. katolish karshanke Zerkvi, ter je tajſtigi tož. ed. m ži. ogredil s' plutam ǀ prezej gre en zhebelski pann yskati, v'taistiga tož. ed. m ži. glavo postavi ǀ prezej tezhe h'Gospojski taiſto tož. ed. ž pershono toshit ǀ ima taisto tož. ed. ž greshno deshelo is ogniom poshgati ǀ Olophernes ſilnu neſramnu ſe je bil v' tajſto tož. ed. ž ſalubil ǀ tajsto puſledno tož. ed. ž uro ſo ga opominali de bi imel molit ǀ imash taitſo tož. ed. ž spet Chriſtuſu povernit ǀ de teiſto tož. ed. ž ſamo samore is ſvoje hude, greshne vole napolnit ǀ ſame po ſebi ſte toiſto tož. ed. ž ſodile ǀ vſo tuoio lubesan ſi postavil v'taisto tož. ed. ž nesramno pershono ǀ v'taiſto tož. ed. ž veliko, inu grosno belesan je bil padil ǀ je perſilena ſe udrejti v'tajſto tož. ed. ž globako iamo ǀ Sauraſhniki ſobily taiſtu tož. ed. s Mestu oblegli ǀ taistu tož. ed. s dellu nepogleda, inu nepolona ǀ miſli koku bi mogal vdobit meſſu, inu tajſtu tož. ed. s pezhejne ǀ vaſs poſtavim v'taiſtu tož. ed. s mejſtu, kir leshy shaz vſyh marter, inu terplejna ǀ drusiga ne dellamo ampaK tuistu tož. ed. s, Kateru naſs ſamore fardamat ǀ nej sadosti de ti Boshje Ime nepridnu uſta neusamesh, ampak ſi dolshan tuistù tož. ed. s zhastiti ǀ sakaj tedaj ſe nepofliſash tojſtu tož. ed. s skuſi ſveto almoshno v' nebeſſa shranit ǀ ſe ne more shegnat Altar, inu na taiſtem mest. ed. m ſe neſmej moshovati ǀ Maria Diviza je imela na taiſtim mest. ed. m hribu pokopana biti ǀ po taistim mest. ed. m potu, po Kateren nam perpele ta lusht ǀ Oh tajſtem mest. ed. m zhaſſu je bila v'taiſtem meſti eniga Goſpa s'preimikam Lopez ǀ v'taistim mest. ed. m skriunim Kotu, v'taisti temmi ſi nazhista bila ǀ de bi v'tajſtem mest. ed. m ſmradu v'zhaſseh yh podushali ǀ v'taiſtem mest. ed. m reunem ſtanu ſvojm ſe je bila padala v' roke Boshje ǀ v'tem iſtim mest. ed. m zhaſsu hozhem jest Ierusalem s'laternami preijskati ǀ na taiſti mest. ed. ž dalni rajshi ǀ ob taisti mest. ed. ž uri botè vidili Nebeſſa odperta ǀ v'taisti mest. ed. ž skrini ſe najde ena arznja sa vſe bolesni ǀ Bug ti ſi respreſtril tvoje velizhaſtvu v'taiſti mest. ed. ž vishi ǀ Eden bò veliku lejt ſydal hisho, de bi sanaprej mogal v'tajſti mest. ed. ž prebivat ǀ ob tuisti mest. ed. ž minuti ǀ vednu je shlishal na taiſtem mest. ed. s mejſti Angele pejti ǀ ſe je troshtal na taiſtim mest. ed. s mejstu tudi ſvoje ſaurashnike premagat ǀ v' taistim mest. ed. s trupli, v'katerim je bil spozhet, je bil tudi pokopan ǀ hozhem is altaria mojga ſerza dolli uorezhi malika Dagona, de Arca gnade Boshje bo mogla v tajſtim mest. ed. s prebivat ǀ govorish od tvoje kupzhie, od tvoja prehodisha inu blaga, kakor de bi tvoje isvelizhaine v' taſtim mest. ed. s ſtalu ǀ na tvistim mest. ed. s mejstu Bethel, je bil ta hudobni krail Ieroboam sapovedal postavit dua Malika ǀ Achilles Slejzhe ſvoj gvant, ter Patrocla s' taiſtem or. ed. m oblezhe ǀ s' tajſtem or. ed. m Philosopham ſmo perſeleni ſposnati ǀ ga nepokrijesh s'taistim or. ed. m ſtarim guantam ǀ drugem ga kashe, inuſe s'taistam or. ed. m shtima ǀ zhe bote s'taiſtim or. ed. m velikim Dolshnikam na Kolena padli ǀ Sklenem s'tajſtem or. ed. m Exempelnam ǀ sklenem s'taistem or. ed. m lepim navukam ǀ je hotel s'taiſtem or. ed. m ſtudenizam oskerbeti Paſsterje ǀ njega Gospud ie bil dall en cent denarju, de bi imel staistim +or. ed. m kupzhuvati ǀ leta ſreſani capun cell rata v'shupo skozhi s' taiſto or. ed. ž te trij shentuavize oshkropij ǀ Prèd taisto or. ed. ž zhudno, inu S: Skrinjo, ſo bijshali ti ſaurashniki ǀ ſazhnete s' tajſto or. ed. ž shlobedrat, kakor laſtauze ǀ s'taisto or. ed. ž vago s'Katero naſs obogati, s'to tudi naſs obusha ǀ s'tajſto or. ed. ž bò ſvoje lushte, inu shpaſse imel ǀ njega s'taiſto or. ed. ž lubo noter poloshit ǀ s'tuiſto or. ed. ž pergliho ǀ nekiteri ludje imaio tulikajn blaga, de nevedo kaj s' taiſtem or. ed. s sazheti ǀ prèd taistim or. ed. s Boshjm oblizhom ǀ s'taistim or. ed. s greshnim dellom ǀ njega S. Ime vſta vſameio, s'taiſtim or. ed. s sashentaio, inu preklinaio ǀ s'taistom or. ed. s blagom kateru Bug je tebi poſsodil ǀ Kadar bi taiste im. dv. ž dvej Pershoni, Katere ſi ſo beſsedo dale ǀ taiſta tož. dv. m dua dny skuſi dar Svetiga Duha ſe je poſtil ǀ taiſti im. mn. m kateri imaio myr pokoj, inu ſrezho lety lahku Boga zhaſtè, inu hualio ǀ gdu ſo taisti im. mn. m kateri kradejo ǀ tajſti im. mn. m pak, kateri krejh, boi, ſaureshtvu lubio sò otrozij tiga Satana ǀ taiſtij im. mn. m, kateri sa boga ſo molili mozhike, pſſe, kazhe, ribe, tize ǀ per njemu ſò ſtali taiſty im. mn. m Sveti Ozhaki, inu Preroki ǀ taiſte im. mn. m ſtebri ſo bily ſreberni ǀ ſe ſo perblishali tuisti im. mn. m zhaſsi ǀ greshni ludje ſò toiſti im. mn. m, kateri resnashaio, opraulaio ǀ vſy tuiſti im. mn. m ludje ſo gluhi ǀ kaj vam taiſte im. mn. ž ſapovedò dershati, inu kaj vam prepovedaio ſturiti ǀ eden taistih rod. mn. je na ſmertni poſteli leshal ǀ od taiſtih rod. mn. Svetih Minihou ǀ aku od taiſtyh rod. mn. zhlovezh dalezh neſtoy ǀ tajſtoh rod. mn. volo dopernashash ǀ kakor ſe doli vſame s'taistih rod. mn. beſsed ǀ vekshi nepameti ſe ne naide kakor je toiſtoh rod. mn. ludy ǀ maihinu tojſtih rod. mn. pak ſo do ſerza shlishali ǀ ta zhlovik bi nemogal od tuistih rod. mn. ſe lozhit ǀ Aku tèhistih rod. mn. denarju eniga sguby ǀ taiſtom daj. mn. nej bil dal ampak pèt kruhou, inu dvej ribij ǀ ſe shpota taiſtem daj. mn., kateri imaio v'hishi smalane ſuoje ſtarishi ǀ dati taiſtim daj. mn. otrokam, kateri ſvoje ſtarishi nesposhtvaio ǀ taistim daj. mn. zhaunarjom je hotel sastopit dati ǀ gorè ſtutaushenkrat tajſtem daj. mn. katere Bug ſapuſtj ǀ bo k' ludem prishal, inu nijh grehe tajſtom daj. mn. odpuſtil ǀ je djal taistom daj. mn., kateri ſo ga troshtali ǀ nikar ſe vezh poverniti h' taiſtam daj. mn. greshnim beſſedam ǀ hudizhy ſo bili toiſtem daj. mn. pokorni ǀ Pridigar je toiſtim daj. mn. pravo resnizo povedal ǀ Poshle klizat te Modre, ter je h' toiſtom daj. mn. dial ǀ zhast, inu hualo toistom daj. mn. ſo pely ǀ od ſvojh uſt ſi utargat, inu tojſtom daj. mn. dati ǀ je djal tuiſtym daj. mn., kateri ſo njega pregovarjali ǀ tuistim daj. mn. ſamu ſvoi pozhitik naiti ǀ Bug tebe poshle h'taistim daj. mn. v'katere ſi vſelej savupal ǀ kadar pride k'taistim daj. mn. beſsedam ǀ k'taiſtem daj. mn. ſe je bil perſelil en Jud ǀ dokler ne bò taiſte tož. mn. m Malike s'hishe vergel ǀ ſvoje laſtne otroke je vbyal, taiſte tož. mn. m je kuhal, inu jedel ǀ kaj s'en ſampſon bode taiste tož. mn. m shtrike, inu ketene restargal ǀ kaj menish de bom tajſte tož. mn. m shlake, inu rane s'tvoyh rouk vſel ǀ Tajste tož. mn. m sheble is Katerimi je bil na Chrish perbit tulikain shtimajo ǀ Mashniki ſo tebe od grehou odveſali, bosh supet v'taiste tož. mn. m ſe samotal ǀ Katere je G. Bug poprej odlozhil, teiſte tož. mn. m je on tudi poklizal ǀ Leu pak pomeni tuiſte tož. mn. m, kateri ſo hude nature ǀ vſe taiſte tož. mn. ž spishe G. Bug ym je dal ǀ taiste tož. mn. ž salublene mislij imejti ǀ sazhne pokushat tajſte tož. mn. ž nesnane shpishe ǀ taiſtè tož. mn. ž lushti, katere jeſt tebi dam ǀ nekadaj je bila navada taiſta tož. mn. s kulla seshgati ǀ de ſi lih dobra della dopernashajo, vener s'kusi taista tož. mn. s G. Bogu dopasti neyshzhejo ǀ taiſte tož. mn. ž/s mertua trupla ima na ſuhu vun vrezhi ǀ taiste s. Rane kushuite, v'taiste tož. mn. ž vſe vashe vupajne postavite ǀ je bil v'taiſte tož. mn. ž Indianske deshele od Svetiga Ignatiuſa poslan ǀ Kakor eniga s'Kusi taiste tož. mn. ž/s Nebeſhke vrata noter poſtè ǀ teiſta tož. mn. s reuna trupla videozh ǀ imaio na njegove pushtobe gledat, inu po taistih mest. mn. piſsat ǀ v' taiſtih mest. mn. offrah ſe je ſpozhitala martra ǀ po taiſtyh mest. mn. en taku velik apetit imaio ǀ po tajstih mest. mn. lujtrah je gori shla ǀ de bi njega grèshni jesik imel v'taistih mest. mn. S. Ranah oprati ǀ ſe je bila ſeſtarala v'tajſtih mest. mn. ǀ zhlovek volnu ſe v'tajſtyh mest. mn. sadarshi ǀ kadar bi lonzou nebilu, de bi v'taiſtih mest. mn. kuhali ǀ njega S: Rane kushouati, inu v'taisteh mest. mn. vashe grehe oprati ǀ s' laſmyj je drugem mrejshe prejdla, inu ſe s' taiſtimi or. mn. shtimala ǀ vaſs bodo sfarili s' taistimi or. mn. beſsedami s'katerimi ſo nekadaj zholnarij sfarili Iona Preroka ǀ tudi ſe bo dopolnilu nad taistimy or. mn., kateri tulikajn krat na milost Boshjo preusetnu greshè ǀ sdaj v' vſoseski vſy s' perſtam sa taiſtimy or. mn. kasheio ǀ kateriga Syn Boshy na semli je bil ſturil s' taiſtomi or. mn., kateri Nebeſſa ſo sheleli kupit ǀ de bi ſvojo pravizo, inu miloſt na taiſtmy or. mn. iskaſali ǀ trijkrat jo poklizhe s'taistimy or. mn. lubesnivimy beſsedamy ǀ s'taistimi or. mn. beſsedamy ǀ s'taiſtimi or. mn. kluzhy mu bò to paklensko kouazhio adprel ǀ kadar bi eden vaſse vuoly v'ſvoj uſs vpregil, inu s'taiſtimy or. mn. voſil ǀ S. Klenem s'taisimi or. mn. beſsedami
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
takoršen -šna zaim. takšen:
en takorshen im. ed. m duor ſe more perglihat enimu zhebelskimu pannu ǀ Naſha Pomozhniza S. Margeta je bila en takershen im. ed. m ſrezhni kupz ǀ aku en gard zhlovek ſe noter gleda, inu takorshin im. ed. m ſe noter vidi ǀ je bila takorshna im. ed. ž lakota de shelod ſo mlejli, inu kruh vun delali ǀ ena takorshhna im. ed. ž bi po reſnizi Mashniku odgovorila ǀ takorshnu im. ed. s ſerze je kamenitvu, inu bodezhe ǀ Ah terdu, ſmerslu ſerze takorshniga rod. ed. m zhloveka ǀ nihdar takurshniga rod. ed. m shpota Zerkvam nej ſte ſturili ǀ takorshne rod. ed. ž nature so shene, pokashy shenkinge potezhe kamer hozhesh ǀ ijm nej bilu terbej takorsh ne rod. ed. ž nespodobne rezhi sturiti ǀ ſte takorshniga rod. ed. s tardiga ſerza, kakor Judesh Iskariot ǀ enimu takorshnimu daj. ed. m neuſmilenimu ſaurashniku sdash tuojga otroka, tuojo sheno, tuoiga mosha ǀ ſe reſerdè zhies njega, ter mu piſſejo en takorshen tož. ed. m lijſt ǀ leta ſa ſabor je bil en takershen tož. ed. m ſmrad puſtil ǀ enu cellu meſtu takorshniga tož. ed. m ži. nepokorniga ſynu ima ubyti ǀ ſi je bila spravila takorshno tož. ed. ž veliko doto ǀ Skuſi pohushajne ty greshni ludje v' takarshno tož. ed. ž boleſan ſo ga perpravili ǀ sa takershno tož. ed. ž lubesan Bug bo tebi malu lona, inu huale ǀ takorskno tož. ed. ž veliko shtrajfingo ſo ſi ſashlushili ǀ mene puſti tkorshno tož. ed. ž veliko martro terpeti ǀ je bil takorshnu tož. ed. s veliku shtimajne v' Rimi ſi sadubil ǀ ſim v' takorshnem mest. ed. m ſtanu de poſvejtna zhaſt nemore meni shkodovat ǀ ty slabi ludje ſe preſtrashio po takorshnim mest. ed. m poti bodezhem hodit ǀ ſe je v'takorshnem mest. ed. m reunem ſtanu nashal ǀ S. Duh ſvejtoua v' takorshni mest. ed. ž neuarnosti v' grob pojti ǀ videozh tu zartanu deteze v'takorshni daj. ed. ž revi ǀ bodò vtakorshni +mest. ed. ž vishi poshlushali ǀ My ſe v' takorshnim mest. ed. s vbushtui, inu lakoti najdemo ǀ Obari mene Bug s' takorshnem or. ed. m golufam tu ner manshi tovarshtvu imeti ǀ ſe prestrashi nad takorshno or. ed. ž oſtro ſodbo Boshjo ǀ s'takorshno or. ed. ž martro ſvojmu Goſpudu polona ǀ Gdu je bil s'takarshno or. ed. ž groſovitno ſmertio Nicanoro vumoril ǀ ſe bo prikasal s'takorshne or. ed. ž zhastjo v'oblakih ǀ gledaite tedaj de bodo is takorshnem or. ed. s ſerzam opraulene ǀ je shla k' martri s'takorshnem or. ed. s veſſeljam, kakor de bi shla na ohzet ǀ takorshni im. mn. m exempelni vam ſe neraimaio ǀ vejm, de v'tej Boshij veshiſe ne naideio takorshne im. mn. ž shene ǀ Ah kulikajn takorshneh rod. mn. Cainu ſe najde na ſvejtu ǀ veliku takorshnih rod. mn. norzou ſe najde ǀ gorie takorshnem daj. mn. nepokornem, inu puntarskam greshnikom ǀ takorshnim daj. mn. maihinu nuza boshio beſſedo poshlushat ǀ bi bulshi bilu sa takorshne tož. mn. m de bi nebilij karsheniki ǀ tokorshne tož. mn. m bo shtrajfal ǀ sakaj Shenin Nebeſki takorshne tož. mn. ž nepreshazene shenkinge oblubi ǀ de bi vy nozoi nebil ſpal, inu takorſhne tož. mn. ž ſaine nebil imel ǀ Syn Boshy, bo ene takurshne tož. mn. ž zhudne goſtarie perpravil ǀ naulesh yszhete takorshna tož. mn. s mozhna vina, de vaſſ opianio ǀ 50. lejt je v' takorshneh mest. mn. grehah shivil ǀ per takorshnih mest. mn. folsh Prerokoh ǀ fliſſnu ſe varvat pred takorshnimi or. mn. folsh Preroki
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Taletes -ta m osebno lastno ime
Tales:
Ta modri Taletes im. ed. pak bi rekal, nezh bulshiga nej, kakor srezha ǀ Polè Nem. Nem. Taletes im. ed. Mileſius edn v'mej ſedmeri Vzheniki tiga ſvejta ſe puſti shlishat ǀ Veliko vojſko vſelej ſta vkupaj imela Amaſius Egypterski krajl, inu Samurski krajl Taletes im. ed. ǀ Inu cilu ena dekla ſe je ſmeiala ſvoimu Goſpudu Thaletu daj. ed. 1. Táles iz Míleta, gr. Θαλῆς (6. stol. pr. Kr.), eden sedmih modrecov; → Tales, → Milesius 2. Neki kralj
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
tašča -e ž tašča:
Tashzha im. ed. S. Petra je veliKo vurozhino imela ǀ Taszha im. ed. Svetiga Petra je eno teshko, inu veliko bolesan imela ǀ pohleunu je ſtregla veliku lejt ſvoj tashi daj. ed. Noemi ǀ ona vſe kluzhe je bila Taszhi daj. ed. vſela ǀ de bi oſdravil to bolno tasho tož. ed. S. Petra ǀ Ona pak ga nezh neshtima, taſta, inu taszho tož. ed. sashpotuje ǀ je bila oſtala kakor ena druga Ruth per ſvoy Tashi mest. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Tebaida1 -e ž zemljepisno lastno ime
Tebaida:
pokuro teshko, inu veliko, katero nekadaj ſo dellali ty Pushauniki v'Tebaidi mest. ed., v'Araby, v'Scity (II, 187) Tebaída, gr. Θηβᾱίς, področje okrog egip. Teb
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
telo -esa s telo:
de li njeh telu im. ed. je sdrau, malu sa dusho maraio ǀ kaj s'enu veliku veſelje dusha, inu telù im. ed. tiga pravizhniga zhloveka bodo ta zhaſs imeli ǀ kakor je bil is Materniga Teleſſa rod. ed. prishal ǀ dusha od teleſsa rod. ed. ſe je hotela lozhit ǀ s' britko mortro ſvojga S. TELESSA rod. ed. ǀ je bil s' materniga telleſſa rod. ed. Ceſſarize Eudoxie na ſvejt prishal ǀ de bi tu lubu sdrauje ſvojga telleſsa rod. ed. doſegil ǀ kar more shkodovat dushi, inu teleſſu daj. ed. ǀ kateri tvojmu teleſsu daj. ed. shlushio ǀ vezh shkarbè sa telu tož. ed., kakor pak sa dusho ǀ dusho, inu tellu tož. ed. je bil sgubil ǀ uſe gnade ſa dusho, inu tellù tož. ed. ſe ſproſſio ǀ dusha, ſapuſtj takorshnu nemarnu telú tož. ed. ǀ de nebote ſapelani na dushi, inu na teleſſu mest. ed. ǀ Iacob, inu Eſau she v'maternim teleſsu mest. ed. ſtà bila sazhela ſe kregat, inu bojovati ǀ karkuli nij bi moglu na dushi ali pak na telleſsu mest. ed. shkodit ǀ v'maternemtelleſſu +mest. ed. ſo bili poſvezheni ǀ she v' Maternem teleſſi mest. ed. je bil s' gnado Boshjo napolnen ǀ Pognadana, inu shegnana ſi gvishnu, ò Maria Diviza, na dushi, inu telleſſi mest. ed. ǀ obena nej bila vredna v'ſvojm teleſſhj mest. ed. noſſit Synu Boshiga, temush ſama Maria Divjza ǀ v'teleſsi mest. ed. ene Divize sakrit ſtoij ǀ kir do vekoma s'dusho, inu teleſsom or. ed. bomo terpeli ǀ de bi hudizh ga neuſel s' dusho, inu s' teleſſam or. ed. ǀ kir s'dusho, inu teleſſom or. ed. pudeio ǀ s'taiſtiga mejſta s'dusho, inu telleſsom or. ed. je imela v'Nebu zhaſtitu polsdignenam biti ǀ vſak dan s'semle v'luft s'teleſsam or. ed. ſe polsdigne ǀ vſiga je bil reſtaukel, inu s'dusho, inu s'teleſſam or. ed. v' paku neſſil ǀ Bug ga je s' dusho, inu s'telleſsom or. ed. v'paradish poſtavil ǀ bi dobru bilu sa vashe dushe, inu teleſſa tož. mn. ǀ je vashe dushe, inu teleſsa tož. mn. lepe, inu zhiſte ſturila sveto rešnje telo sveto rešnje telo:
ſvete Almare, kir ſvetu Reshnu Tellu im. ed. ſe hrani ǀ S. Reshnu Tellù im. ed. … je ena krafftna shpisha ǀ na Dan S. Reshniga Teleſſa rod. ed. ǀ est ſim tebe pognadil s'kruham mojga S. Rèshniga Teleſsa rod. ed. ǀ Skuſi leto veliko vezherio nam je hotel dati saſtopit S. S. Sacrament Svetiga Reshniga TELESSA rod. ed. ǀ Jeſt bom tebe pognadal s' kruham S. Reshniga Telleſſa rod. ed. ǀ je ſoſebno andoht, inu upaine imel pruti Svetimu Reshnimu Teleſſi daj. ed. ǀ ſo k' ſvetimu Reshnimu Telleſſu daj. ed. posgajnuali ǀ ſte molili, zhaſtili, inu hualili Svetu Reshnu TELV tož. ed. Odreshenika nashiga Chriſtuſa Jesusa ǀ negremo Boga v'S. Reſhnimu Teleſsu mest. ed. gledat, ampak ſamy ſebe kasat ǀ kadar s'Svetem Reshnem Teleſſam or. ed. vaſs obhajeio ǀ pred S: Rèshnim Teleſsom or. ed. ſe najdeio ǀ cilu Mashnik s'S: R: Teleſsam or. ed. v'rokah ſe prestrashi ǀ zhaſtiti Christuſa JESSVSA v'S. Reshnem Telleſſam or./mest. ed., kakor ſvojga praviga Shtifterja
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
tenak -nka prid. 1. tanek:
ogin v' mej elementi je ner ble tenak im. ed. m ǀ en laſſ, de ſi lih tenik im. ed. m, vener imà, inu ſturj ſenzo ǀ kulikajn more terpeti tu platnu prejdin tanku im. ed. s inu belu rata ǀ hodio guantani s' slatem shtukam inu nikar belẽ tenkem or. ed. s platnem 2. majhen:
tadle ſvojga blishniga vagaio s'to slato tenko or. ed. ž vago, ſvoje pak s'to shelesno, inu veliko presež.> is tiga ner tanshiga rod. ed. s platna
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Teodorus -ra m osebno lastno ime
Teodor:
kaj pravi Theodorus im. ed. Daphnapatus ǀ Pojdi sdaj ſim ti Paulus, Anton … Vigilantius Theodorus im. ed., inu Zoſimus, kateri vſy ſte s' meſt beyshali v' puszhave ǀ Veliko gnado je bil prejel S. Theodorus im. ed. Siccota ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Meshnarij s. Theodora tož. ed. 1. → Dafnapatus 2. Neki puščavnik z imenom Téodor 3. Sv. Téodor, eden treh istoimenskih škofov v švicarskem mestu Sitten (4., 6. oz. 9. stol.)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
težak -žka prid. 1. težek (po teži):
kakor en teshak kamen im. ed. m mojo volo s'greham tlazhi ǀ ta teshki im. ed. m dol. kamen te hude navade yh tlazhi ǀ obeniga teshkiga rod. ed. s della nimaio ǀ Sisyphus pak more en velik teshak tož. ed. m kamen na en visok hrib neſti ǀ ta teshki tož. ed. m dol. krish je mogal na hrib kalvarie vulezhi ǀ raijshi hozhe ta theshki tož. ed. m dol. jarm hudizhau na vratu noſsit ǀ on premishluje to veliko, inu teshko tož. ed. ž butaro ǀ sapovej Vida, Modeſta, inu Creſcentio na tla pervesat, inu enu ſilnu teshku tož. ed. s ſpizheſtu sheleſu na nyh trupla poſtavit ǀ ſi ſturila lahku tu teshku tož. ed. s kamine ǀ s'njegovo teshko or. ed. ž roko ga vudari ǀ s'enem teshkem or. ed. s kladvam ga satauzhejo ǀ temu ſvejtu terdi shtriki, inu teshke im. mn. ž ketne naprej prideio ǀ ſi noſſil te velike, teshke tož. mn. ž/s shelesna urata tigá meſta Gaza 2. težek, težaven:
ſlasti en terd, inu teshak im. ed. m ſtan je ſakon ǀ de ſi lih takorshen ſtan vam ſe sdy teſhak im. ed. m, je vener lagak ǀ k'shlushbi eniga Gospuda obena rezh nej teshka im. ed. ž ǀ Sara taku dobra, inu pohleuna shena je bila Abrahamu taku teshka im. ed. ž, inu nedaleshna ǀ Theska im. ed. ž guishnu terbei de ie bila ta sapuvid tem starishom ǀ tu teshku im. ed. s lahku, tu grenku slatku, tu shalostnu veſselu naprej pride ǀ te nar manshi teshke rod. ed. ž rezhij G: Bogu k'zhasti n'hozhe prenesti ǀ G. Bug bi ne bil shene h' teshkimu daj. ed. m, inu nevarnimu porodu obſodil ǀ S. Bugam andlaite, popri kakor v'ta teshki tož. ed. m dol. ſtan ſe podate ǀ v' enem lejti ſe je bil navuzhil ta teski tož. ed. m dol. Perſianski jeſik ǀ jeſtimam eno teshko tož. ed. ž praudo ǀ cell dan imaio teshku tož. ed. s dellu ǀ de bi imeli poterpleine v' ſvojm teshkim mest. ed. m ſtanu imeti ǀ S. Mechtildis enkrat v' veliki, inu teshki mest. ed. ž bolesni je leshala ǀ po tvojm teshkim mest. ed. s dellu bosh ta vezhni pozhitik doſegil ǀ Sapuvidi pak Boshje nej ſo theske im. mn. ž ǀ ſerza teh kupzou vſe skuſi bodeio, inu griseio kazhe teh teshkih rod. mn., inu skerbnih miſly ǀ teshke tož. mn. ž raishe sa nyh volo imeli ǀ v'teshke tož. mn. ž nevarnoſti ſe poſtavio ǀ sapuvidi pak tiga greshniga ſveta, inu hudizha ſo silnu theshke im. mn. ž ǀ S' velikem veſſeljam, inu poterpeshlivoſtio je ſvoje teshke tož. mn. ž/s della dopernashal ǀ ty, kateri njeh della teshka tož. mn. s, inu njeh terplejne Bogu neoffraio ǀ Bug vam nesapovej taku theshka tož. mn. s della 3. hud:
Is tiga ſe lahku doli vsame, Koku velik, inu teshak im. ed. m greh je pohujshaine dati ǀ Teshka im. ed. ž, inu nevarna bolesan je ta ǀ bi mogal en potreſs priti, inu taiſtiga podrejti, ali en mozhan vejter inu taiſtiga reskriti, ali ena teshka im. ed. ž tozha inu cegle, inu ukna pobiti ǀ sa volo teshke rod. ed. ž bolesni nej mogla k' Juternzam uſtati ǀ pade v'eno teshko tož. ed. ž, negnusno boleſan ǀ ò Moj Bug! ti nas s' leto teshko or. ed. ž shibo gaishlash ǀ pred to teshko or. ed. ž shtrajfingo Boshjo ſe reshio ǀ s'teshko or. ed. ž roko te neporkne greshnike sazhne tepsti, inu gajshlat ǀ Nashe pregrehe ſo vſhe taku teshke im. mn. ž ratale ǀ G. Bug tulikain teshkih rod. mn., inu ſtrashnih shtrajfinh je bil poſlal zhes Pharaona, inu Egypt ǀ sdaj v'teh teshkeg rod. mn. boleſnah ſe najdesh ǀ naſhe truplu je podvershenu tem bolesnom, Kakor rekozh, tej merselzi, vurozhini, vodenizi, inu drugim teskim daj. mn. bolesnom ǀ velike, inu teshke tož. mn. ž bolesni poterpeshlivu je prestal ǀ kadar v' teshkih mest. mn. inu nevarnih bolesnah ſe najdete ǀ kadar v'teshkijh mest. mn. boleſnah ſe najdesh ǀ vſe glide je niemu s'ſtrupam napolnila, inu s'teshkimi or. mn. bolesnimi napolnila 4. težaven, počasen:
ſmò prepoſti, teshke rod. ed. ž ſaſtopnoſti, inu neumni 5. betežen, bolan:
Ta shlahtna tiza phenix imenovana, kadar sazhne ſtara, inu teshka im. ed. ž prihajat ǀ Ta Medvèd, kakor samerka de glava teshka im. ed. ž, inu bolna mu rata sa volo te hude krijvi 6. noseč:
nej dolgu ſtalu, de noshezha rata, ty drugi samerkajo, inu ſe y shpotaio, kateriga shpota nei mogla preneſti, videozh de obeden jo nej vezh shtimal, ſe pobere taku teshka im. ed. ž na ſvoj dum primer.> ſakonski ſtan je veliku teshei im. ed. m kakor ledig ǀ she veliku teshej im. ed. ž njegova butara bo ratala ǀ koku tedaj veliku teskejshi im. ed. ž je ſa ta pervikrat Abrahamu, inu njegovem ludem naprei prishla ǀ menite da nej na semli teskejshiga rod. ed. m ſtanu kakor je vaſh ǀ katerem ſe sdij de nej mogozhe sapuvidi Boshje dershati hudizhave pak de ſi glih ſo teshej im. mn. ž, stonovitnu ijh darshè presež.> ſtan te Vishishih je ta ner teshishi im. ed. m, inu nevarnishi ǀ shentovajne, inu shpotdellaine tiga S. Imena boshiga je ta ner teshei im. ed. m greh ǀ k'dopadeniu timu zhloveku te nar teshkeshi tož. mn. ž rezhij ſe doperneſsò
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
težava -e ž 1. težava:
Ioh kaj s'ena teshava im. ed. ǀ bres vſe teshave rod. ed. vſo paklensko vojsko premagamo ǀ Chriſtus je tako teshavo tož. ed. pozhutil, kakor edn, katiri s' ſmertio rynia ǀ kateri veliko theſhavo tož. ed. je imel ǀ kadar ſe bodo v'taisti veliki teshavi mest. ed., inu v'nevarnosti naſhli ǀ s' veliko teshavo or. ed. je bil vkupai spravil veliku shlahtnih kamenou ǀ ta muſt Chriſtus s'ſvojo veliko theshavo or. ed., inu britkuſtio je nam karshenikom ſisydal ǀ vſe teshave tož. mn. ž, inu supernosti sa Boshjo volo premagaio ǀ Sama lubesan, inu myr te velike teshave tož. mn. ž ſakonske premaga, inu lahke ſturij 2. teža:
vender teshava im. ed., inu hudobnoſt tiga ſamiga greha G. Bogu bi bila taku super ǀ od teshave rod. ed., inu shkode tiga greha bom govuril ǀ moremo ſamerkat teshavo tož. ed. tiga greha ǀ ga je bil vſhelesni guant oblekil de bi shal vojskovati ſe s'Goliatom, David skuſsi hodit, ali kumaj je mogal gibat pod taisto teshavo or. ed. ǀ Morebiti de vij keteri ste s'veliko butaro, inu theshavo or. ed. nalosheni shelite pozhitik imejti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Tolencius m osebno lastno ime
Tolentinski:
Veliko gnado je bil prejel S. Miklaush Tolentius im. ed. m (III, 457) → Miklavž 2.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
tožba -e ž tožba, tj.
1. obtožba, pritožba:
leta toshba im. ed. je bila pred Vicekrajla preshla ǀ kulikajn toshbe rod. ed., praude, krega, inu ſaurashtva ſe obudij ǀ shlushbo bres vſe toshbe rod. ed., inu pomankajna fliſſik je dopolnil ǀ imam eno veliko toshbo tož. ed. ǀ ob nashim zhaſſu takorshne reve, neſrezhe, inu toshbe im. mn., inu praude mei temi ſakonskimi ſe shlishio, inu vidio ǀ nihdar nei nej dal urshoha toshbam daj. mn. ǀ toshbe tož. mn. krivizhne ſo ushe ſmislili ǀ vſe vashe toshbe tož. mn. naprej perneſene je shlishal, inu dobro premiſlil 2. tarnanje:
shegnani dan na Kateri nepade toshba im. ed. Iobaua ǀ O Salamon, lepu proſsim de bi hotu saprejti vne toshbe tož. mn. v'tuojh bukvoh sapiſsane, Kir tulikajn farshmagujesh dan tuojga rojſtua
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
trebuh -a m trebuh:
kaj s'eno bolesan ima, de y je taku trebuh im. ed. otekal ǀ na drugu nemiſlijo ampak na lushte nyh meſſa, inu shertje nyh trebuha rod. ed. ǀ kar en orru mu ie s'trebuha rod. ed. sletel ǀ li ſvojmu trebuhu daj. ed. je ſtregil ǀ supet bodo nyh garli, trebuhi daj. ed. ſtregli ǀ kadar prevezh shelodiz, inu trebuh tož. ed. nepolnj ǀ v' trebuhu mest. ed. te ribe balene ǀ prezej puzhuti eno veliko bolezhino v'trebuhu mest. ed., inu eno strashno ſmert ſtury ǀ Je molil Jonas v' trebuhi mest. ed. te ribe ǀ Shtokfiſh ima ſvoje ſerze v'trebuhi mest. ed. ǀ imamo ſpumnit na tu kar Bug je h' kazhi djal, de bo s' ſvojm trebuham or. ed. po semli lejsla
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
trnje -a s trnje:
varva de bi koprive, inu ternie im. ed. neraslu ǀ ſo bile oſtale ſelene pereſſa tiga ternia rod. ed. ǀ is ternia rod. ed. teh boleſni bodo ſrasle roshe ǀ s' tiga ner bodezhiga morskiga ternja rod. ed. eno veliko krono ſo ſturili ǀ druſiga meni ne dash ampak sauzh, inu ſtrup, koprive, inu ternie tož. ed. teh grehou ǀ na mejſti roshiz ternje tož. ed., na mejſti ſadu koprive mu je rodila ǀ Vidim tankaj Benedicta de nah po tem bodezhijm ternu mest. ed. ſe vala ǀ buſs po terniu mest. ed. hodit, inu ſe nesbodit ǀ Kadaj ſte vidili, de bi na terny mest. ed. raslu grosdie ǀ raſte na gmajni, vmej terniam or. ed., inu koprivamy ǀ s' ternjam or. ed. pokrit ǀ dershi eno gartrosho s bodezhem terniom or. ed. obdano ǀ kokar ena bela lilia v'mej ternjom or. ed. ǀ s'ternjam or. ed. kronan, s'shibli perbit ǀ pogledaj njegovo S. glavo s'ternjom or. ed. prebodeno ǀ de bi ſe imela naga po bodezhah ternah mest. mn. valati Kakor S. Benedictus
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
trošt -a m 1. veselje, radost:
Ti trosht im. ed. teh nebeſſ ſe plakash ǀ nikuli trosta rod. ed., ampak veliko shalost imajo ǀ ym bom k'nyh nuzu, inu troshtu daj. ed. yskasal ǀ takushen trosht tož. ed. ſo pozhutili, de ſamy ſebe ſgruntat nei ſo mogli ǀ Iogry tudi ſo en takushen velik nebeſhki troſht tož. ed. pozhutily ǀ Inu letu s'mojm velikim troshtam or. ed. vidim ǀ s' troshtam or. ed. vaſs sa ſvojga Vicaria gori vſameio ǀ karsheniki s' takorshnem velikem veſſeljom, inu troshtam or. ed. grosovite martre ſo preſtali ǀ Adrianus s' velikem veſſeljam, inu troſtam or. ed. je poshlushal ǀ vaſs bo do vekoma shpishal s'troshtom or. ed. Nebeshkim ǀ s'nje sveraio vaſhi troshti im. mn. ǀ veſſelje, troshti im. mn., lushti, inu bogaſtva njmaio ſtanovitnoſti ǀ je vse bila troshtu rod. mn. Boshijh nepolnena ǀ pokuſſi eno kaplo troshtou rod. mn. Nebeſkih ǀ vſym tem poſvetnim troshtam daj. mn. je bila odpovedala ǀ aku vy tam gori vſhivate taiste Nebeſshke troshte tož. mn. ǀ Sam Bug je vabil Angele vſhivat te troste tož. mn. Nebeshke ǀ telu bo plavalu v' mory teh nebeskih troshtah mest./rod. mn., inu v' veſſeljah ǀ kadar v'troshtah mest. mn., v'veſſelij, inu v'lushtah tiga ſvejta plaua ǀ inu io oskerbel s'dohounimi troshti or. mn. 2. tolažba, uteha:
de bote taisto pusledno uro shlishali, taiste troshta rod. ed. polne beſsede ǀ k'troshtu daj. ed. tiga reuniga Mosha ǀ ſam Bug h'troshtu daj. ed. ga je bil saguishal, de pred ſmertio ga bo vidil ǀ vſai ta trosht tož. ed. bòm imela, de nej ſim shparala danarie, ne muie ǀ Kaj s'en trosht tož. ed. od mene zhakash, dokler Bug je tebe ſapuſtil ← stvnem. trōst ‛tolažba, uteha, zaupanje’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
trpeti -im nedov. 1. trpeti:
jest morem veliku lakote terpeti nedol. ǀ to bogo dusho pustimo terpèti nedol. lakoto, inu ſheio ǀ sa njegovo volo je hotel terpeiti nedol., inu umreiti ǀ sakaj n'hozhte enu malu terpejti nedol., de bi ta vezhni lon ſi sashlushili ǀ is nebeſſ je prishal na semlo, terpeiti namen., inu Chrishan biti ǀ v'pakli gorim takushno martro terpim 1. ed. ǀ s' te iskre bosh sposnal kakorshno martro terpin 1. ed. ǀ tulikajn ſa leto sgubleno ouzhizo terpish 2. ed. ǀ kulikain terpi 3. ed. kadar orje, ſeje, inu shajnie ǀ Bug ſe veſſelj, kadar zhlovek volnu terpj 3. ed. ǀ ſrezhna dusha katera na semli rada sa Boshjo volo lakoto, jnu shejo terpei 3. ed. ǀ veliku dobriga ſturj, inu polek nezh neterpj +3. ed. ǀ velikukrat terpimo 1. mn. de tardimu Kaminu bi ſe imeli ſmilit ǀ Vy pak terpite 2. mn. po ſili, sa poſvètni dobizhik ǀ de bi imel pridigvat od martre, katero terpe 3. mn. v' taiſtim ogniu ǀ de ſi lih veliku terpè 3. mn. vener frishni, inu veſseli ostaneio ǀ na gaugah bom en fertelz terpel del. ed. m martro ǀ kulikain ſi terpèl del. ed. m sa paku ǀ to vezhno lakoto bo na vnem ſvejtu terpil del. ed. m ǀ kar je torpel del. ed. m ǀ veliko martro v' porodi je terpela del. ed. ž ǀ kulikain je ona terpèla del. ed. ž, kadar je kose, inu koshlizhe paſsla ǀ tu dobru je veliku terpelu del. ed. s, inu nepoterpeshliu ratalu ǀ kulikain ſo terpeli del. mn. m ty S. S. Puszhauniki ǀ nejste sa lubesan Boshyo, ampak sa volo poſvètna nuza terpèli del. mn. m ǀ taiſti ludje nej ſò obene bolesni tarpeli del. mn. m, ſe nej ſo ſiſtarali ǀ de bi v' vizah dolgu neterpeli +del. mn. m ǀ de bodo s' taiſtem vashim dobrem dellam Bogu dolh plazale, ali vſai mainshi martro terpele del. mn. ž 2. prenašati:
ty hudobni nemorio terpeti raven ſebe te pravizhne ǀ nemorem terpeti nedol., di bi my dva ſaurashnika bila ǀ ene muhe, ali komarja nemorite en fertilz vre na vashom obrasu terpèti nedol. ǀ nesamoresh ene gorezhe iskre eno minuto terpeiti nedol. ǀ zhe volnu terpish 2. ed. tvojo boleſan ǀ sakaj jo tedaj pod ſvojo ſtreho terpish 2. ed. ǀ zhes tuojo zhast, inu reputation neterpish +2. ed. de bi eden ti sturil ǀ faratarskiga sholnerja k'ſvoj vojski ne perpusti, inu ne terpi 3. ed. ǀ Prau imate de eniga takushniga poſla v'vashi hishi neterpite +2. mn. ǀ jo neiſo v' ſoſeski terpeli del. mn. m 3. trajati:
sakaj vij li tu posvetnu kateru en kratek zhaſs terpi 3. ed. ijshzhete ǀ en kratik zhaſs terpj 3. ed. ǀ vſhe tulikain leiſt ta saurashna vojsKa tèrpi 3. ed. ǀ vſe nyh misli, inu fliſſe poſtavio ſadobiti lete poſvejtne rezhy, inu lushte, katere taku malu zhaſſa terpe 3. mn. ǀ en taku velik potreſs je bil de malu katera hisha je bila cella oſtala v' Canſtantinopeli ter ſesht meſizou je terpel del. ed. m ǀ je bila ena takorshna ſtrupena kuga vſtala v' Samurski desheli, ter po cellem ſvejtu ſe je bila reſtresla, ter deſſet lejt je terpela del. ed. ž ǀ ob zaſsu taiste velike lakoti, katera ſedem lejt je terpèla del. ed. ž ǀ bogaſtvu nebo dalei terpelu del. ed. s, kakor ena roshiza ǀ ſa Nebeſſa, katere bodo do vekoma terpele del. mn. ž/s je bulshi shena, kakor mosh biti ǀ vener nebodò ſtu lejt terpèle del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
trpežljivo prisl. potrpežljivo:
dolgu zhaſſa eno veliko bolesan terpeshliu je bila prenesla (V, 97)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
turški -a prid. turški:
kadar Solimanus Turshki im. ed. m Ceſſar je bil s' veliko mozhio oblegil tu meſtu Rodi ǀ raishi je hotel turshki im. ed. m sushen biti ǀ nej Turshka im. ed. ž muzh, katera nas premaga, inu gaisla ǀ de bi G. Bug reshil is Turshke rod. ed. ž oblaſti Dunaj ǀ s'mladiga bi bil shlushil Turshkimu daj. ed. m Zaru ǀ G. Bug je zhes nas poslal to veliko, inu ſtrashno vojsko Turshko tož. ed. ž ǀ Bug nas s' Turshko or. ed. ž vojsko shtrajfa ǀ ene je poſtavil v' Turshke tož. mn. ž deshele → turski
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
udariti -im dov. 1. udariti:
de imà s' taiſto zhudno shibo po skali udarit nedol. ǀ ſe je potſtopil s' mezham, s' puksho, inu s' kameinam te Svete Pilde vdarit nedol., inu ranit ǀ s'shibo ga vdarish 2. ed. ǀ s'shibo yh udarish 2. ed. ǀ Vudari 3. ed. po ſkali, kar prezej en frishen ſtudenz sazhne vun ſverat ǀ s' shibo te tozhe, slane, ſushe nas vezhkrat udari 3. ed. ǀ raunu v' zhelu ga vdari 3. ed. ǀ Koin nesasaj vdarij 3. ed. ǀ kadar eniga mozhnu v'zhelu vdario 3. mn. ǀ udarite vel. 2. mn. na Saurashnike ǀ tepite ga mozhneshi, vdarite vel. 2. mn. ga mozhneshi, sakaj ſe netoshi ǀ de bi tebe grum udaril del. ed. m ǀ je bil niega s'enem kamenam v'uzhelu vdaril del. ed. m ǀ je bil vudaril del. ed. m pò lufftu ǀ Boleſan mu je v'glavo udarila del. ed. ž 2. napasti:
zhes Israeliterje udario 3. mn., ter veliko yh pobyeio udariti se udariti se:
ſi ſe ven kamen vdaril del. ed. m, ali spodersnil ǀ de ſe najſo ſpodli, ali udarili del. mn. m dol udariti odkloniti, zavrniti:
kadar bi proſsil shlahtnu vinu, ali Nebeshke troshte, prou bi njemu ſe doli vudarilu del. ed. s, ali eno ſamo kapelzo proſsi, inu she lete nemore doſezhi ǀ vſe y bom doli udarla del. ed. ž, kar kuli bò proſſila ven udariti postati, zrasti, narediti se:
Variteſe de ſe nebote shenili, inu moshile po vashi ſamavolnoſti, po vashih sheljah, inu nori glavi, ſakaj vam bo hudu vun udarilu del. ed. s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
upanje -a s upanje:
letu moje vpajne im. ed. ima grund ǀ naſhe vupajne im. ed. veliku s' ſtraham bò smeshanu ǀ nam greshnikom je tudi vpaine im. ed. danu od ſmerti gori vſtati ǀ Sa tiga volo tu upaine im. ed. v' miloſt Boshio nam je potrebnu ǀ vaſhe naprej vſetje, inu vppajne im. ed. nebò ſtanoſtitnu ǀ Dohtarij nej ſo vupajna rod. ed. imeli njega osdravit ǀ bres vſe miloſti, inu vpaina rod. ed. bodo v' pakli od hudizhou vekoma martrani ǀ Tedaj nej vpanja rod. ed. de bi takorshni navajeni greshniki mogli isvelizheni biti ǀ aku ta seleni maioron tuojga vupajnia rod. ed. je uſagnil ǀ on pak ſe je dershal vpajna rod. ed. gnado, inu miloſt Boshjo doſezhi ǀ kakor en gorezhi vogal pres upajna rod. ed. dò vekoma ene kaple vodè doſezhi ǀ ſtonovitni per temu vpainu daj. ed. oſtati ǀ vſe nyh vpajne tož. ed. ſo poſtavili v'Ozheta Nebeſkiga ǀ de bi vpajne tož. ed. sgubili isvelizheni bity ǀ Tem zagovitnym vupajne tož. ed. da ǀ Jeſt imam dobru vpaine tož. ed. ǀ Na letu ſim jeſt upaine tož. ed. dobil ǀ Imamo urshoh upajne tož. ed. imeti ǀ vſe ſvoje uppajne tož. ed. je v' G. Boga poſtavila ǀ v'Kateriga tij starishi vſe nijh vupaine tož. ed., troshte, inu veſselje postavio ǀ imam v'Mojga G. Boga upajnie tož. ed. ǀ vſe nijh vpajnie tož. ed. so k'Christuſu postavili ǀ V' ſvoje Priatelne nema vupajnie tož. ed. poſtavit ǀ Hozhesh tuojo pusledno vro potroshtan biti, inu pravu vupane tož. ed. imeti ǀ aku s' prauo pohleunoſtio, vpajnam or. ed., inu andohtio G. Boga proſsimo, inu molimo ǀ imamo molit aku hozhemo uslishani biti s' pravem upainam or. ed., s' veliko pohleunoſtio ǀ s' upajnam or. ed. de gori v' nebeſſa bom vſet ǀ Proſſili ſo ta mladi Tobias, inu njegova Neueſta Sarra s' pravem upajniam or. ed., pohleunoſtio, inu andohtio ǀ tudi mij s'pravim vupajniam or. ed. rezimo ǀ s' uppajnam or. ed., de ti bosh taiſtom na pomozh prishal ǀ s' vpainam or. ed., de ſi lih greshnu shive, vener skuſi miloſt boshio bodo eno dobro ſmert ſturili ǀ s' pravem vkupajnam or. ed. recite ǀ de s'novim veſeliom Nebeſsa, semlo s'vupajnom or. ed., paku s'ſtrahom napolnili na upanje na upanje, naposodo:
Antvarhar te proſsi na vupaine, de bi ſvoje nage otrozhizhe mogal pokriti ǀ ozha nej ſnal dobru ſvoie Kupzhje oberniti, de je vſe navupaine dall, inu respoſodil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
upati -am dvovid. upati, zaupati:
zhlovek samore verovat, vpat nedol., lubit, inu ſe spokorit ǀ rad inu volnu muvupash +2. ed. taistu ſeknu, kateru vshe polovizo moli ſo ſnejdili upati si/se 1. upati si:
s'kusi lepoto Sidoniterskih shenn, ſi vupam 1. ed. tudi Antona premagat ǀ Vna, ſe huali de vſaketeri Goſpody ſi uppa 3. ed. kuhat ǀ letu je enu ſvetu mejstu od ſamiga G: Boga posvèzhenu, satorai ſi nevupam +1. ed. letukaj s'mojo veliko drushbo prebivat ǀ sa volo moje velike bolesni, inu slabuſti ſi neupam +1. ed. kjekaj priti ǀ jeſt ſi nevpam +1. ed. h' temu hudobnimu Saurashniku tvojga Svetiga Imena pojti, sakaj on bo mene per prizhi vbil ǀ Hodi tedaj ti verna dusha po tem poti te lubesni, katira ſi neupash +2. ed. hodit po tem kryvavem poti te pokure ǀ nihdar vezh ſe nevupa +3. ed. pred tuoio hisho priti ǀ s'pohleunosti ſi nevupaio +3. mn. v'letu S. Rèshnu Telu pogledat ǀ Taiſti katiri ſi neupaio +3. mn. sa volo nyh slabe nature skuſi krishe, terpleine ǀ try dny ſi nej vpal del. ed. m s' hishe pojti ǀ Vni reuni s'boshjm shlakom vudarjen ſe nej vupal del. ed. m Christuſa proſsit ǀ obedn ſi nej vppal spet pod letu meſtu priti 2. moči:
v' kambro ſvoih shazu ga pele, inu oblaſt da, de nej vſame kulikajn ſi upa 3. ed. neſt ǀ ſa tiga volo hudizh ſe pofliſſa shene na ſvoj tall perpravit, de potle one druge ſapeleio, katere ſam hudizh ſi neupa +3. ed. ſapelat ǀ Ah koku zartliua je ratala ta Navesta! de ſi nevupa +3. ed. s'postele gori vſtati, inu supet ſe oblèzhi ǀ vij ſi vppate 2. mn. pres greha vrre, inu vrre vaſsovati, ſmejati, pleſsati … Terbej tedaj, de ſi vezh vppate 2. mn., kakor svetniki ǀ de ſi lih vſy Dohtary okuli njega hodio, inu osdravit ſe pofliſſaio, vener od ſmerti reshit ſe ga neupaio +3. mn. ǀ poprej bi ſi jeſt upal del. ed. m ſvejſde na Nebeſsyh sishteti, kakor zhuda od S. Antona doperneſſene
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
uslišati -im dov. uslišati:
nej hotel nyh proshno ushlishat nedol. ǀ Chriſtus yh nej hotel prezei vshlishat nedol. ǀ zhes Boga marmrajo de jeh nej hotel vſhlishat nedol. ǀ jest ſe gluh delam, inu vasho proshno neuslishim +1. ed. ǀ sakaj ti neushlishish +2. ed. Ioaba ǀ tvoje proshne vshlishi 3. ed., ter s' veliko lubesnio tebi na pomozh pride ǀ Chriſtus sdaizi ga ushlishi 3. ed., inu oblubi ǀ Chriſtus vslishi 3. ed. leto proshnio, ter prezei gre njemu na pomozh ǀ vedeozh de Bug greshnike neushlishi +3. ed. ǀ Sakaj menish de Bug tebe neuſhlishi +3. ed. kadar v'teshkijh boleſnah ſe najdesh ǀ greshnih miſly, katere ſo urshoh de S. Maſhe, inu molitve Bug neuſlishi +3. ed. ǀ vshlishi vel. 2. ed. tudi mene, ter vſemi mojo dusho v' nebeſſa ǀ Ushlishi vel. 2. ed. Gospud mojo proshno ǀ bodem na vaſs gledal, inu vashe proshne vshlishal del. ed. m ǀ hozhesh de bi Bug tuojo proshno ushlishal del. ed. m ǀ Iest bi bil rat vſhlishal del. ed. m, vy pak nej ſte hoteli pervolit ǀ kaku tedaj hozsheh de bi Bug tuojo proshno vushlishal del. ed. m ǀ kaku hozhte de bi Bug uniga ushlishel del. ed. m ǀ taiſte katiri s' pravo andohtio, pohleunoſtio, inu viero Mene molio, bom vslishal del. ed. m, inu polonal ǀ de bi ſi lih jest Boga proſsil sa milost bi mene neuſhlishal +del. ed. m ǀ ſemla bo vshlishala del. ed. ž shitu, vinu, inu ojle ǀ proſi de bi njegovo proshno vshlishali del. mn. m ǀ nebeſſa bodo vshlishale del. mn. ž/s ſemlo
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
usmiliti se -im se dov. usmiliti se:
nej ſo hoteli ſe vſmilit nedol. zhes te vboge ǀ vasho proshno neuslishim, inu ſe zhes vaſs neusmilim +1. ed. ǀ Vener ſe zhes njega neuſmilish +2. ed., ene ſolſe njemu nevoshish ǀ ſe vener zhes njega neusmilish +2. ed. ǀ kakor ta nepametna shivina, katera, kakor pisheio ty Naturalisti, de ena ſe vſmili 3. ed. zhes to drugo, kadar v'potrebi vidi ſvojo gliho ǀ Inu vener de ſe G. Bogu vsmili 3. ed. ǀ Christus ſe zhes njo uſmili 3. ed. ǀ Bug ſe vsmilij 3. ed. zhes Iosepha ǀ bogo dusho pustimo terpèti lakoto, inu ſheio, inu zhes njo ſe neuſmilimo +1. mn. ǀ sdai ſe zhes taiſte neusmilite +2. mn., de bi yh is taiſtiga shveplenskiga ognia reishili ǀ vy ſte taku neusmileni, de zhes tiga resmartraniga zhloveka ſe neuſmilite +2. mn. ǀ jo puſtè leshati v' tem shueplenskim ognu teh viz 20. 30. 40. leit, de ſe zhes taiſto neuſmilio +3. mn. ǀ Ah moj Slatki Ieſus! Vſmili ſe vel. 2. ed., vſmili ſe vel. 2. ed. zhes to tudi dolgu bolno dusho ǀ Ah Bogu stutaushenkrat ſe vsmili vel. 2. ed. ǀ Ah vſmiliſe vel. 2. ed. Bug zhes naſs ǀ Vſmiliſſe vel. 2. ed. zhes mene Gospud ǀ Ah vſmilie vel. 2. ed. Bug zhes nas ǀ Ah te proſsem! usmiliſe vel. 2. ed., vsmiliſe vel. 2. ed. zhes Iesuſa ǀ Jesus, Maria vſmilite vel. 2. mn. ſe zhes mene ǀ vſmilitè vel. 2. mn. ſe zhes mene vasho lubo Hzer ǀ vſmiliteſe vel. 2. mn. zhes vashiga Ozheta, inu Mater ǀ Bug ſe je bil zhes mene vſmilil del. ed. m ǀ ſavupam v' njegovo veliko dobruto de ſe bò zhes mene uſmilil del. ed. m ǀ Bug tudi ſe bode usmilil del. ed. m zhes tebe ǀ imà Davida proſſit, de bi ſe vſmilel del. ed. m zhes Abſolona ǀ de bosh ſe zhes naſs vſmilila del. ed. ž ǀ kadar ta rajnani Lazarus je leshal pred hisho tiga bogatiga mosha, ſo pſſij zhes njega ſe vſmilili del. mn. m → smiliti se
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
uže člen. že:
tem kateri imajo ſoditi ſim vshe lepe shenkinga poſlal ǀ volnu muvupash taistu ſeknu, kateru vshe polovizo moli ſo ſnejdili ǀ molzhi, molzhi vſhe sastopimo, kaj hozhes rezhi ǀ mojmu blishnimu ſim ushe jamo perpravil ǀ kadar uſhe ty hudizhi bodo zhakali na vaſho duſho ǀ taistu je ushè ta hudi poſsedel ǀ Iudesh iskariot ie vſhje prishal s'eno veliko companio sholneriou ǀ Kakor je bila na ta reuni ſvejt prishla, je vse bila troshtu Boshijh nepolnena
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
užiti užijem dov. užiti, zaužiti:
imaio tulikain shpishe vshiti nedol. kulikajn je potrebnu sa nyh shiuleine ǀ Je hudu ſnamine kadar en bolnik n'hozhe enu majhinu grenko arznio vſhiti nedol., de bi ſdravil ǀ Svetu Reshnu Telu ſe je podſtopil v' ſourashtvi ushiti nedol. ǀ ti ſe varvash teh shkodlivih shpish, celli dan neushyesh +2. ed. s'en vinar urednoſti ǀ katiri pak leto Sveto shpisho vshje 3. ed., bo do vekoma shivil ǀ vſe kar ushie 3. ed. ſe v' ſtrup preoberne ǀ zhe pak v' grehi ſe vshije 3. ed. je shkodliu ǀ Kadar pak neurednu, inu greshnu edn vshie 3. ed. tu S. Rus. T. ǀ kadar ſe zhastij inu moli, ali pak vſhije 3. ed., ſad te gnade Boshje nam perneſe ǀ kateriga vſak dan na shpisho naſhiga shivota vſhyemo 1. mn. ǀ Svetu Reshnu Telu ſturj de ratamo tu kar vshiemo 1. mn. ǀ ſo bile en ſpomin Svetiga Reshniga Teleſſa, kateru ob veliku Nozknim zhaſſu ty verni karsheniki vshieio 3. mn. ǀ kateri vrednu vshijeio 3. mn. ta S: Sacrament ǀ v'ſpumladi arznje vshyeio 3. mn., inu shilo odpreio ǀ vshite vel. 2. mn. s' pravo andohtio, s' zhiſtim ſerzam ta Sveti Sacrament ǀ ſe najdem per Chriſtuſu Jesusu, kateriga po goſtim ſim vshil del. ed. m v' tem Svetem Sacramenti tiga Altaria ǀ kakor je bil to arznio vſhil del. ed. m, prezei je bil osdravil ǀ Judesh Iskariot pak dokler neurednu je bil ushil del. ed. m, to vezhno ſmert je sadubil ǀ vari ti mene, de bi jeſt v' leto veliko pregreho nepadil, inu tebe v' S. Rus. T. neurednu neushil +del. ed. m ǀ ſim bila ſnoſſila, inu eno arznio vshila del. ed. ž ǀ per tej S. Misi bote nashli, inu vſhili del. mn. m to nar zhudnishi, inu nar shlahtnishi spisho S. Rus. T. ǀ proſſitega de bi Sveti Sacrament urednu vshili del. mn. m ǀ po tem kir ſo vſy sadoſti ushili del. mn. m, je taiſtom tulikajn Kruha oſtalu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
vabiti -im nedov. vabiti:
ona ga sazhne mottit, inu k' grehu vabit nedol. ǀ Firsht Abſolon je vezhkrat bil poslal vabit namen., inu lepu proſſit Generala Joaba ǀ je bil poslal ſvoje hlapze na vſe vogle uabit namen. na ohzet ǀ jeſt yh vabem 1. ed. premishlovati taiſto ſadno minuto nashiga lebna ǀ jeh vabim 1. ed. danas premiſhluat to veliko zhast ǀ druge vabish 2. ed. k'ſebi ǀ te greshne ludy vabi 3. ed. de bi ſe Spokorili ǀ hudizh jo uabi 3. ed. k'taisti greshni perloshnosti ǀ S. Kath: Kersh: Cerku vſe verne dushe vobi 3. ed. zhaſtiti, inu hualiti Odreshenika naſhiga danaſhni dan ǀ kam vabite 2. mn. te preproſte ludy ǀ yh vabio 3. mn. shnimi vshivat lushte tiga ſvejta ǀ Sam Bug je vabil del. ed. m Angele vſhivat te troste Nebeshke ǀ Jeſt danas nebom govuril, inu premishlovati Nem. Nem. uabil del. ed. m ǀ na taisto postelo je to nasramno sheno k'sebi vabu del. ed. m ǀ tudi druge ſoſſede je vabila del. ed. ž de bi ſe Veſselile ǀ v'Nebu priti ſo ga vabili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
vagati -am nedov. 1. tvegati:
jeſt hozhem moj leben vagat nedol. sa te bolne kushne ludy ǀ vſmilena je bila Eſther, v' tem kir ſvoj leben vaga 3. ed., de bi od ſmerti ta Judouski folk reshila ǀ sholnerij vagaio 3. mn. nijh shivot, de bi li krajlu mogli vſtrezhi ǀ kupzy vſe nyh blagu, inu leben po mory vagajo 3. mn. ǀ David vezhkrat je ſvoj leben vagal del. ed. m, de bi Krajlu Saulu Krajleſtvu obdershal 2. tehtati:
jest hozhem sa vaſs dati tulikain slata, kulikajn vagate 2. mn. ǀ tadle ſvojga blishniga vagaio 3. mn. s'to slato tenko vago, ſvoje pak s'to shelesno, inu veliko ǀ ony vſe skuſi nyh blagu vagaio 3. mn., inu predejeio ǀ greshna della ſo bile na vago poſtaulene, te greshna ſo veliku vezh kakor te dobre vagale del. mn. ž/s 3. upati si:
ſo prevezh slabi zhes eno taku veliko vojsko vagat nedol., satoraj zhakaio pomozh is nemshke, inu polske deshele ← nem. wagen ‛tvegati, upati si’ < srvnem. wāgen ‛postaviti na tehtnico, tvegati’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
več1 prisl. primer. 1. več:
kadar bi vezh pridig v'ſlovenskim jesiku drukanih bilu ǀ G. Bug pres vſe glihe je vezh pruti zhloveku, kakor ta zhlovik pruti tej nepametni shivini ǀ nezh uezh ym nej dall kakor taiſtom, kateri ſo bily posnu prishli ǀ ena shena to nevero Manicheuſa v'vezh deshel je bila pernesla ǀ v'taisti desheli nej ſo mogle 'vezh prebivat 2. bolj:
Nej li on taisti nemarni, inu nepametni, kateri vezh to ſtuar, kakor Tebe ſvojga Stuarnika lubi ǀ je bil vezh enimu Seraphinu, kakor zhloveku podobin ǀ S. Franciſcus je vezh en Angel, kakor en zhlovik ǀ veliku takushnih ſe najde, kateri veliku vèzh nijh telu, kakor dusho lubio 3. spet:
bo teshku vezh oſdravil presež.> 1. največ:
Poidi v'Tempel kadar ner vezh ludy notriſe najde ǀ kadai oſterij imaio nar vezh opravila ǀ kar narvezh bo mogozhe lastne ſlovenske beſsede bom nuzal 2. najbolj:
Satan ſe pomuja kar ner vezh more ǀ ſapovej vſe malike reſtauzhi s' vnej eniga ſamiga, kateriga je ner vezh shtimal, inu lubil ǀ ſe branio nervezh kar morio pred ſmertio → veče, → veliko
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
veče prisl. primer. presež. največ:
pofliſſajteſe kar ner vezhe vam je mogozhe (II, 126) → več¹, → veliko
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
večerja -e ž večerja:
taiſta ſama vezheria im. ed. je en million, duej ſtu, inu petdeſſet taushent Kron velala ǀ V' danashnim S. Evangeli govori Chriſtus od ene velike vezherie rod. ed. ǀ Ob tej uri te vezherje rod. ed. ǀ drugazhi ſe nemore k' vezhery daj. ed. Nebeski priti ǀ Krajliza Cleopatra enkrat je bila pouabila k' vezery daj. ed. Krajla Marcantona ǀ Perſianski Krajl Sapor je tulikain ludy K'vezhery daj. ed. povabil, de taista je njega zhes en million Koshtala ǀ je bil povablen k' vezkery daj. ed. ǀ Chriſtuſu v' ſvoj hishi ſo ſtregle, inu vezherio tož. ed. dale ǀ en zhlovik je bil eno veliko vezherjo tož. ed. perpravil ǀ po vezhery mest. ed. je bil taku lazhen ǀ per njemu per vezhery mest. ed. oſtane ǀ Letu ſe je vidilu per tej parvi Sveti Vezheriy mest. ed. ǀ ti trebuh bugash, inu ſe per vezherij mest. ed. dobru najeish ǀ bodo jeidli per koſſili, inu per vezherj mest. ed. ǀ prèd koſsilom, inu prèd vezherio or. ed. dolgu molio ǀ vſe goſtarie, inu vezherie im. mn. ſe imaio skriti pred goſtario Ceſſaria Auguſta
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
vedeti vem nedov. 1. vedeti:
Dauid je shelil vejdit nedol. gdu bo isvelizhen ǀ Ner poprei je treba veidit nedol. kaj je laſha ǀ Arzati ſo sheleli vejditi nedol. Kaj s'ena bolesan je mogla biti ǀ Raunu letu veiditi nedol. je shelel en bogaboyezh zhlovek ǀ Iest bi hotel radt vedit nedol. ǀ ti imash vèdit nedol. ǀ jest pak dobru vejm 1. ed., de tu Bug hozhe od naſs imèti ǀ veim 1. ed. de veliku gluhih, inu bres usheſſ ſe letukaj najde ǀ vem 1. ed. de G: Bug nihdar nemore obene rizhij poſabit ǀ jest nevejm +1. ed. kaj s'ena arznja je bila taista ǀ kaj menite de neveim +1. ed. kaj govorim ǀ Nevem +1. ed. kaj bi jest ſedaj imel rezhi ǀ Povej meni O ozha, kam hodi tvoj Syn po nozhi? Nevèm +1. ed. ǀ naveim +1. ed. aku moje imè sa gvishnu je sapiſſanu v' Bukvah teh isvolenih ǀ de bi eden navejm +1. ed. koku hudoben, inu greshen bil ǀ Iest navem +1. ed. ali ſo fable, ali pak hiſtorie ǀ vni ſmertni greh sa Kateriga ti dobru vejsh 2. ed., vener ſe neſpovejsh ǀ ieſt rat tebi verujem de nezh ne veish 2. ed. ǀ O'mogozhni krajl ti dobru vèsh 2. ed. vſy imamo vmrèti ǀ aku ti nevejsh +2. ed. gdu pak bo vedil ǀ neveish +2. ed. kaj pravio Dohtary ǀ ti nauesh +2. ed. Kej je Adam ǀ Bug ſam vej 3. ed. kaj s'ene misli ǀ G. Bug vshe vei 3. ed. kar my poterbuiemo ǀ zhlovik ima tulikain opravila de nevej +3. ed. kej mu glava ſtoj ǀ hudizh je njega obſedil, ali pak je obnoril, sakaj nevei +3. ed. kaj govori, inu kaj della ǀ vener ſam navej +3. ed. kam pojde ǀ bi ſe bal Boga, kateri sa vſe tu dobru vejde 3. ed.+ bi onneperpustil raunu taisto jamo mene pokopati ǀ vejmo 1. mn., de ſe je bila ſpovedala ǀ Samu tu veimo 1. mn. de vſi ſmo poklizani ǀ my uejmo 1. mn. ǀ my vejmò 1. mn. de G: Bug je vſmilen ǀ sdaj ſamy nevemo +1. mn. kej ſmo ǀ vy bote meni odgovorili, my nevejmo +1. mn. ǀ karkuli vejſte 2. mn. de sheni shal dei, letu vſak dan v'ozhij ij mezhete ǀ vy dobru veiſte 2. mn. de hudizh nej Bug, ampak vash ner huishi ſaurashnik ǀ Vy pak ſamy dobru vejste 2. mn. sakaj ste v'sakonski ſtan ſtopile ǀ Vſaj dobru veſte 2. mn. de leta deshelska Gospoiska tiga kir krade ga puſti na gauge obeiſſit ǀ aku vy nevejſte +2. mn. vam bom jeſt povedal ǀ Kaj neveiſte +2. mn., de jeſt ſim en karshenik ǀ neveste +2. mn. morebiti de on je bil en velik greſhiſhnik ǀ dobru vedò 3. mn., de takushnim greshnikom, inu greshnizam ta paklenski ogjn je perpraulen ǀ Kar vedo 3. mn. de nym dopade ǀ one dobru vejdò 3. mn., de v' nebeſſih ty isvelizheni pred Oblizham Boshim pojò ǀ Svetniki vedó 3. mn. koku oſtru ſodi ta praviza Boshia ǀ de ſi lih uedó 3. mn., de kar je umadesheniga pred oblizhe Boshie pritè nemore ǀ de ſi lih dobru vèdò 3. mn. kaj s'ena velika reva je kadar shena vidi mosha cellu letu bolniga, ali mosh sheno ǀ Morebiti de nevedo +3. mn. de ona je bila ena ozhitna greshinza ǀ nevedò +3. mn. de Angely is nebeſs ſo prishli ǀ navedò +3. mn. kam ſe obernit ǀ je dobru vejdil del. ed. m de sveta molitu od G: Boga sproſsi karkuli potrebuje ǀ David je veidil del. ed. m de G: Bug ſe tankaj najde ǀ nej vedil del. ed. m ali njega ime je sapiſsanu v' Bukvah tih Isvolenijh ǀ je bil prishal na tihim de obeden nej vèdel del. ed. m ǀ tudi Bug shenin vaſhijh dush nebode sa letu vedal del. ed. m ǀ ſi shivil po tvoj hudi naturi, kakor de bi nezh nevedil +del. ed. m ǀ Kakor de bi neuedil +del. ed. m Kij ſe naide ǀ nej na ſveiti karsheniga zhloveka, de bi neveidil +del. ed. m, de ſam Bug, inu obedn drugi samore greh odpuſtiti ǀ jest bi nevèdil +del. ed. m kaj bi zhlovik s'molitvo nemogal doſezhi ǀ de bi ti nevedel +del. ed. m gdu je leta Gospud ǀ ieſt guishnu bi navedil +del. ed. m sakai Chriſtus nam je letù sapovedal ǀ Ta ſruta nej vejdila del. ed. ž kaj je koſhna ǀ Letu je dobru vejdla del. ed. ž Rimska Gospa Lugretia ǀ Kadar je vidila to veliko zhast Krajla Salamona, nej vedila del. ed. ž, inu snala Kaj rezhi ǀ ſe je veidilu del. ed. s, kulikain taiſti danar vela ǀ Sta vejdla del. dv. m de letu mozhnu G. Bogu dopade ǀ de ſi lih ſte vejdili del. mn. m, de jest v'prizhe ſe najdem ǀ Arzati nej ſo vejdli del. mn. m Kaj sazheti ǀ de bi ludje veidili del. mn. m kaku oſtru G. Bug shtraifa takorshne greshne jeſike ǀ nei ſò nezh veidli del. mn. m od ſvetiga Piſſma ǀ ſo dobru vedili del. mn. m kar govori s. Bern. ǀ nej ſo vedli del. mn. m, inu snali Kej odgovoriti ǀ bo prishal ozhitnu de vſy bodo vèdilij del. mn. m, inu vidili ǀ kakor de bi sa letu nevedili +del. mn. m ǀ Kakor de bi nevejdili +del. mn. m, de vezhkrat S. Paulus nam pravi ǀ De ſi lih ludje bi sa letu neveidili +del. mn. m ǀ nej ſó vejdle del. mn. ž katero bi imele isvolit 2. poznati:
de bi sledni vedul del. ed. m suojo srezho, ali nesrezho ǀ de bi vedli del. mn. m listnust, inu naturo vſijh stuarienijh rezhij
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
velik -a prid. velik v različnih pomenih:
ravizhin, inu velik im. ed. m priatel Boshij je bil ta poterpeshlivi Iob ǀ v'kaj s'eni vishi o S. Prerok ſi tulikajn gnad od G: Boga doſsegil, inu taku velek im. ed. m svetnik ratal ǀ ta Veliki im. ed. m dol. Iudouski Mashnik v'mashni guant ſe oblezhe ǀ imam eno Hzher, katera je ushe velika im. ed. ž ǀ de nanaglim KaKushna veliha im. ed. ž shtraifinga zhes vaſs ne bo prishla ǀ ſraſte enu veliku im. ed. s drivu ǀ ſo od veliziga rod. ed. m mrasa smersli ǀ od ſilnu velikiga rod. ed. m mraſa bodo ſmerſovali ǀ Parmenio je bil ſturil na grob Alexandra tiga Vilikiga rod. ed. m Macedonskiga krajla ſareſat dua talla tigà ſvetà, namrezh Aſio, inu Europo ǀ od velika rod. ed. m ned. (?) ſtraha bi pomerli ǀ od velike rod. ed. ž urozhine vumeraio ǀ od veljke rod. ed. ž lakoti ſo imeli Konz vſeti ǀ s'velike rod. ed. ž potrebe sazhneo kraſti ǀ sa vola nijh veliziga rod. ed. s bushtua ǀ bres velikiga rod. ed. s terpleina ǀ od velika rod. ed. s ned. (?) veſſelja, troshta, inu zhuda sazhele vpyti ǀ od velika rod. ed. s ned. (?) zhuda, inu troshta bò djala ǀ uſe letu je k' enimu velikimu daj. ed. m troshtu bratam, inu ſeſtram S. Roshenkranza ǀ ga peleio k' velikem daj. ed. m Altarju ǀ je bila Konez sturila tej veliki daj. ed. ž revi, inu shalosti ǀ k'veliki daj. ed. ž zhaſti yh polsdigne ǀ na ramo yh nalushil, inu na en velik tož. ed. m hrib yh neſel ǀ ſe zhudem, inu s'en uelik tož. ed. m mirakel dershim ǀ Shpot velih tož. ed. m ſo delali ti hudobni Iudij s'Christuſa ǀ Vidite ta veliki shakil tož. ed. m dol. Kateriga sa herptom dershim ǀ Spumnite na uniga groſovjtnu velikiga tož. ed. m ži. Riſa Goliota ǀ leta je pomenila eniga veliziga tož. ed. m ži. greshnika ǀ ſo terpeli po lejti veliko tož. ed. ž vrozhino ǀ Duhouni rata, vliko tož. ed. ž pokuro zhes ſvoje grehe della ǀ valluvi zholn pokryeio, inu ludy v'veliko tož. ed. ž nevarnoſt perpravio ǀ je vidil pred Stolam Boshiga Iagneta enu veliku tož. ed. s glashovu morje ǀ pojti pridigvat v'tu veliku tož. ed. s Mestu Ninive ǀ v'veliku tož. ed. s vbuſhtvuje bil padil ǀ V'nevarnosti veliki mest. ed. ž ſe najde ǀ NA TA VELIKI mest. ed. m SAN MARNI PRASNIK ǀ en dan v'veliki mest. ed. ž nevarnosti na morju ſe so neshli ǀ nekadai ſvejt ſe je neshal v'ueliki mest. ed. ž temi te nevere ǀ v'tem velikem mest. ed. s terpleini ǀ v' velikim mest. ed. s vbushtvi ǀ per nijh velikom mest. ed. s blagom restargani, in lazhni hodio ǀ s' tem ſerzhnem, mozhnem inu ſilnu velikem or. ed. m Riſam Goliatam vojskovati ǀ zhe bote s'taiſtim velikim or. ed. m Dolshnikam na Kolena padli ǀ s'velikim or. ed. m serdom odgovorji ǀ s'velikem or. ed. m aiffram ſò pridigvali to pravo Sveto vero ǀ do vekoma boſh s'velikom or. ed. m shpotom, inu martro terpel ǀ General Benedab s'eno veliko or. ed. ž vojsko je bil oblegal, inu stisnu letu reunu mestu ǀ Ioseph s'veliko or. ed. ž bratausko lubesnjo je bil shal objeskat suoje brate ǀ s' velikem or. ed. s veſſeljam je shal v' Jeruſalem ǀ s'nijh velikim or. ed. s terplejniam ǀ Katero ti Angeli s'velikim or. ed. s vſseliom zhastè, inu hualio ǀ leto je bil s'velikem or. ed. s veſseljam ſvoje shlahte porozhil ǀ dua velika im. dv. m zherna pſsa planio k'temu martvimu truplu ǀ dua velika tož. dv. m mozhna peſſa uſame ǀ veliki im. mn. m svetniki, inu Priateli Boshij ſo bilij ǀ velike im. mn. ž shtraifinge bi zhes vaſs prishle ǀ sheſt velikih rod. mn. kloshtru je bil ſturil siſydat ǀ Jogry bugaio, ter 153 velizih rod. mn. rib von is morja potegneio ǀ s'teh velikijh rod. mn. pushtobou ǀ sa volo ſuojh uelikih rod. mn. grehou ǀ bo velikem daj. mn. nevarnoſtam podvershen ǀ gauge nej ſo sa te velike tož. mn. m taty, ampaK sa te maihine ǀ s. Peter, inu s. Paulus ſo bili v'veliKe tož. mn. m grehe padli ǀ v'vlike tož. mn. m grehe perpravil ǀ hozhe na vſe naſhe velike tož. mn. ž pregrehe posabit ǀ de bi Bug ne bil perſilen ſhevekshi +tož. mn. ž shtrajfinge zhes vaſs poſslati ǀ Mojſſeſ je s' kuſi muzh, inu gnado tiga S. Imena velika tož. mn. s zhuda, inu mirakelne dellal ǀ de ſi gljh od taiste veljka tož. mn. s zhudeſha ſo pravili ǀ bo hotel v'ſvojm vbuſtvi, inu v' velikih mest. mn. dolgeh oſtati ǀ kadar ſe ſo neshli v' velizih mest. mn. potrebah ǀ u'teh uelizijh mest. mn. mejſtah ǀ V' takushnih velkih mest. mn. grehah ǀ s' velikimy or. mn. grehomy je obdan ǀ s' temi velikemy or. mn. grehomy ǀ s'velikimi or. mn. revami, pregainenam, inu bolesni je bil obdan Primerniške in presežniške oblike so navedene pri → večji in → vekši.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
velika noč -e -i ž velika noč:
obzhaſsu Velike nozhi rod. ed. ǀ bosh do Velike Nozhi rod. ed. shivil ǀ Sakaj Iudij ſo navado imeli eniga Ietnika ſproſſit. K'veliki nozhi daj. ed. ǀ Bò en ſyn, katerimu Ozha sa Veliko nuzh tož. ed. je perpravil en novu gvant ǀ ob veliki Nozhi mest. ed. ǀ ob Ueliki nozhi mest. ed. ǀ O veliki nozhi mest. ed. ǀ zhaſſ pred Veliko Nozhio or. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
veliko prisl. veliko, zelo, mnogo:
ti vuzheni ſe ſo veliku sa volo tega potili ǀ veliku nijh ſe bodo zhudili, de jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ de ſi lih veliku lepshi ſlovenski jesik ſo imeli ǀ jest veliku S: piſsma, inu vuka S: Vuzheniku po latinsku postavem ǀ veliku otrok je imela ǀ veliku urr od velike ſlatkusti je bila samaknena ǀ veliku uredne shenkinge ijm je bil dal ǀ Se veliku shtima, inu lubi sdrauje ǀ veljku njeh ſe najde; kateri taku skarbnu yshejo Dohtarja de bi njeh telu osdravil ǀ veljku vezh je skerbel sa nyh dushe ǀ ueliku urshohu ima zhlouek u' tej dolni teh ſols ſe jokati, inu plakati ǀ na ſvdni dan viliku takorshne bò, kateri bodò diali ǀ velikuvezh shenskih pershon, kakor moshkih v'Nebeſſa pride ǀ velikn minie bò mogla ta lepu deshezha roſſiza Nebeſhka Chriſtus Ieſus v'tvojm ſmerdezhem ſerzu prebivat Primerniške in presežniške oblike so navedene pri → več in → veče.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
ves vsa zaim. ves:
vus im. ed. m je bil reſtargan ǀ S. Paulus ſe je bil vuſs im. ed. m preobernil v' Chriſtuſa ǀ perlin gnade Boshje vezh vela kakor vuſſ im. ed. m volni ſvejt ǀ na gaugah mu je bila ſazhela brada raſti, inu vuss ſivu im. ed. m je bil ratal ǀ Bug bo poslal eno veliko kugo, de vſa im. ed. ž shivina bo pozerkala ǀ pertezhe niegova ner lubishi Hzhy, vſſa im. ed. ž vjokana ǀ gleda ta stari ozha de suknja je vsa im. ed. ž Krijvava ǀ Vſsa im. ed. ž svetust, inu andoht eniga praviga Slushabnika Boshjga v'tem stoij, de Boga ſe boij ǀ on je veroval, inu uſa im. ed. ž njegova hisha ǀ Tedaj vſe im. ed. s vaſse dellu, inu skerb je sebstojn ǀ prezej vſe im. ed. s pepel rata ǀ vſeje im. ed. s+ perplaunenu ǀ on je tebe reshalil pres vſiga rod. ed. m urshoha ǀ sa isvelizhaine uſiga rod. ed. m ſveita ǀ Kryvavi put is vuſiga rod. ed. m shivota je potil ǀ vſe rod. ed. ž zhasti, inu lubesni je vreden ǀ hozhe szhiſtiti od vſyga rod. ed. s nenuzniga, inu shkodliviga sheliszha ſvoj vèrt ǀ strah Boshij je en sverik, inu sazhetik vſiga rod. ed. s dobriga djania ǀ ty greshni, inu hudobni imaio uſiga rod. ed. s obiluu ǀ de ſi lih bi vam vſega rod. ed. s blage nebily odnesli ǀ Goſtovanje, kateru ta Magozhni krajl Aſsverus vſimu daj. ed. m folku je bil naredil ǀ ſe imamo odpovedati vſi daj. ed. ž boganarodnoſti, inu poſvetnim shejlom ǀ Jeſt ſe sdaj odpovejm vſimu daj. ed. s timu, katiru je zhes tvojo Sveto volo ǀ nyh ſerze ſe je bilu omezhilu, v' nebeſſa salubilu, inu odpovedalu uſimu daj. ed. s timu, kar ſveit, inu meſſu samorio zhloveku dati ǀ shabe ſo bile vus tož. ed. m Egypt, inu Faraona premagale ǀ sholnery nyh loke sproshio, inu vuſs tož. ed. m shivot s' ſtrelamy nepolnio ǀ na vuſ tož. ed. m glaſſ bi ſe bila sazhela ſmejati ǀ na uus tož. ed. m glaſs je bil sapeil ǀ oblizhe je imela kryvavu, inu ranenu, vuſſ tož. ed. m shivot reſekan, inu reſtargan ǀ taiſtu sapovej na vſs tož. ed. m glaſs brati ǀ valluvi ſo vsh tož. ed. m zholn pokriuali ǀ na vaſs tož. ed. m glaſs ſe je ſmejala ǀ Pilatus je bil Christuſha na gank perpelal vſiga tož. ed. m ži. kryvaviga, inu odertiga ǀ poshle kugo, ter vſo tož. ed. ž shivino pomorij ǀ Krajl Pharaon je bil Iosepha zhes uſo tož. ed. ž Egijptarsko deshelo postavil ǀ Jeſt ſim vſſo tož. ed. ž semlo obhodil, inu obgledal ǀ sdaj uſso tož. ed. ž kupzhijo na raishi imam ǀ vſe tož. ed. s nijh vpajnie so k'Christuſu postavili ǀ vſe tož. ed. s kar je bilu v'desheli oſianiga ſo bile konzhale ǀ ob uſe tož. ed. s pride, kruha strada, petlat more pojti ǀ vse tož. ed. s tu nar hushi od tebe rezhe ǀ tezhe sa leto ſgubleno ouzhizo, katera navſe +tož. ed. s letu ſe nej hotela vſtanoviti ǀ po vſim mest. ed. m AEgypti nej bilu garshih ǀ po vſi mest. ed. ž ſili hozhe de ijm ima eniga Malika ſturiti ǀ Pithias po vſy mest. ed. ž ſili je hotel rihtan biti na mejſti ſvojga Priatela Damona ǀ po uſi mest. ed. ž ſilli je taiſto hotel imeti ǀ per vſem mest. ed. s tem veſsela biti ǀ vſem mest. ed. s ſta ſi bila podobna, sunej tiga de Chriſtus je bil pravi Bug, inu Franciſcus li zhlovik ǀ je na tebe, inu tuoje otroke posabil, kir v'Sijm mest. ed. s pomankajnie imate ǀ de bi rada pred vſem or. ed. m ſvetom tuoj greh ſpovedla ǀ s'vſem or. ed. m fliſſam ſe bom pomujal ǀ ta Tempel bo njegou duor obvarval pred vojsko, kugo, ogniam, potreſſam, inu pred vſo or. ed. ž neſrezho ǀ Lucifer s'vſo or. ed. ž ſvojo mozhio bi ſe vaſs bal, inu bejshal od vaſs ǀ s'uſo or. ed. ž nasho lubeſnio, mozhio, inu is celliga ſerza ǀ rejshi mesta, deshele, inu ſvejt pred vſem or. ed. s tem kar je shkodliviga ǀ kadar ſraſte je to ner vekshe mej uſem or. ed. s seliszhem ǀ nihdar nebodem nehal tebi pomagat, inu tebe pred vſim or. ed. s tem hudim varvat ǀ kateriga taku obilnu s'vſem or. ed. s potrebnim oſkerbj ǀ aku bom dober, inu pokoren s'vſim or. ed. s me hozhe oſkerbeti ǀ vſy im. mn. m Purgary, inu Gospoda ſo k'nogam sa nimy shli ǀ v'uashi pak hishi vſy im. mn. m ſo sdravi ǀ eno nuzh vſij im. mn. m ti pervu roijeni ſo bilij pomerlij ǀ Vſi im. mn. m studenzi, inu potoki krijvavi ratajo ǀ vsy im. mn. m vashi lushti hitru bodo minili ǀ uſy im. mn. m Soldati, inu zholnary ſo bili potonili ǀ uſi im. mn. m ukupaj vpijejo ǀ nej v'madeshana Kakor vsi im. mn. m ti drugi Admavi otrozij ǀ uſij im. mn. m glidi ſe ſo na nyh shiuotu tresli ǀ vsij im. mn. m ludje bodò nashe ner skriunishi grehe vidili ǀ kadar bi bili vſii im. mn. m Goſpudie, obeden bi neſtregil ǀ zhes katerige Nebo inu vſu im. mn. m Elementi ſe ſo vſdignili ǀ vſe im. mn. ž gnade, inu shegni Boshij pridejo kjekaj ǀ kej tedaj vſe im. mn. ž/s lete zhudna, inu superne Imena, ter perglihe pomeneio ǀ uſe im. mn. ž zèſte, poty, inu gaſſe ludy ſo polne ǀ vse im. mn. ž shivali Adamu, inu sui eno martrvshko vojsko nepovedat ǀ vſse im. mn. ž te druge nesrezhe tiga sveita preſs Boshijga reshalajna, ſo raunu kakor ena kazha preſs strupa ǀ de bi ſe vſa im. mn. s zhloveska ſerza v'tebe ſalubila ǀ od vſyh rod. mn. sapushena bolna, inu reuna leshi ǀ de bi vedli listnust, inu naturo vſijh mest. mn. stuarienijh rezhij ǀ je sazhetik vſih rod. mn. dobreh del ǀ ſò saperti od vſeh mest. mn. krajou, kakor jetniki ǀ Ti ſi taiſti zholn uſyh rod. mn. gnad Boshijh poln ǀ od vsyh rod. mn. ſapusheni ǀ s. gnade deleshni bote ratali, inu odpushzhajne vsijh rod. mn. grehou doſegli ǀ orly, kadar pozhutio to merho od uſeh rod. mn. kraju ukupaj letio ǀ NA VELIKI PRASNIK VSEH rod. mn. LUBEH SVETNIKOU ǀ je bil zhast vſiih rod. mn. Egijpterski Kron ǀ sa isvelizhaine vſſyh rod. mn. ludy ǀ v'Kratkim zhaſsu bosh nah, ſlejp, inu reven, od vſhih rod. mn. ſapushen ǀ Christus vſig rod. mn. naſs vbogih Sirotiz imena v'suojh s: Ranah sapiſsane je neſsil v'Nebu ǀ vſem daj. mn. napumozh pride ǀ nej mogozhe v'taki vishi piſsat, de bi vſim daj. mn. sadosti mogal sturiti ǀ vſym daj. mn. tem poſvetnim troshtam je bila odpovedala ǀ kakor vſijm daj. mn. Adamavim otrokom ſe ſgodij ǀ Gdu vaſs Bogu, inu uſem daj. mn. Angelom inu Svetnikom perporozhuje ǀ Sjroch vſjm daj. mn. sapovei ǀ kadar bi jeſt oblaſt imel, bi hotel prepovedat, uſym daj. mn. Mashnikom, de bi nihder dua h'Poroki neprepuſtli priti, aku poprei S. ſapuvide neſnaio ǀ vſe tož. mn. m hribe, inu gorre v eni minuti bi okuli vergli ǀ G. Bug hozhe iſvelizhat uſe tož. mn. m ludij ǀ oshivj truplu, inu vse tož. mn. m naſhe glide ǀ s'tuojm s. Rojstuam ſi na ſveit perneſla vſſe tož. mn. m troshte, inu veſselje ǀ v'vſe tož. mn. m grehe bi bil padal ǀ vſe tož. mn. ž druge deshele is oroshiom ſo bily premagali ǀ prezej ſo vſe tož. mn. ž/s druge opravila ſapustili ǀ ſvoje persy mu pokashe katere uſe tož. mn. ž gnile ǀ vse tož. mn. ž njegove Svete Sapuvidi prelomili ǀ te strashne ſturi ſerzhne, de v ſe tož. mn. ž matre veſselu preneſsò ǀ v'vſe tož. mn. ž nevarnosti ſe poda ǀ kadar bi jest vſa tož. mn. s moja djanja bil G. Bogu h' zhasti offral ǀ po vſyh mest. mn. meſtah my vidimo de tize na oknah ſe vidio, inu poyè ǀ Sa tiga volo vſyh mest. mn. nashjh potrebah shiher ſe pertozhimo, inu perporozhimo Nashi S. Pomozhnizi S. Catharini ǀ na vſijh mest. mn. S: Altariah, nam je perpravil ta s: kruh ǀ k'ſadnimu sklene, de hozhe piſſat po vſih mest. mn. deshelah ǀ grè s' velikem, inu ſuſebnem fliſſom po vſeh mest. mn. kotah ǀ po vsyh mest. mn. gaſſah, po vſyh mest. mn. hishah, inu Kotah, druſiga nei shlishat, temuzh shentajte mili, inu Chriſhan ǀ Saul v' ſyh mest. mn. vishah yszhe Davida umorit ǀ jest ſim ſe vſijh mest. mn. vishah profliſsal en krajzer vudobit ǀ pomagaj meni vſih mest. mn. moih potrebeh ǀ uſyh mest. mn. vishoh ſe pofliſsa naſs h'ſvoym priatelnom ſturiti ǀ shiher uſijh mest. mn. uashyh skushnauah bote s'Dauidam rekli ǀ Bug v'vſijh mest. mn. vishah ga shtrajfa ǀ s'krijvash v'ſijh mest. mn. vishah tuoj greh pred mosham ǀ v'ſih mest. mn. rezhejh, katere je G. Bug ſtuaril ima biti en Gospodar, Firsht, ali Capitan, kateri te druge regera ǀ lasejo po vſijKotah mest. mn.+ ǀ Noeſ v'mej vſimy or. mn. ludmy tiga ſvètà nar vekshi gnado od G: Boga je bil doſegil ǀ je tu ner manshi mej vſemi or. mn. ſemeni ǀ Maria je bila ta ner shlahtnishi v'mej vſimij or. mn. ſtuarij, katere je Bug ſtuaril ǀ de bi Diviza Maria, s' uſimy or. mn. Svetniki sa njega proſſila ǀ En Sam Samuel v'mej vsimy or. mn. leviti je ſveistu Bogu shlushil ǀ mene pohujshaio, inu reshalio s' vſymi or. mn. ſvojmi glidmy ǀ taushentkrat ſe njemu pregresheo is vſijmi or. mn. glidamij ǀ je bila, ta nar pohleuuishi v'mej ſimi or. mn. Nunami ǀ Elcana je v' mej vſemij or. mn. drugimi ner ble lubil Anno ǀ leta mirakil ta Vuzheni celada, dershi ſa ta nervekshi mirakil v'mei vſemy or. mn. ǀ v' mei uſemi or. mn. molytvami leta je ta ner lublishi ǀ kader en greshni zhlovek s'vſemy or. mn. boshimij arzniami neosdravi ǀ ſam ta ner vishishi Mashenik Joachim s'úſemi or. mn. Duhouni je ny nepruti shal ǀ Ta druga shivina s'vſimij or. mn. shtirimij po ſemli hodi ǀ s'vſimi or. mn. glidamij ſi shlushil hudizham ǀ Archimedes je bil sariſal tu veliku nesmernu Nebu s'vſemij or. mn. svesdamij, inu Planèti O ves čihrn glej → čihrn, o ves voljni glej → voljan
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
vest -i ž vest:
ta huda vejſt im. ed. pres vſiga konza yh bò grisla ǀ vejst im. ed. pres konza ga grise inu martra ǀ veiſt im. ed. je njega mozhnu pekla ǀ zhervie te hude vejſti rod. ed. do vekoma ga bodo griſili ǀ Takrat bo eniga sa drugem poklizal, inu v'bukve naſhe vejsti rod. ed. gledal ǀ pres sprashovajna ſvoje veiſti rod. ed. ǀ je terbej poprej fliſsik svojo vejst tož. ed. spraſhuat ǀ ſuojo veiſt tož. ed. umadesheno noſſio ǀ ſledni imà ſam ſebe, inu ſvojo vejſt tož. ed. fliſſik ſpraſvati ǀ je imel eno teshavo na ſvoj vejſti mest. ed. ǀ veliko martro v'nijh vejsti mest. ed. pozhutio ǀ s'kakorshno vestjo or. ed. more uni rezhi, inu ſe hualit de je Christianus
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
videoč2 delež. videč:
od sazhetka Sampson ſe je bil prestrashil, ali videozh to veliko neuarnost ſvojga shivota ſerze vſame ǀ Veſselil ſe je Noaſs videozh taisti zhudni zholn ǀ shpota nei mogla preneſti, videozh de obeden jo nej vezh shtimal, ſe pobere taku teshka na ſvoj dum ǀ purgarij ſe preſtrashio, videozh de njemu vbranit ſe nemorio ǀ videozk de ſe nepobulsha, ga nej hotel obſolverat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
videti -im dvovid. videti, opaziti:
sdaj bodem jest mojo kunsht pustil vidit nedol. ǀ Iosephavi bratje ſo njega taku mozhnu ſaurashili, de shiviga nej ſo mogli viditi nedol. ǀ temma nepuſtij ozheſsom ſvetlobo vjditi nedol. ǀ aku shelite vidith nedol., vſdignite vashe ozhy ǀ videm 1. ed. de en mladenizh s'hiſhe pride ǀ vidim 1. ed. de krajl Saul nemore Davida shiviga terpeti na semli ǀ uidim 1. ed. eno veliko miſo perprauleno ǀ Ah Peter! kaj jest vidjm 1. ed., inu samerkam ǀ nihdar nevidim +1. ed. de bi molila ǀ nevidem +1. ed. ſvetlobe tiga ſonza ǀ kadar ti vidish 2. ed. eniga lazhniga ǀ uidish 2. ed. de ena moshka pershona s' eno shensko dolgu zhaſſa vkupai na tihama govorita ǀ vidizh 2. ed. de ta ſadna minuta tvoja ſe perblishuje ǀ Si li slep, nevidish +2. ed. de tij ſo ludje ǀ ouzhiza kakor vidi 3. ed. volka ſe prestrashi ǀ Ali gdu nevidi +3. ed. de she vekshi norzi ſe najdejo v'mej kersheniki ǀ vidimo 1. mn. de s'kruha rata S: Meſsu, s'vina S: krij Naſhiga Odrèshenika Christuſa Iesuſa ǀ uidimo 1. mn., de od ſtu moshkih pershon kumai deſſet zhiſtu shivè ǀ kakor vidmo 1. mn. s' ozhmy nashe Svete Vere ǀ de ſi glih s'nashimi ozhmij ijh nevidimo +1. mn. ǀ Vidite 2. mn. ta veliki shakil Kateriga sa herptom dershim ǀ vij uidite 2. mn. eniga zhloveka smalaniga ǀ Kadar vy zhudeshe, inu mirakelne nevidite +2. mn., taku neverujete ǀ neviditi +vel. 2. mn. taisti lepi stol, kateri vamm je perpraulen ǀ vidio 3. mn. ſvoje otroke bolne, krulave, gluhe, ſlepe, mutaste, inu preproste ǀ vidjo 3. mn. kaj premore ta strah ǀ Se najdeio niketere shivali, katere nevidio +3. mn. po dnevi ǀ je vidil del. ed. m pred Stolam Boshiga Iagneta enu veliku glashovu morje ǀ kadar je videl del. ed. m tize letejti ǀ bosh uidil del. ed. m ti loter tajſto loterzo s'katero ſi nezhiſtoſt tribal ǀ S. Duh kadar je vidu del. ed. m to andohtlivo molitu ǀ Kadar bi edn ozhy ſvoje salimal, de bi nekatire ure nevidil +del. ed. m ǀ jevidil +del. ed. m de vus je bil reſtargan ǀ una Gospa vidila del. ed. ž en novu furum guanta ǀ karkuli per drugyh shenah je vidla del. ed. ž ſim mogal taiſti kupit ǀ de bi 40 lejt zhloveka nevidla +del. ed. ž ǀ Letu je taiſtu oku, kateru je tebe vidilu del. ed. s na skriunim greshiti ǀ my dua uſhe veliku lejt ſe nejſmo vidila del. dv. m ǀ zhes dan ſe ſo greha varvali, de bi ſonze yh nevidlu +del. ed. s ǀ taisti kateri ſo letu vidili del. mn. m ſe ſo zhudilij ǀ ſó njemu ſprizhovali, de ſó vidli del. mn. m Chriſtusa ǀ ony ſo vidily del. mn. m tulikain lejt taistiga reuniga nadlushniga zhloveka per vejeriu leſhati ǀ kadar ſo vidilij del. mn. m de nijh Ceſarij, inu generali … ſe ſo v'Mestu pelali ǀ By rady takrat vidly del. mn. m, de bi Maria Diviza vam na pumozh prishla ǀ Pojte v'Libio inu bote vidlli del. mn. m de od velike urozhine vumeraio ǀ kakor ſo bili zhes tu krivavu morje preshli, inu vjdili del. mn. m de Bug njeh ſaurashnike potupil ǀ De ſi lih ludje bi sa letu neveidili, inu nevidili +del. mn. m ǀ kadar so vidile del. mn. ž, de taku obilnu ſo oskerblene, inu dobro guantane ǀ Kai menish de lete Boshije ozhij nej ſo vidle del. mn. ž taiste tuoje nezhiste della videti se videti se:
kadar eden ſe gleda v'shpegli ſe vidi 3. ed. kakor je ſam na ſebi ǀ ſe nevidi +3. ed. obenu pobulshaine per ludeh ǀ Svèſde sò ſvetle, inu ſe navidi +3. ed. od kod ſvetlobo prajmejo ǀ muzh te s. gnade ozhitnu ſe je vidila del. ed. ž per teh S. Pushaunikoh ǀ Letu ſe je vidilu del. ed. s per tej parvi Sveti Vezheriy ǀ kadar bi G. Bug perpuſtil, de bi ſe vidlu del. ed. s, kaj ludje mislio, kadar molio ǀ neboyteſe, de bi ſi lih v' taiſti kambri sagledali te zherne orle, ali pak te vſtekle pſſe, katiri na taiſto dusho zhakaio, kakor vezh krat per takorshneh bolnikah ſe ſo vidili del. mn. m ǀ Na dan tiga S. Rojstva trij sonza ſe ſo na Nebeſijh perkasale, inu tudi nesnane, inu zhudne svesde ſe ſo vidile del. mn. ž ǀ sapovei Adriana neuſmilenu tepſt, de koſti, inu zheva ſo ſe vidle del. mn. ž/s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
vkup prisl. skupaj:
prezei ſvojo veliko vojſko vkup ſpravi ǀ kakor ty drugi ga sashlishio prezei vkup tekò ǀ s'postele je gori skozhil, po hishi tekal, pſse vkup klizal, v'rosizh je trobil ǀ Sklizhite vkup to gmaino, spravite vkup ta folk ǀ ob zhaſsu tiga ſemnia ludje is celle deshele vukup vulezheio ǀ Luetius Avernus je tulikajn denarju kup ſpravil, de vus volni ſvejt ſe je na tem zhudil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
vkupaj prisl. skupaj:
do terde nozhj vkupaj lebaio, inu pyanzhuaio ǀ vſy vkupaj ſo Zhast, inu hualo peyli nyh Krajlizi ǀ kaj s'ene beſſede, inu djaine vkupai imata ǀ ukupaj per eni misi sta jedla ǀ Psalmist David poklizhe vukupaj svoje otroke ǀ cello drushbo Nebesko bò poklizal vkupej ǀ vſaj mertua bomò vkuppaj leshala ǀ Sdaj S. Bernardus klizhe vukupai vſe greshnike, inu greshnize ǀ ta Malik Dagon, inu ta Arca, ali skrjnia tiga Gospuda nemorio vukapaj prebivat pod eno ſtreho ǀ ſo ukuppaj tekli ǀ ukupai poſtavite ponove, inu rashne ǀ Judauska Gospoda ſe je bila spet ukuppai spravila h' Caiphesu ǀ Pojdi Saul, inu sberi vkupei eno veliko vojsko ǀ Eden per fas, & nefas v'kupaj blagu ſpraula ǀ mij pak Nem. Nem. danaſs hozhemo vſi vhupaj savupiti ǀ Nevèm kai ſi v' kupaj imata ǀ ſvojga kojna je v'gostje povabil, inu per eni misi vkapaj ſo jedla
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
vleči -čem nedov. 1. vleči:
Sazhni ti O moj Bug! skuſi tvojo Sveto gnado mene od greha vlezhi nedol. ǀ ta teshki krish je mogal na hrib kalvarie vulezhi nedol. ǀ ſo ga bili sazkeli is' Cerkue ulezhi nedol. pruti meſti ǀ de bi ym prishli pomagat mreshe uleizh nedol. ǀ de bi prishli, inu pomagali nym vlejzhi nedol. ǀ kugo h' tebi ulezhesh 2. ed., inu cilu lufft okushish ǀ obeniga pò ſili neulezhesh +2. ed. ǀ zholnar perpraula ſvoj zholn na morij, te shelesne mazhike s'vode vun ulezhe 3. ed., jadra restega ǀ Resniza je lete laſtnuſti, de sa ſabo ſaurashtvu ulezhe 3. ed. ǀ obeniga po ſili v' Nebeſſa neulezhe +3. ed. ǀ vſe skuſi ubogo Mater mouſeio, inu vodo na ſvoj malen ulezheio 3. mn. ǀ oslove nature bodite v' tem, de on dvakrat na led ſe nepuſtj spellat, de ſi lih ga vlezheio 3. mn. sa vsheſſa ǀ perstopiio drugi ludje, inu ijh resmyrio ter damu ulezhejo 3. mn. ǀ naſs mozhu na ſaj vlezhejo 3. mn. naſhe hude shele ǀ ſpumniti na vniga ozheta Kateriga Sijn sa laſse je s'hiſhe vlekal del. ed. m ǀ s' veſſeljam je ulekil del. ed. m jarm te pokure ǀ eden ga je naſaj ulekal del. ed. m ǀ kadar je vlekil del. ed. m ta teshki krish na hrib Caluarie ǀ taku rekozh s'roko yh je ſa ſabo vulekla del. ed. ž ǀ ſo bili prishli, inu taiſto dusho sgrabili, inu v' paku ulekli del. mn. m 2. iti (v velikem številu):
krajl s'ſvojo vojsko ulezhe 3. ed. pod tu Meſtu Trojo ǀ ta grosovitni nash Saurashnik Turk pres vſiga urshoha, inu zheſ vſo pravizo ulezhe 3. ed. zhes nas s' tryſtu taushent neuſmilenimi Turky ǀ enkrat vlezhe 3. ed. ſvojo vojsko zhes letu veliku, inu shlahtnu meſtu ieruſalem ǀ ob zhaſsu tiga ſemnia ludje is celle deshele vukup vulezheio 3. mn. ǀ General Ioab je enkrat s' veliko vojſko zhes ſvoje ſauraſhnike vlekal del. ed. m ǀ s'eno veliko vojsko ſo ulekli del. mn. m zhez Iſraelskiga krajla Saula 3. piti, sesati:
Kadar na pyauko enu malu pepela potroſi, prezej ta pyauka neha Kry vlezhi nedol. ǀ Bug pomagai vſei neſte pijauke, katere taku dolgu ulezheio 3. mn., de ſame od ſebe dol padeio 4. služiti (denar):
malu maraio, de kar danas sisidaio, jutre ſe podere, de li nyh Libre ulezheio 3. mn. 5. zavlačevati:
dokler en viner per ny zhutio, inu praudo vulezhejo 3. mn., de s'taisto red do nagiga jo slezhejo 6. trajati:
hitru, hitru pershgite shegnano svejzho: dajte shegnano vodo, shkrofite po hishi, pokleknite, inu molite, sakaj nebo dolgu vlekal del. ed. m, she poſnam de je ta ſadna minuta, vshe sazhne ozhy obrazhat vleči se potegovati se:
s' enu maihinu blaga, s' eno maihino shkodo ſe praudate, prepirate, kregate ſourashite, inu ulezhete 2. mn. ble kakor de bi shlu sa nebesku Krajleſtvu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
vojska -e ž 1. vojska:
ta ſaurashna vojska im. ed. ſe vſhe perblishuie, Katera bo vſe Konzhala ǀ cella voiska im. ed. je bila prebredla ta potok ǀ ſe ne boij oroshia, ognia, ni ene celle vojske rod. ed. ǀ David ga je bil od voiſke rod. ed. k'ſebi poklizal ǀ obeniga puntarskiga, ali faratarskiga sholnerja k'ſvoj vojski daj. ed. ne perpusti ǀ njegovo vojsko tož. ed. prezej ſo bile pregnale, inu pobile ǀ prezei ſvojo veliko vojſko tož. ed. vkup ſpravi ǀ en General per ſvoj vojski mest. ed. ǀ David je enkrat hotu ſam v'Pershoni potegnit s'suojo vojsko or. ed. zhes suoje puntarske ſaurashnike ǀ General Ioab je enkrat s' veliko vojſko or. ed. zhes ſvoje ſauraſhnike vlekal ǀ s' ſvojo voisko or. ed. je oblegil enu meſtu ǀ s'veliko vojsho or. ed. pade v'njegovu Ceſarstvu ǀ vezh vela kadar ena dusha v' gnadi boshi en ſamkrat sdihne, kakor vſe vojske im. mn. Alexandra Macedonskiga ǀ Goſpud teh vojsk rod. mn. ǀ Nei li morebiti Bug General inu krajl zhes vſe vojske tož. mn. ǀ Katerim tuliKainkrat shuga s'Kuſi vojshe tož. mn. nashih ſauraſhnikou 2. vojna:
Morebiti de tudi v' nebeſſih je billa vojska im. ed., inu boi ǀ je bila velika vojska im. ed. mej Judy, inu mej Ajdy sa volo Vere ǀ de bi od te njemu taku shkodlive, inu nevarne vojske rod. ed. imel nehati ǀ Gospud te vojskè rod. ed., inu maszhuajna ǀ dan te vojſke rod. ed. ſaſtopi minuto nje pozhetuia ǀ En drugi je nagnen k' vojski daj. ed. ǀ G. Bug ſe k'Vojski daj. ed. perpraula ǀ kadar dua ſe skregata, ali vojsko tož. ed. vkupaj imajo ǀ ſi je bil naprej uſel na vojſko tož. ed. pojti ǀ v' boiu naſh myr, na vojski mest. ed. naſhe premagajne ǀ Rezite sdaj vy ſoldati, katerih eni ſte roko, eni nogo, eni oku na voiski mest. ed. sgubili ǀ na vojſki mest. ed. konez vſameo ǀ vidimo de sdaj eno deshelo s'vojsko or. ed., to drugo s'kugo, eno s'potreſsmo, to drugo s'lakoto gajshla ǀ sdaj po celli Europi te ner hujshi vojske im. mn. meſta poderaio ǀ sa volo, velizih vojsk rod. mn. katire je imel ǀ Nepotrebne vojske tož. mn. sazhnejo, s'Kateremy veliku Mest Konzhajo
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
vojščak -a m vojščak, vojak:
Poſtavimo de je en ſerzhan vojshak im. ed. ǀ en mozhan Vojszhak im. ed. ǀ de ſi lih je bil en ſerzhan Vojſſak im. ed. ǀ Joſve je bil en imeniten Volshiak im. ed., keteri vſe skuſi je mislil, kaku bi mogal premagat ſaurashnike tiga isvoleniga folka ǀ na grab tiga ſerzhniga, inu zhedniga Vojszhaka rod. ed. Aiacis ſo bili ſturili smalat vſe zhednoſti v'podobi Shenski ǀ je bil unimu Vojſzhaku daj. ed., ali Capitanu veliko hualo dal ǀ ſó en koſs poshtaine poderli, inu nove urata, taiſtimu ſerzhnimu Vojszhaku daj. ed. ſturili ǀ takorshniga ſerzhniga vojſzhaka tož. ed. je vidil enkrat David ǀ vſi Generali, inu Vojszhaki im. mn. Rimſki ſe ſó zhudili ǀ tudi Vy ò ſerzhni Vojshzaki im. mn., kateri s'Luciferam ſe vojskujate ǀ njegovi vojshakij im. mn., v'obeni vishi nej ſo hoteli perpustiti de bi shnijmi shal ǀ della teh ſerznih Vojszhakou rod. mn. ſmalaio sraven nyh pilda ǀ Spartanery takorshne Vojshzhake tož. mn. s' ſlato krono ſo kronali ǀ On te ſerzhne Vojshake tož. mn./dv. Brutuſa, inu Caſſiusa je bil premagal ǀ v'mej Vojshzhaki or. mn. Pachomius
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
volk -a m volk:
vouk im. ed. je njemu ouzhizo vſel ǀ levu sazhne pruti nijm erioviti, vuok im. ed. tulit, Kazha shvishgat ǀ vuouk im. ed. vam reſtarga shivino ǀ nebodite kakor uni uouk im. ed., od katiriga pishe Cardinal Bellarminus ǀ sturij Kakor volk im. ed. Kateri ouzhizo prezej sa urat popade ǀ Lev je leshal per jelenu, metved per volu, voulk im. ed. per auzhizi ǀ Paſter to veliko shkodo, inu golufio tiga vouka rod. ed. samerka ǀ v'oblast tega paklenskiga volka rod. ed. ſi padla ǀ vuprasha vouka tož. ed., kaj ſe njemu sdi ǀ ouzhiza kakor vidi volka tož. ed. ſe prestrashi ǀ poklizhe taiſtiga voukà tož. ed., ter mozhnu ga krega ǀ kokush je per leſizi ſtala, auzhiza per volku mest. ed. ǀ je bil reshil taiſtu nedolshnu Jagnizhe pred tem poshreshnem voukam or. ed. ǀ jeſt ſim vſelej ſe pofliſſal, kakor en duhouni Paſtir moje podvarshene ouzhize vishat na pot Nebeskiga Krajleſtva, inu yh varvat pred tem paklenskem vonkam or. ed. ǀ dua vuouKa im. dv. perpudè eniga jelena ǀ kadar bi taiſto vouzhje im. mn. neshli bi jo reſtargali ǀ ſò na Chriſtuſa planili, kakor vſtekli vouzhie im. mn. na tu nedolshnu jagnizhe ǀ de ti poshreshni volzhje im. mn. jo nereſtargaio ǀ najde to sgubleno ouzhizo, katiro ſo bily poshreshni vouzije im. mn. obſuli ǀ kakor de bi otrozy ſe jokali, pſy laiali, mazhke maukale, ouze beukale, voli mukali, vuzhje im. mn. tulili ǀ de bi ty paklensky volky im. mn. reſtargali te greshne dushe ǀ v' kardeli teh poshreshnih voukou rod. mn. ǀ sdaj ſi pershlu v' peſtje tem vſteklem uoukom daj. mn. ǀ Vniga reuniga Mosha, inu sheno od Katerih pishe Baronius je bil oſkerbel s'Kusi te poshreshne vuoukè tož. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
vpiječ2 delež. vpijoč:
na letu pertezhe nanaglem noter en hlapez vpyezh: Sa Boshjo volo nepjte is teh glaſſu, sakaj venem mei taiſtimi je ſtrup (V, 235) ǀ S. Joannes Evangeliſt je vidil enkrat letejti eno veliko poſtojno pò lufti, vpyezh: Gorjè, gorjè, gorje ludem, kateri v' semli prebivaio (V, 570)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
vprašeoč delež. vprašujoč se:
Satorai je bil v'kloshtri oſtal, inu veliko pokuro je dellal, nad katero ſe ſo zhudili ty drugi vprasheozh, ſakaj taku mozhnu ſvoj shivot martra (II, 244)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
vročina -e ž vročina, tj.
1. vroče vreme:
Sdaj prevelik mras, sdaj prevelika urozhina im. ed., sdaj shusha, sdaj mokruta njemu shkodi ǀ Gdu nevidi, de vrozhina im. ed. je taku mozhnu duh ſzerala, de ſamu meſſu je ratala ǀ shivina od velike sheje inu urozhine rod. ed. je bila opejshala ǀ kadar bi jeſt k' tej veliki urozhini daj. ed. perloshil ogin ǀ Vy ſe toshite, inu vezkrat kaunete, ſusho, deſſ, veiter, tozho, mres, inu urozhino tož. ed. ǀ na meſti ognia ima naterlih vurozhino tož. ed. ǀ ſo terpeli po lejti veliko vrozhino tož. ed. ǀ celli dan v' veliki urozhini mest. ed. ſo dellali ǀ Chriſtus pò lejti, inu urozhini mest. ed. is Judouske deshele v' ſamario je rajshal ǀ bres ſtrehe je taiſte ovarual pred mrasam, inu urozhino or. ed. 2. povišana telesna temperatura:
Dohtar pak ga troshta, de urozhina im. ed. bò nehala pruti dnevi ǀ de bi njegovo tasho od velike urozhine rod. ed. rejshil ǀ naſhe truplu je podvershenu tem bolesnom, Kakor rekozh, tej merselzi, vurozhini daj. ed., vodenizi ǀ potogram, eno urozhino tož. ed. ti nemoresh enu lejtu preneſti ǀ Tashzha S. Petra je veliKo vurozhino tož. ed. imela ǀ obena druga nemore osdravit bolnika s' veliko urozhino or. ed., inu slabuſtio obdaniga
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
vzdihovanje s vzdihovanje:
Leto veliko shaloſt nam da ozhitnu, saſtopit ta Zirku s' zhernim pokrita … inu sdihvajne im. ed. celliga meſta (IV, 369) ǀ nej ſo vezh marali sa jokajne, sdihuajne tož. ed. ſvojh Starishyh, Nevèſt, inu otrouk (III, 106)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
vzeti vzamem dov. 1. vzeti, sprejeti:
naſs nebo hotel v' ſvojo hisho vſeti nedol. ǀ je nij hotu divistvu po ſili vseti nedol. ǀ brumnom shenam nijh poshtejne poſili vsetti nedol. ǀ s'eno majhino ſamero kmeta ſtepſt, vſe njemu vſet nedol. ǀ ſe nepotſtopio uſet nedol. en koſſ Kruha, ali en glaſſ vina ǀ ſo sheleli dosezhi, inu uset nedol., kar je njemu shlishalu ǀ Imate andohtlivu ta kruh Nebeski vſſiti nedol. ǀ Od tod vſamem 1. ed. perloshnoſt govorit od lete velike miloſti boshie ǀ hisho mu vſamesh 2. ed., inu po svejtu ga poshenesh ǀ eno shupo, ali panado sa dobru vsamesh 2. ed. ǀ sa gnado boshio nemarash, sa slù vsamesh 2. ed. ǀ zhaſsa nikoli ſi neusamesh +2. ed. ǀ sakaj neuſamesh +2. ed. en mezh inu ſerce ſi neprebodesh ǀ uſame 3. ed. od uniga vbogiga ſiromaka ǀ Aku G. Bug vam vſame 3. ed. vasho sheno ǀ ſcepter is roke vsame 3. ed. ǀ vſamej 3. ed. duej trenti kruha ǀ G. Bug po ſili obene rezhy neuſame +3. ed. ǀ nikuli obene skerbi ſi neuſame +3. ed. ſa hishnu opravilu ǀ oroshje teh grehou vſamemo 1. mn. ǀ malu skerbi vezh ſi vſamete 2. mn. ǀ lete ga ne ruzhei vſameio 3. mn. ǀ de vaſhe diviſhtvu vam vſamejo 3. mn. ǀ kakor Eva ſe salubio venu ardezhe jabuku, taiſtu uſameio 3. mn., pokuſſio ǀ najdeio enu vſſoku, lepu sheliszhe, letu ijm dopade, ga usameio 3. mn. ǀ to nar manshki skarb ſi neusameio +3. mn. ǀ Vſtani gori, inu vsami vel. 2. ed. tu Detetce, inu njegovo Mater, inu béshi v'Egyptausko Deshelo ǀ sa tay ſam ſebe, inu vsami vel. 2. ed. ſvoj krish, inu hodi sa mano ǀ Uſemy vel. 2. ed. Joannes leto palzo, inu shnio smiri ta Tempel ǀ hudizh me vſemi vel. 2. ed., sludi me resneſi ǀ vſimi vel. 2. ed. mojo dusho s'tobo v'nebu ǀ edn pravi vſemiga 2. ed.+, ta drugi pravi nikar ǀ ſe oberne k'tovarshu rekozh vſemiva vel. 1. dv. my dua, kar nam shlishi ǀ aku zhes dan nemate zhaſsa, po nozhi zhaſs vſemite ſi vel. 2. mn. ǀ vſimite vel. 2. mn. vy bogati ta dua fazonetelna ǀ kadarkulj pride ena ſupernoſt zhes vaſs volnu jo vſimite vel. 2. mn. ǀ vsimite vel. 2. mn. vaſh fazonetel ǀ h' temu vashe upajne uſimite vel. 2. mn. ǀ Vsemite vel. 2. mn. ijh supet prozh od blaga ǀ neuſamite +vel. 2. mn. blagu vudvam, inu ſapuſhenim ſirotizam ǀ pridite vſy hudizhi, inu vsemiteo vel. 2. mn.+ ǀ bo Bug njemu vſel del. ed. m to ſemlo ǀ De bi ſludi vſel del. ed. m vinu, inu vuoli ǀ letu Aſa je bil Preroku sa slu vsel del. ed. m ǀ Ie Iesus vsèl del. ed. m te ſedem kruhe ǀ kmetu ſi uſel del. ed. m taiſtiga vola, taiſto nyvo ǀ je is nebeſs na ſemlo prishal, zhlovesko naturo na ſebe vſal del. ed. m ǀ ty blishni ſe ſo bali, de bi hudizh ga neuſel +del. ed. m s' dusho, inu s' teleſſam ǀ dolge teh vboſih je naſe vſela del. ed. ž ǀ kej ſi uſela del. ed. ž, de tulikain Gvanta imash ǀ kadar ta dua ſta bila is krisha doli vſela del. dv. m tu S. Reshnu Tellù ǀ Skrinio Boshio Sò ijm bily vſeli del. mn. m ǀ ſo ga v'mejſtu vſeli del. mn. m ǀ kadar bi en glaſſ vode is morja vſelj del. mn. m 2. zavzeti:
nej perpuſtil de bi Samurizi Compoſtello vſeli del. mn. m 3. poročiti, tj.
vzeti za ženo ali za moža:
Pokashi mi katero imam ſa mojo sheno vſiti nedol. ǀ zhe vſamem 1. ed. eno mlado nebo snala goſpodinit: zhe vſamem 1. ed. eno ſtaro, bo vſe skuſi kreh, inu godernaine v'hishi ǀ je bila Mosha vſela del. ed. ž veliku otrok je imela ǀ ſakaj bi ga jeſt neuſela +del. ed. ž ǀ Druge she mlaishi ſo mosha vſele del. mn. ž vzeti se:
poročiti se:
Skuſi moj ſvit ſta ſe bila vſela del. dv. m, inu ſdaj obedua bodo s'mano v'pakli gorela an se vzeti zavzeti se:
Hozheo taiſte Vduve ſe an vſeti nedol., aku she tu kar ima ym hozhe shenkat ǀ Ah vſimite ſe an vel. 2. mn. nje praude, dejte y en dober ſvit ǀ Je skerbela, inu nas ſe an vſela del. ed. ž, kakor de bi bily nje laſtni otrozy dol(i) vzeti spoznati, razumeti, ugotoviti:
mei drugimi snamini, is katerih ſe more doli vſet nedol., gdu je mej timi isvolenimi ǀ kakor dolej vſamem 1. ed. s'beſſed S. Petra ǀ doli vſamem 1. ed., de lahku naprej pride ǀ Kakor doli vsamem 1. ed. s'tiga Kar Ezechiel Prerok na parvi poſtavi je samerkal ǀ Kakor doli vſamen 1. ed. s'Viſokih Peſsem ǀ Is kateriga vſiga ſe doli vſame 3. ed. de prezhudnu gvishnu je bilu tu v'Nebuhojejne Christuſa ǀ kakor is Iogerskiga djania ſe doli uſame 3. ed. ǀ Kakor ſe doli usame 3. ed. s's. piſsma ǀ mi lahku doli vſamemo 1. mn. ǀ Is Kateriga lahku doli vſameno 1. mn. ǀ vy poſvejtni, inu deſhelski ludje lahku doli vſamete 2. mn., inu ſe potroshtate ǀ Is tiga Shpanigary doli vſameio 3. mn., de nyh pomozh imaio per S. Jacobu yskati ǀ is lete moje ſtrashne shtauti doli uſemi vel. 2. ed. ǀ is tega doli vſimimo vel. 1. mn., sklenimo, inu rezimo ǀ Is tiga doli vſemite vel. 2. mn., kakorshno veliko skerb, inu fliſſ ſte dolshni imeti ǀ de bi ti s'tiga doli vſel del. ed. m de en ſam je ogolufan oſtal ǀ je lahku doli vſela del. ed. ž, de zhudnu ſe bo nje edinimu ſynvu godilu ǀ s'tega bote dol vſeli del. mn. m, inu lahku ſpoſnali de ſim pravi bug gor(i) vzeti sprejeti:
ob taisti uri botè vidili Nebeſſa odperta, inu Christuſha perprauleniga vasho dusho gori vſeti nedol. ǀ de bi ga hotel sa hlapza gori vseti nedol. ǀ moj Buh! kir gledash na moje misly, gori vſamesh 2. ed. moje shelje ǀ tu dobru djaine, inu shelje na mejſti della gor vſamesh 2. ed. ǀ uſame gori 3. ed. sa suoije sijni dua sapushena fantizha ǀ prezei mezh prozh vershe, s'kojna doli stopi ga kushne, mu odpusti, inu ſa brata ga gori vſame 3. ed. ǀ v'danashnim S. Euangeli en exempel imamo de lubesan zhloveka taku mozhnu obnorij, de tu thesku, sa lahku, tu shkodliu sa nuznu, tu shpotlivu sa zhastitu gori vſame 3. ed. ǀ s' troshtam vaſs sa ſvojga Vicaria gori vſameio 3. mn. ǀ uſemi gori vel. 2. ed. ſa tuoje Syni uſe lete ǀ vſimite gori vel. 2. mn. vuk S: Chryſoſtoma ǀ Vſimite gori vel. 2. mn. dekelze laſtnoſti teh pishat ǀ V'S. kerstu ſim vaſs bil gori vſel del. ed. m sa moje otroke ǀ en shlahtni greshni Indianar je bil nasho ſveto Vero gori uſel del. ed. m ǀ cilu imè Thereſia bo premenila, inu tu Angelsku imè Seraphina gori vſela del. ed. ž ǀ Ali sakaj G: Bug neperkashe slate sapuvidi, dokler ludje raijshi bi yh bilij gori vſeli del. mn. m ǀ Katero lepo navado ſo potle tudi druge deshele gori vſele del. ed. ž konec vzeti umreti:
ta bore ſyn je imel od sheje konez uſeti nedol. ǀ tovarshi ſo imeli konz vſeti nedol. ǀ ſe je bal pod kozhijo konez vuseti nedol. ǀ k'sadnimu na ſreid tiga morja konez uſame 3. ed. ǀ Ah kulikain v' tej vishi otrozhyzhou konez vſame 3. ed. ǀ od reve, inu potrebe konez vſameio 3. mn. ǀ na vojſki konez vſameo 3. mn. ǀ de bi od lakoti Konez vsel del. ed. m ǀ tudi on je bil s'suojo vojsko v'vodi Konz vſel del. ed. m ǀ je bil v'mory konez vſel del. ed. m ǀ je njeſrezha de nej konez vſela del. ed. ž ǀ kadar bi taiſti nepomagali bi vſe konez vſelu del. ed. s kar je na ſemli ǀ v' puszhavi ſo bily konz vſeli del. mn. m naprej vzeti lotiti se:
inu ſupet vaſhe kupzhje, inu barantie naprei vſamete 2. mn. ǀ uſimimo naprej vel. 1. mn. naſhiga S. Pomozhnika S. Jurja naprej si vzeti nameniti se, odločiti se:
ſtonovitnu ſi naprej vſeti nedol., de nihdar vezh n'hozhesh G. Boga reshalit ǀ jeſt ſi taku mozhnu naprej vſamem 1. ed. tvoje s. Sapuvidi dershati ǀ ſi naprei ſtonovitu uſamem 1. ed. ǀ v' zhaſſih ſi naprei vſamesh 2. ed., de ſe hozhesh pobulshat ǀ kadar en Cupz ſi naprej uſame 3. ed. pojti veno dalno deshelo kupzhovati ǀ ſi neprej vſame 3. ed. v'en Kloshter pojti ǀ pyanſtua anat ſi naprej neuſame +3. ed. ǀ ſi naprei vſameta 3. dv. de hozheo Pater Bernardu povedat ǀ Kadar vij ſi naprej vſamete 2. mn., de ſe hozhete spovedat ǀ naprej neusamete +2. mn. ſe pobulshat ǀ kateri ſtonovitnu ſi naprei vsameio 3. mn. ǀ Se perpravio, inu naprej usameio 3. mn. Chriſtusa popaſti ǀ vſemiſi ſtanovitnu naprej vel. 2. ed., de poſehmal hozhesh greha ble kokar kazhe ſe varvat ǀ Vſimiſi tedai naprei vel. 2. ed., de ti hozhesh v' nebeſſa tvoje ozhy polsdignit ǀ vſy vſimimo ſi naprej vel. 1. mn. de hozhemo poſehmal s'mislio, s'sheljo, inu s' djainam Bogu shlushit ǀ vſimimoſi naprej vel. 1. mn. po ſtopinah teh lubih Svetnikou … hoditi ǀ neprej vsemiteſi vel. 2. mn. de n'hozhete vezh pregreshit ǀ naprej vſemite ſi vel. 2. mn. de hozhete sapuvidi Boshje dershati ǀ vſimiteſi naprej vel. 2. mn., inu s'djainom napolnite vasho dobro volo ǀ ſtonovitnu ſi naprej vſmite 2. mn. ǀ ſtonovitu ſi nàprei vſymite vel. 2. mn., de n' hozhete vezh v' grob tiga greha paſti ǀ jeſt ſim ſi naprej vſel del. ed. m iskaſat, v kakushni vishi imate letu ſturiti ǀ ſi je bil naprej uſel del. ed. m na vojſko pojti pod Ceſſaria Diocletiana ǀ danas ſi ſim naprei vſſel del. ed. m Nem. Nem. iskasat kaku je nuzen ǀ vezhkrat ſi je naprej vſela del. ed. ž en nezhisti greh, Kateriga je bila dopernesla, ſe spovedat nase vzeti sprejeti, prevzeti:
Syn Boshi je nasho zhlovesko naturo na ſe uſel del. ed. m nazaj vzeti preklicati:
jeſt neuſamem 1. ed. nasai moje beſſede noter vzeti zavzeti:
kadar hozhe enu Mestu noter vſeti nedol. ǀ Je enkrat General Joſve eno veliko vojsko zhas Kananerje pellal, ter tu veliku meſtu Hierico oblegil, inu bres vſe shkode je bil taiſtu noter vſel del. ed. m, inu resmetal ǀ de bi Saurashniki tvojga Svetiga Imena noter vſeli del. mn. m tu Ceſſarsku prebivalszhe Dunain ǀ kadar Titus inu Veſpaſianus ſo bily Jeruſalem notri uſeli del. mn. m priložnost vzeti izkoristiti priložnost:
Skuſi ta danashi exempel jeſt perloshnoſt uſamem 1. ed. podvuzhiti moje Poshlushavize ǀ to nar manshi neporloshnost nihdar sa vaſhiga blishniga ſi neusamete +2. mn., aku lona ſe netroshtate slovo vzeti slovo vzeti, posloviti se:
slavu od nje uſeti nedol. ǀ jeſt od vaſſ slavu vſamem 1. ed. ǀ ſlavu od priatelnou vſame 3. ed. ǀ sa vſelej slavu od ſvejta vſimite vel. 2. mn. ǀ je ſlavu od teh Vernih vſel del. ed. m ǀ poſt ſe perblishuje, kir meſſu bo slavu vſelu del. ed. s srce si vzeti opogumiti se, predrzniti se:
serze ſi vſame 3. ed. spovedat ſe ǀ Catharina ſerze ſi vſame 3. ed. ǀ ſi ſarze vſame 3. ed., eno shegnano ſvejzho pershge ǀ Serze ſi vſameio 3. mn., de vſe grehe dopernashajo ǀ n' hozhesh, de bi drugi ſerze ſi neuseli +del. mn. m, takorshne shleht andle tribat ven vzeti izvzeti:
vun vſamem 1. ed. te nadolshne otrozhizhe, Kateri po tem Kir ſo Karsheni ſe lozhio is tiga ſvejta v usta vzeti izgovoriti:
ti Boshje Ime nepridnu uſta neusamesh +2. ed. ǀ tu s. Ime naunznu, inu nepridnu usta usame 3. ed. ǀ shpotlivu njega S. Ime vſta vſameio 3. mn. ǀ shpotlivu njega S. Ime usta usamejo 3. mn. za dobro vzeti sprejeti z dobro voljo, brez pritoževanje:
veliku grenkih beſsedy morio poterpeshlivu prenesti, jnu sadobru vſeti nedol. ǀ s' eno shupo, ali panado sa dobru vsamesh 2. ed. ǀ G. Bug sa dobru vſame 3. ed. tudi maihine rezhy, kakor ſo kosye dlake, inu kashtruine koshize ǀ ta bolni vernu dershi, vina ſe ana, s'eno ſamo neſlano shupo 24. urr sadobru vſame 3. ed. ǀ sa dobru vſameio 3. mn., kar G. Bug ym dà ǀ s' ſamim koſſilam sa dobru vſimite vel. 2. mn. ǀ celli teden bodo po hribah, inu gosdah hodili sajze, inu jelene lovili, inu s'merslimi shpishamij sa dobru vſeli del. mn. m za zlo vzeti zameriti:
preveliku sa slu vſamem 1. ed. ǀ sa slu neuſamem +1. ed. ǀ sa slù vsamesh 2. ed., n' hozhesh vezh h' taiſtimu Spovedniku ǀ Leta Gospud sa slu vſame 3. ed. lete beſſede, ſe reſerdi ter grè prozh ǀ mu sa slu vſame 3. ed., ter ga sazhne oſtru kregat ǀ sarà to iegro sa slu vſame 3. ed. zdoli vzeti spoznati, razumeti, ugotoviti:
Kakor s'doli vſame 3. ed. s'taistih beſsed Katere Bug K'Satanu je govuril
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
z1 predl. z or. 1. z, tj.
skupaj z:
preshushtvu s' Bersabeio je tribal ǀ nej ſta s' mezhmy, inu s'ſtrelamy ſe boiovala, temuzh s' modruſtio, inu ſaſtopnoſtio ǀ kulikajnkrat s'miſlio, s'beſsedo, s'djaniam ſmo shpot is tega Mogozgniga Gospuda inu Boga ſturili ǀ dershi eno gartrosho s bodezhem terniom obdano ǀ poshreshnost ene je shtrajfana ſo poshreshnostio te druge ǀ nej sadoſti s' vſtimi molit ampak je treba tudi ſi ſerzam, namrezh mislit, inu mirkat na tu kar ſe moli ǀ greh je vna Babilonska loterza, Katera si slatam peharam teh lushtu vumosij sledno dusho ǀ G: Bug ſe bode s'nami sadarshal, kakor mij s'nijm ǀ vſaketeri bò shiher shnio nezhistost tribal ǀ aku ſe bode shnijm s'kuſi pravo grevingo ſpravil ǀ v'taki vishi okaminij v'ſerzu de s'shnim vmerjo, inu do vekoma ſo fardamani ǀ Iacob druſiga nej shelil, temuzh, de bi Bug s'hnem bil ǀ shnih veliko saſtopnoſtio, inu modruſtio ǀ Bug bode tudi vſmilen s'shuami, inu topelt vam bode povernel ǀ vy greshniKi, inu, grèshenze nemate zagovati nad Milostio Boshio, ampaK vs'vasho pravo, inu pohleuno ſpuvidio bote guishnu odpuzhajne vſyh grehou doſegli 2. kakor:
satorai bom s'S. Chryſostomom reKal ǀ letukaj shiher porezhem s'S. Cyprianam ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam Koshlizhe, s'Noieſsam uvole Zapis vs' je domnevno tiskarska napaka namesto s', saj bi, če bi bil to refleks pslovan. *vъz (ki se kot predl. ohranja v Beli krajini), pričakovali vezljivost s tož.; → iz II.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zagledati -am dov. zagledati:
zhe jeſt nyh shlahtni Boppen pogledam dua lepa Turna noter sagledam 1. ed. ǀ kadar ga sagleda 3. ed. ſe reſveſsely ǀ Demetrius ſagleda 3. ed. ta peld ǀ s'kusi eno shpralizo sapleda 3. ed. eniga sholnerja ǀ kadar enu ſilnu lepu, inu kunshtnu dellu sagledate 2. mn. ǀ odprejo eno shrinjo v'taisti sagledajo 3. mn. eniga strashniga lintuorna ǀ koin, inu piſſy sagledaio 3. mn. tiga lintvorna ǀ ſagledajo 3. mn. veni kambri malike ǀ Kakor tiga Gospuda sahledajo 3. mn., ſe prestrashjo, inu bejshati sazhnejo ǀ Kadar ta dua Turna Mantvanus je bil sagledal del. ed. m ǀ kadar je bil lashko dezhelo saghedal del. ed. m ǀ bosh v' Nebù prishla, inu G. Boga ſagledala del. ed. ž ǀ Gospud Bug bo to ſilnu veliko Turshko vojsko preſtrashil, de pobishy, kakor bo nashe pod Dunaiam sagledala del. ed. ž ǀ kakor ſo njega sagledali del. mn. m, ſo nehali, umouknili, inu pobegnili
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zahvaliti -im dov. zahvaliti se:
zhlovik je dolshan hualeshin ſe iskasat, inu sahvalit nedol. tega od kateriga kejkaj dobriga je prejel ǀ prezei je sapovedal Boguve sahualit nedol., inu shgane offre jem offruvati ǀ en ſam je bil prishal Chriſtuſa sahvalit namen. ǀ kadar ſo ſaurashnike premagali prezei ſo shli v' Tempel Boga Mars sahualit namen., inu oroshie offrat ǀ ner poprej ſo v'zerku shli, Boga ſahvalit namen. ǀ Sahvalem 1. ed. vaſs moje vſeſſa, de ſte ſe gluhe dellale, kadar je bilu nevarnu s'poshlushajnam Bogá, ali blishniga reshalit ǀ Jeſt ſahvalem 1. ed. moje Bogove, de nej ſim Shena, ampak Mosh ǀ Ieſt vaſſ sahvalim 1. ed. moje ozhy, te ſte saperte ſtale, kadar je bilu nevarnu gledat sa isvelizheine moje dushe ǀ ali sahvalish 2. ed. ti G: Boga ǀ inu vener Boga ſa to veliko gnado nihdar nesahvalish +2. ed. ǀ k'misi ſedesh, inu od mise vſtanesh, inu Boga nesahvalesh +2. ed. ǀ malu kateri Boga sahvali 3. ed. sa ſvoie sdravie ǀ Boga nesahvali +3. ed., inu nezhestj ǀ my kadar enimu potrebnimu kai dobriga ſturimo, zhakamo de naſs sahuali 3. ed. ǀ My tebe perserzhnu, inu pohleunu sahvalimo 1. mn. ǀ Sahvali vel. 2. ed. Boga de ſim Chriſtian, ſizer bi tebe na ſtu koſſu reſtargal ǀ pravi k'tovarshom, sadosti vſhe imamo, vſtanimo, inu Boga sahvalimo vel. 1. mn. ǀ sahualimo vel. 1. mn. sa dar te Svete vere, kateri dar ty drugi folki nej ſò deſegli ǀ sahvalite vel. 2. mn. tedaj G: Boga ſa vſaki dar, kateriga vam da ǀ ſahvalite vel. 2. mn. vy G Boga is praviga ſerza s' Jobam rekozh ǀ Noe, kakor je bil s'zholna prishal po tem gmain potupu prezei je G. Bogu sahvalil del. ed. m ǀ gdu bo taku boganaroden de vſelej ne bo G: Boga sahualil del. ed. m, kadar eno gnado od njega preime ǀ ſvoie roke je bila v'Nebu usdignila, inu G: Boga sahvalila del. ed. ž ǀ prezei ſo ſvoie Boguve sahvalili del. mn. m zahvaliti se zahvaliti se:
Na dobruto preieto nihdar nemash posabit, temuzh pohleunu ſe sahvalit nedol. ǀ veliku vezh ſmò my dolshni ſe sahvalit nedol. G: Bogu ǀ ta bolni ſe nej sahvalil del. ed. m ǀ Vener ſe nesahvalil +del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zakristan -a m zakristan:
v' tem Kloshtri Senteren Ordna S. Dominica je bil en bogaboyezh Duhouni s' imenam Bernard, leta je bil Sacriſtan im. ed., kateri s' veliko andohtio, inu fliſſam je ſvojo shlushbo dopernashal (V, 159) ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Sacriſtani im. mn. s. Abundia (II, 194 s.) ← srlat. sacristanus ‛kdor skrbi za stvari in red v zakristiji’; možen bi bil tudi nastavek sakristan.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zamurec -rca m zamorec, Maver:
En Samuriz im. ed. veni Zerkvi je bil nashal en poslazhen peld S. Miklausha ǀ hitrej en ſamuriz im. ed. bi beu ratal, kateri, od nature je zhern ǀ prideio tatye v' hisho tiga Samuriza rod. ed. ǀ ſim na levi ſtrani poſtele vidila eniga Samuriza tož. ed. ǀ V' tem lejti 1147. kadar Samurizi im. mn. ſó bilij v' shpansko deshelo prishli ǀ enkrat Samorizy im. mn. s veliko mozhio ſo bily v' Shpansko deſhelo prishli ǀ vezhkrat je ovarval shpansko deshelo pred to ſaurashno vojsko teh Samurizou rod. mn. ǀ s' oblasti tyh ſamurizou rod. mn. réshil ǀ yh je odreshil od teh paklenskih Samurizu rod. mn. ǀ vam nej treba ſamurizom daj. mn. v' oblast priti ǀ de bi taiſtu supet Samurizom daj. mn. naſaj vſel ǀ Shpanski krajl Alphonſus je bil eno veliko vojsko kupaj ſpravil, meneozh ſamurize tož. mn. … pregnati ǀ tudi druge meſta bo ouarual pred temy groſovitnimy Samurizi or. mn. ǀ S. Samurizy or. mn. imamo vſe skuſi nyh ſpomin imeti ǀ 19. lejt je branil pred ſamurizi or. mn. taiſto deshelo Ker pomena ‛zamorec’ in ‛Maver’ nista vedno z gotovostjo ločljiva, so zgledi obravnavani v enem geselskem članku. Beseda je ljudskoetimološko naslonjena na dolenj.-notr. izgovarjavo zveze za mȗrjem < za mọ̑rjem, sicer vsebuje mur ‛črnec’ (16. stol.) < slovan. *murъ̏ ‛črn, temen’, prim. nar. rus. múryj ‛temno siv’. Na pomen je utegnilo vplivati srvnem. mōr(e) ‛zamorec’ ← lat. Maurus; → murski.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zamurski -a prid. zamorski:
Veliko vojſko vſelej ſta vkupaj imela Amaſius Egypterski krajl, inu Samurski im. ed. m krajl Taletes ǀ Amaſus ſamurskimu daj. ed. m krajlu je bil leto pripuviſt ſaſtavil ǀ je shal v' ſamursko tož. ed. ž deshelo bermat, tuje pridiguat S Evangeli ǀ koku je mogal Aſa premagat, inu preſtrashit, takorshno ſilnu veliko Samursko tož. ed. ž vojsko ǀ S. Mathia s' ſvetlobo ſvojga vuka to ner temnejſhi samursho tož. ed. ž Deshelo je bil reſfejtil ǀ je bila ena takorshna ſtrupena kuga vſtala v' Samurski mest. ed. ž desheli ǀ krajl Artaxerxes je bil velik po celli ſamurski mest. ed. ž desheli, inu v' Indy ǀ Ta Boshy Mojſeſ s' veſſeljom per tej ſamurshi mest. ed. ž medjaniterzi v' pushavi tiga ſvejta prebival Zveza zamurska dežela v prevodih citatov stoji na mestu lat. Aethiopia; → zamurec, → murski.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zapopasti -padem dvovid. 1.dov. ujeti, zgrabiti:
sa tiga volo ſo hoteli Chriſtuſa na beſſedi sapopaſti nedol., de bi ga mogli obtoshit ǀ ſim bral od eniga Philoſopha, katiri je premishloval od kot pride, de morje 6. ur raſte, 6. ur doli Iamle, inu dokler letu nej mogal sgruntat, inu sapopaſti, ſe vershe noter v' morje, rekozh: dokler jeſt nesamorem tebe sgruntat, inu ſapopoſti, sapopadi vel. 2. ed. ti mene 2. dvovid. razumeti:
leto nej mogal sgruntat, inu sapopaſti nedol. ǀ jeſt nesamorem tebe sgruntat, inu ſapopoſti nedol. 3. nedov. vsebovati:
Letu prikaſajne velike skriunosti sapopade 3. ed. ǀ Sakon duei pershoni sapopade 3. ed. ǀ Kaj dobriga, inu nuzniga v'ſebi ſapopade 3. ed. tu slatku Imè Ieſus ǀ Iſraeliterij kadar ſo bily sazheli pokushat mano, katera vſe ſlatkuſti je v' ſebi ſapopadla del. ed. ž ǀ je gledala de tajſtu Imè eno laſtnoſt, ali skriunoſt boshio je v' ſebi ſapopadlu del. ed. s zapopasti se nedov. biti na voljo razumevanju:
Imate vejdit de ſledni karshenik je dolshan verouati, tukar ſe moli v'Apostolish Veri, od ſvetih dvanaist Iogrou poſtauleni, v'kateri duanaist skriunusti ſe sapopade 3. ed. ǀ velika skriunost Boshja ſe v'tem prikaſu ſapopade 3. ed. ǀ Kakor ena shula ù kitere vſi vuki ſe sapopadeio 3. mn. ǀ katiri offri veliko skriunost v' ſebi sapopadeio 3. mn. Drugi zapis vsebuje besedno igro, v kateri je treba nedoločnika razumeti v drugem, velelniško obliko pa v prvem in tretjem pomenu hkrati.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zastopnost -i ž 1. razumevanje, modrost, spoznanje:
Na zheli S. Catharine ſe vidi saſtopnoſt im. ed. Boshja ǀ katerimu K'glihi ſledna mogozhnoſt je Slaba, sledna ſaſtopnoſt im. ed. ie nepametna ǀ katerimu h'perglihi, sledna muzh je ſlaba, ſledna lepota je garda, ſledna sastopnost im. ed. je nepametna ǀ tvoje, blagu, tvoja lepota, ali saſtopnost im. ed. bo tebe napihnila ǀ je enu ſuſebnu dellu ſaſtopnoſti rod. ed. Boshje ǀ s' sfetlobo te Boshje saſtopnoſti rod. ed. ǀ drivu tiga lebna, inu saſtopnoſti rod. ed. ǀ uni nesrezhni shlushabnik … tiga krajl je mozhnu lubil sa volo njegove saſtopnosti rod. ed. ǀ Peon pak je to saſtopnoſt tož. ed. od Boga doſegil ǀ kakor samerkajo S.S. Vuzheniki ſaſtopnoſt tož. ed. Boshjo v' Salamonu ǀ s'kuſi molitu je bel njega veliko sastopnost tož. ed. doſegal ǀ Je imel pravo ſoſtopnoſt tož. ed. Boshio ǀ ſo imeli leto sapuvid tem mertvem pomagat, na taiſte ſpomnit po nyh ſaſtopnoſti mest. ed., inu veri ǀ Prezhuden v'suoij sastopnosti mest. ed. ǀ shnih veliko saſtopnoſtio or. ed., inu modruſtio, teh druſih ludy temno pamet ſe resvetili ǀ s' modruſtio, inu ſaſtopnoſtio or. ed. ſta ſe vojskovala ǀ nej drugi ſe zhudio nad sastopnostio or. ed. tiga brumniga Ioſepha ǀ v'njemu ſe najdejo vſi ſhazi modrusti, inu sastopnosti im. mn. Boshije ǀ vſe modruſti, inu ſaſtopnoſti tož. mn. bò doſegla 2. dojemljivost, sposobnost učenja:
My ſe nemorimo navuzhiti ſapuvidi Boshje, ſmò prepoſti, teshke ſaſtopnoſti rod. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zaupati -am dov. zaupati:
Nema savupat nedol. v'obeno ſtuar ǀ Nej shlahte taku blishne, de bi na semli mogal edn timu drugimu saupat nedol. ǀ S. Baſilius opomina vſe greshnike, inu greshnize, de bi imeli savvpat nedol. v' to veliko miloſt Boshjo ǀ njemu ſe imate perporozhit, inu nikar neſaupat +nedol. v'priatele, inu v'priatelze ǀ U'tebe saupam 1. ed. Gospud ǀ savupam 1. ed. v' tvojo veliko miloſt ǀ ſatoraj ſavupam 1. ed. v' tvojo miloſt ǀ ſa tiga volo ji malu ſaupam 1. ed. ǀ prevezh ſavpash 3. ed. na tvojo pokuro ǀ pò potrebi zhloveka oſkerbi, ker v'njega Dobruto savupa 3. ed. ǀ misli, de miloſt boshia vener more velika biti, na leto saupa 3. ed., v' grehu oſtane ǀ kateri v'druge, inu nikar G: Boga sauupa 3. ed. ǀ G. Bug njemu shiher sauppa 3. ed. ǀ ſdai na ſveitu eden drugimu neveruie, inu neſaupa +3. ed. ǀ obedn tat timu drugimu nesaupa +3. ed. ǀ vkupaj ſe sazhneta grevat, shalovat, jokat de ſta G. Boga reshalila, potle saupata 3. dv. v' miloſt Boshjo ǀ saupamo 1. mn. de ta potrebni desh nam bosh sproſſila ǀ V'mladoſt veliku ſaupaio 3. mn., vener Daniel je djal, de hitru praide, kakor dem ǀ G: Boga na pomuzh klizhejo, inu na letu oroshje savupajo 3. mn. ǀ kateri letemu nyh leben, inu dusho savpaio 3. mn. ǀ mu neſaupaio +3. mn., temuzh de s'piſſmam poterdi ǀ mozhnu ſe samirio G. Bogu taisti Kateri na njega dobruto nesavupaio +3. mn. ǀ Savupaj vel. 2. ed. moj Syn, tvoij grehi ſo tebi odpuszheni ǀ Saupai vel. 2. ed. Syn, tvoj grehy ſo tebi odpuszheni ǀ Savpaj vel. 2. ed. moj ſyn, sakaj tvoy grehi ſo tebi odpuzheni ǀ ſavupai vel. 2. ed. moj ſyn, tuoij grehi So tebi odpushzheni ǀ Savgpaj vel. 2. ed. moj Syn, tvoij grehi ſo tebi odpuſzheni ǀ Pojdi sdaj O tardouratni greshnik, ter saupaj vel. 2. ed. timu folsh Preroku hudizhu ǀ nikar ijm nesavupaj +vel. 2. ed. moj Prerok ǀ Saupaite vel. 2. mn. tedaj tudi vy, katiri shelite enu dobru djaine ſturiti ǀ savupajte vel. 2. mn. v' leto nesgruntanu veliko miloſt Boshio ǀ ſavupajte vel. 2. mn. v' miloſt Boshjo ǀ Nikar prevezh nesaupajte +vel. 2. mn., temuzh v'strahu Boshijm shivite ǀ mu je bil ſvojga Ediniga Synu saupal del. ed. m ǀ Morebiti de bo v'ſvojo pamet savupal del. ed. m, inu v'modrust ǀ Kader je Peter ſam na ſebe ſavpal del. ed. m, je imel vtonit ǀ Satorai v' letu S. ime je ſaupal del. ed. m ǀ krajl Balach je veliku ſavupal del. ed. m v'preklinajne tiga folsh Preroka Balaama ǀ ti ſi sauupal del. ed. m v'babijevere, inu v'zupernje ǀ De bi ſi lih hotel mene konzhati nebom zagala, ampak v' njegovo miloſt savupala del. ed. ž ǀ moje ſerze ſe je shiher na njo ſavupalu del. ed. s ǀ ſo saupali del. mn. m v'proshno suoje mattere ǀ aku ſami na ſvojo mozh bomo ſaupali del. mn. m, taku bomo utonili ǀ bote sauppale del. mn. ž nikar s'marterniki, temuzh s'nezhiſtomy Moshmij veliko pranost dellat zaupati se drzniti si, upati si:
pred drugimi ludij bi ſe nihdar ne savupala taKu priasniva biti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zavpiti -ijem dov. vzklikniti, reči, zavpiti:
ſim perſilem saupyti nedol. s' Suetem Clemenam Alexandrinam ǀ Sim perſilen s'Davidam ſaupijti nedol. ǀ je bil perſilen saupiti nedol. ǀ Sa tiga volo ſim perſilen savpijti nedol. gori s'S. Bernardam ǀ ſim perſilen s'ſolsami na ozheſsah s'tem Bogabojezhem Djezam gori savpiti nedol. ǀ mij pak Nem. Nem. danaſs hozhemo vſi vhupaj savupiti nedol. ǀ morem ſupet s'ſalvianam ſaupyti nedol. ǀ shiher s'Svetem Ephraim ſaupjem 1. ed. ǀ spet s'Oleaſtram saupiem 1. ed. ǀ s'tem greshnem krajlam Henricuſam ſaupyesh 2. ed. ǀ sdajzi peruta ji vpadeio, inu milu v'Nebu pogleda, inu saupye 3. ed. ǀ takrat ta bolni saupije 3. ed. rekozh ǀ sagleda lazeruſsa v'krijli ozheta Abrahama, saupje 3. ed., ter pravi ǀ s'ſolſamy na ozhieſſoh ſe oberne h'Rihterju, ter ſaupye 3. ed. ǀ S. Fulgentius ſaupje 3. ed. ǀ s' kojna doli natla pade, inu ſaupije 3. ed. ǀ Kir San Auguſtinus ſaupiie 3. ed. ǀ Ne shlishite Preroka Davida, kaku milu saupie 3. ed. videozh te ozhitne greshnike ǀ kir sapye 3. ed. S. Auguſtinus ǀ ſavupije 3. ed. gori ǀ Kadar letu shlishi ta reuna Mati savupye 3. ed. ǀ Pole koku prezej vsta savpyò 3. mn. ǀ is'grunta vaſhiga ſerza saupijte vel. 2. mn. ǀ vſy andohtliv na vus glaſſ saupite vel. 2. mn. ǀ pogledaite na ta lepi peld, inu ſaupyte vel. 2. mn. ǀ shiher bom s'Berchoriam saupyl del. ed. m ǀ Chriſtus s' veliko shaloſtio je bil saupil del. ed. m ǀ bom ſaupil del. ed. m s'unem Angelom v'Reſodovejni ǀ raunu takrat ena Kazha ga je bila pizhila, satorai bil saupijl del. ed. m ǀ en Menih je byl taku mozhnu ſaupijl del. ed. m, inu ſashrajal ǀ Satorai bom gori ſaupyl del. ed. m s' S. Bernardam ǀ kadar je videl tize letejti, je bil savupil del. ed. m ǀ bò ſaupijla del. ed. ž s'Prerokam ǀ od zhuda je bila ſaupyla del. ed. ž ǀ bi s' to zhiſto, inu poshteno Suſanno saupyla del. ed. ž ǀ ena shena je prutu njemu savupila del. ed. ž, inu je djala: Moj Gospud krajl pomagaj meni ǀ takrat bi gvishnu s' S. Ignatiuſam saupyli del. mn. m ǀ s' S. Petram bomo saupili del. mn. m ǀ s'S. Petram bodo ſaupili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zbrati1 zberem dov. zbrati:
jeſt hozhem vkupai sbrati nedol., kar na semli ſo ludie terpeli ǀ prezej grè inu te nar lepshideshezhe vejize vkupaj sbere 3. ed. ǀ ſe ukupaj sbereio 3. mn., inu zhes leto fardamano dusho uſdigneio ǀ Pojdi Saul, inu sberi vel. 2. ed. vkupei eno veliko vojsko ǀ Zara Samurski Krajl je bil vkupaj sbral del. ed. m en million peshizou zbrati se zbrati se:
ſo vkupaj ſe sbrali del. mn. m, inu ſvit dershali ǀ moy ſourashniki ſe ſo vkupaj sbrali del. mn. m Ta glagol se od enakopisnice → izbrati razlikuje po dosledni uporabi prislova → vkupaj. → izbrati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zeleniti se nedov. zeleneti:
oſtra ſima vashih dush je preshla, inu ſpumlad je prishal, kir sazhnete ſe seleniti nedol., inu zvejſti skuſi Sveti poſt (V, 175) ǀ Meni ſe je ſajnalu, de ſim eno veliko vinsko tarto pred ſabo vidil, na kateri ſo bile try mladize, inu ona ſe je selenila del. ed. ž, inu rasla, inu zvedla (IV, 328) ǀ nyve trauniki, inu venogradi ſe bodo selenili del. mn. m (IV, 436)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zet m zet:
potle je bil Krajlau sett im. ed. ratal (IV, 127) ǀ S' eno veliko zhaſt je dershal David, de Seth im. ed. Krajla Saula je bil ratal (III, 398)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zgrevan -a prid. skesan:
na letu grè v' Zerku sgrevan im. ed. m ǀ pogleda ter vidi, de je ſgrevan im. ed. m v'ſvojm Serzi ǀ s' grevan im. ed. m kakor ta sgubleni Syn pred tvojo Dobruto ſposnam mojo veliko pregreho ǀ zhe bodo ſturili tu kar ſturj en sgrevani im. ed. m dol. tat ǀ shlishim de meni pravi una sgrevana im. ed. ž dusha ǀ Shelish o ti greshna, ali vener s'grevana im. ed. ž dusha narpoprej en vezhni mijr shnijm ſturiti ǀ nihdar ſvoje Milostive ozhy neoberne od te greshne sgrevane rod. ed. ž dushe ǀ s'enkrat sdihnit s'praviga sgrevaniga rod. ed. s serza moresh G: Boga ſi vdobiti ǀ Gospud ſe vſmili zhes tiga sgrevaniga tož. ed. m ži. hlapza ǀ ſvoje miloſtovie ozhij nar rajshi oberne na takushno sgrevano tož. ed. ž dusho ǀ poſt ſzhiſti nasho pamet, meſſu pokornu ſturj duhu, ſerze pokornu, inu sgrevanu tož. ed. s ǀ imash s' tem sgrevanem or. ed. m Davidam pohleunu rezhi ǀ puſtiſe shlishat s' pohleuno, inu s' grevano or. ed. ž shtimo ǀ s' grevanem or. ed. s ſerzam ǀ pohleuni, inu sgrevani im. mn. m ſte v' to Boshio vesho prishli Boshjo beſſedo poshlushat ǀ Tezite vſe greshne sgrevane im. mn. ž dushe k'vaſhimu G. Bogu ǀ premisli tu Nebesku veſſelje perpraulenu tem sgrevanem daj. mn. greshnikom ǀ vaſſ videm shaloſtne, inu sgrevane tož. mn. m ǀ videozh nyh pohleune gvante, nyh shaloſtne ozhij, nyh bleda liza, nyh sgrevane tož. mn. ž/s ſerza → zgrevati se
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zidati -am nedov. zidati:
s' rokami ſe bodo fliſſali ſidat nedol. to Zerku Boshjo ǀ glaboku pot semlo je bil pustil eno hisho sijdat nedol. ǀ s'velikim fliſsam, inu ajfram puſtili ſydat nedol. Cerkve ǀ Sakaj G. Bug imenuie Tempel Davidau, dokler David ga nej puſtil sydat nedol., ampak Salamon ǀ hozhem jeſt sydati nedol. mojo Cerkou ǀ njega hiſha ſe ima sjdat nedol. ǀ ta kateri ſida 3. ed., inu zimpra veliku skerb, inu muió imá ǀ katerem Zerkue ſidamo 1. mn. ǀ kaj miſlite vy ſtarishi, kateri druſiga nedellate, ampak hishe sydate 2. mn. ǀ de si lih shleht sidaio 3. mn., vener dober lon imeti hozheo ǀ Ty greshni sidajo 3. mn. nyh grehe na moje rame ǀ nove Zerkve ſe ſidaio 3. mn. ǀ Tempelne K'zhasti Boshij je sijdal del. ed. m ǀ v' tem meſti Conſtantinopel eno veliko, lepo zerku ſo ſydali del. mn. m ǀ nekadai ludje ſo sydali del. mn. m majhine, inu teſne hishe ǀ ſo sidali del. mn. m to veliko Zerku v'Salzburgi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
znajti se znajdem se dov. najti se:
kulikain takorshnih norzau ſe ſnaide 3. ed., kateri s' en kratik lusht predadò to shlahtno krono gnade boshie ǀ veliku takorshnih norzou ſe na semli ſnajde 3. ed. pravi S. Grogor znajti se znajti se, biti navzoč:
vy vidite mojo veliko britkoſt, v' kateri ſe ſnaidem 1. ed. ǀ Bug vſigamogozhi, pravizhni Rihter teh shivih, inu mertvih, kateri ſe ſnaide 3. ed. letukai ǀ G. Bug v' prizho ſe ſnajde 3. ed., yh vidi, inu shlishi ǀ reshite nas od lete velike martre v' kateri ſe ſnaidemo 1. mn. ǀ njegovu Svetu ſerze v' takorshni veliki shaloſti ſe je ſneshlu del. ed. s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zoprnost -i ž 1. nevšečnost, nadloga:
kadarkulj pride ena ſupernoſt im. ed. zhes vaſs volnu jo vſimite ǀ Nej dolgu ſtalu, de S. Eliſabeth veno veliko britkuſt, inu ſupernoſt tož. ed. je bila padla ǀ bodite li poterpeshlive v' uaſhijh reuah, inu v' terplejni, v' uaſhem nepekoju, inu ſupernoſti mest. ed. ǀ Na mejſti neperloshnoſti, inu supernoſti rod. mn., katere v' njegovi shlushbi bote vezh krat mogla poterpeshlivu preneſti, vam bo dall ta vezhni myr, inu pokoi ǀ ſo ony … ſvejſtù Bogu shlushili, supernoſti tož. mn. poterpeshlivù prenesli ǀ kateri sa Boshio volo reve, inu ſupernoſti tož. mn. poterpeshlivu preneſſe ǀ Poshle Preroke, Pridigarje, Spovednike, dobre ſvète miſli, bolesni, neſrezhe, supernosti tož. mn., inu nedluge ǀ v' vekſih supernoſtih mest. mn. je mozh, inu gnado dal 2. nenaklonjenost, sovraštvo:
zhloveka s' enem ſamim ozheſſam pogledat nei ſnamine lubesni, ampak supernoſti rod. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zverina -e ž 1. zverjad:
ta divia, inu vſtekla ſverina im. ed. pride is ſvojh jam, ter ſazhne erjuti ǀ per timu mertvimu truplu je vahtal, de bi druga ſverina im. ed. njega nereſtargala ǀ vſa sverina im. ed. is gosdou je v'druge deshele bejshala ǀ veni puszhavi, kir je bilu veliku ſverine rod. ed. ǀ on raishi prebiva per tei nepametni vſtekli sverini mest. ed., kakor pak per teh pametneh ludeh ǀ enkrat je bila s'to drugo ſverino or. ed. shla obyskat leva ǀ ty mlady levij ſvoym ſtarishym shpisho noſsio, inu shirmaio pred drugo sverino or. ed. 2. zver, zverina:
ena uſtekla ſuerina im. ed. je njega reſtargala ǀ ſedem lejt Kakor ena svirina im. ed. po pushavah je hodil ǀ kaj je enkrat Sveti Joannes Evangeliſt vidil, namrezh eno veliko gardo ſverino tož. ed., eno ſtrashno beshtio ǀ de bi ſverine im. mn. njega konzhale ǀ Sverine im. mn. mene nereshalio, inu nepohuishaio ǀ svirine im. mn. ſe prestrashio ǀ lovit leve, inu druge grosovitne ſverine tož. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
žalost -i ž žalost:
mene ſilnu velika shaloſt im. ed. obide ǀ ali ah shalost im. ed. prevelika ǀ je ta ner vekshi ſhaloſt im. ed., inu reva ǀ kaj s' ena shloſt im. ed., inu britkuſt obidie ſerze tiga bolniga ǀ ſe je bal de bi nezagala, inu ſama ſebe od shaloſti rod. ed. nefentala ǀ tu ſonze je bilu od shalosti rod. ed. omedlelu ǀ od ſhaloſti rod. ed., inu ſtraha je bila tudi umerla ǀ na ta pervi shlak ſim bila na tla od shloſti rod. ed. padla, inu omedlela ǀ je bila Konez sturila tej veliki revi, inu shalosti daj. ed. ǀ v'tvojm ſerzi to shaloſt tož. ed. pozhutish ǀ veliko martro inu shalost tož. ed. imaio ozha, inu Mati kadar vidio ſvoje otroke bolne ǀ ſe bò v'shaloſt tož. ed. preobrnilu ǀ v shaloſti mest. ed. shivè ǀ serze gvishnu je mene bolelu, inu v'shalosti mest. ed. je plavalu ǀ Chriſtus s' veliko shaloſtio or. ed. je bil saupil ǀ odogovorij s'veliko shalostio or. ed. ta hudi ǀ vekshi urshoh imà danas napolnenu biti s'shaloſtio or. ed., inu ſtraham moje ſerze ǀ nemesti Kruha, s'shalostio or. ed., inu britkustio ijh shpishajo ǀ Vſe letakushne shaloſty im. mn., inu grevinge ſo natirlih ǀ ona nej neuaiena dellat, taku de ſtu shaloſti rod. mn. v'hisho perneſe ǀ leta shaloſt premaga vſe druge shaloſti tož. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
žegnan -a prid. 1. blagoslovljen:
posdraulen, inu shegnan im. ed. m bodi moj lubi tovarsh ǀ stutaushenKrat ſrezhni, veſseli, inu shegnani im. ed. m dol. dan na Kateri nepade toshba Iobaua ǀ drugu jutru ta shegnana im. ed. ž ſemla tu prekletu truplu vun vershe ǀ lepshi ym dishi duh od prate v' kuhini, kakor shegnanu im. ed. s kadillu per Altaryh ǀ kateri ſedj v' tei shegnani mest. ed. ž Moshtranzi ǀ vsame shegnano or. ed. ž vodo, sazhne po hishi Kropiti ǀ shegnani im. mn. m bodite do vekoma ǀ shegnane im. mn. ž tvoje Svete Rokè katire ſo mene pejſtovale, inu meni ſtregle ǀ Shegnane im. mn. ž/s jeſelza, katere nam shrokust tyn Nebeſs doseſheio ǀ andohtlivu tvoje shegnane tož. mn. ž rokè kushnem 2. posvečen:
ta shegnani im. ed. m dol. ublat ſe je bil preobernil veniga lepiga bobizha ǀ ſtaliza je bila ena ſhegnana im. ed. ž Cerku ratala ǀ Manna je li ena ſenza bila tiga shegnaniga rod. ed. m Vblata ǀ krajl Baldaſſar je preuſetnu pyl s'te shegnane rod. ed. ž poſſode ǀ kakor je bil od ſmerti gori vſtal, takushen v' ta shegnani tož. ed. m dol. vblat pride ǀ de ſe najdem pod tem shegnanim or. ed. m ublatu na Altariu ǀ kateriga nepelejo jeleni, kakor ſo pelali Aureliana, ampak te kronane glave teh Papeshu, Cardinalu, shkofu, inu shegnanih rod. mn. Maſhniku ǀ Mashniki s' veliko andohtio, inu pohleunoſtio v' ſvoih shegnanih mest. mn. rokah Taiſtiga noſſio → žegnati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
železen -zna prid. železen:
potle sazhne shelesen im. ed. m prihaiat ǀ letemu zholnu ta ner potrebnishi rejzh je mankala, namrezh ta shelesni im. ed. m dol. mazhik ǀ tu morje glashavu, je taku terdu, inu mozhnu kakor de bi bilu shelesnu im. ed. s ǀ Krajl vſame shkoffavu oroshje, inu sheleſen tož. ed. m guant, v'katerem je bil uloulen ǀ mosh skrje pod klop en shelesen tož. ed. m mosher ǀ S. Theresy namejſti slatiga perstina je bil dal en shelesni tož. ed. m dol. shebil ǀ v'shelesni tož. ed. m dol. gvant ſe je oblekal ǀ kadar ga je bil vſhelesni tož. ed. m dol. guant oblekil ǀ njega hlapzi eno shelesno tož. ed. ž streho verhi njega glave ſo mogli dershati ǀ eno sheleſno tož. ed. ž bodezho ſrajzho na nagim shivotu noſſi ǀ kugla prebye shelesnu tož. ed. s oblazhilu ǀ te vboge ludij je pustil v'enem shelesnom mest. ed. s gorezhim volu shgati ǀ poln oroshja, s' shelesnam or. ed. m guantam pokrit ǀ kakor de bi s' enem shelesnim or. ed. m mezham yh ranil ǀ zhe tezhe po semli katera je smeſhèna s'slato, ali shelesno or. ed. ž rudo ǀ pokrije glavo s'shelesno or. ed. ž kappo, ſerze s' shelesno or. ed. ž Ioppo ǀ s'eno veliko keteno sheleſno or. ed. ž na nagu ſe je bil prepaſal ǀ s' puksho, inu s' drugem shelesnem or. ed. s oroshiam ſe voiskujeio ǀ kaj pomenio ty shelesni im. mn. m ſobij ǀ ga sapovej n' enu shpizheſtu kollu pervesat, inu na tla eno shaganzo polno shelesnih rod. mn. shpiz poſtavit ǀ molio leſſene, shelesne tož. mn. m sreberne, inu slate Pilde ǀ ukupai poſtavite … sheleſne tož. mn. m grebene is katerem ſo nyh truplu tergali ǀ ſo bily njemu na sbiro dali lepe gvante, inu shelesne tož. mn. ž sholnerske jope ǀ puſti resbelit ene sheleſne tož. mn. ž zheule polne shpiz ǀ te velike sheleſne tož. mn. ž dauri tiga mesta Gaza s'grunta je bil vun vſdignil ǀ ſi noſſil te velike, teshke shelesna tož. mn. s urata ǀ s' shelesnimy or. mn. grebeny ga imaio tergat ǀ s' shelesnimi or. mn. ketnamy sazhneo tauzh
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
želja -e ž želja, hrepenenje, poželenje:
Od hude shelje rod. ed. prideio hude miſly, poboy, preſeshtvu, inu loterja ǀ de bi eno meſseno lubesan, inu sheljo tož. ed. v'nyh obudila ǀ Pridigarij nimaio po shejli mest. ed. teh ludij pridigat ampak pò voli S. Duha ǀ hozhemo poſehmal s'mislio, s'sheljo or. ed., inu s' djainam Bogu shlushit ǀ ſo tekli s' veliko sheljo or. ed. taiſtu vinu pokushat ǀ ga sazhnejo hude miſly, inu shelje im. mn. martrat ǀ ſò vezhkrat hude shelje im. mn., inu miſly mene obshle ǀ Letukaj ſe imaio vſtanovit vashe miſly, ſhelje im. mn., inu ſerza ǀ ſerce je taistu meistu, v' Katerem ozhij, inu sheliè im. mn. Boshie ſe ustonovè ǀ shejlie im. mn., katere ſò mene obſhle te dny ǀ v' ſebi imà shiuu apnu teh hudih shejll rod. mn. ǀ po Kateri te negnuſne shivali hudih miſly, inu greshnih shejl rod. mn. hodio ǀ de bi sheio vashih hudih sheil rod. mn. potalashili ǀ kakor kojnij resuſdani dèrjeio taku ferbeshnu po potu neuarnim nijh hudih shell rod. mn. ǀ Ena galea polna galiotu s' ketenamy ſvojh hudih ſhell rod. mn. ſvesanih ǀ ſlabi zholnizhi, pres dreva te pokure, pres veſla te molitve, polni luken hudijh sheijl rod. mn., inu greshnyn nauad ǀ nje nezhiſtim sheljam daj. mn. nej hotel pervolit ǀ ti ſe bosh preusela, inu bersdo tvojm greshnim shelam daj. mn. perpustila ǀ ſe imamo odpovedati vſi boganarodnoſti, inu poſvetnim shejlom daj. mn. ǀ hozhte vashijm hudim shelom daj. mn. ſe super postavit ǀ tuoje beſſede poshlusha, inu tuoje shelje tož. mn. posna ǀ vſe tuoje misli, shele tož. mn., inu pozhutKe vidi ǀ kaj ſi bil skuſi takorshne shelie tož. mn. vdubil ǀ edn timu drugimu ſi sazhneta piſſat, inu nyh veliko lubesan resodeuat, hude shelle tož. mn. edn pruti timu drugimu imeti ǀ Gorje takorshnem, kateri po ſvoj nori glavi, inu hudih sheljah mest. mn. ſe shenio ǀ vij paK dokler ne shivite po pameti, semuzh po shelah mest. mn. hudih vashijh pozhutku ǀ shiher morio shivejti po sheiliah mest. mn. tiga ſvejta inu meſſa ǀ po ſvojh shejlah mest. mn. bodo Vuzhenike iskali ǀ napolni tvoje ſerze s' ſvetimi sheljami or. mn. ǀ s'ſkerbami tiga blaga, inu s'shejlami or. mn. tiga shivota → želje
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
život -a m 1. telo:
noge ſo ta sadni tal tiga shivota rod. ed. ǀ polovizo shiuota rod. ed. spredniga je imel Kakor en vuol, polovizo pak sadniga Kakor en leuu ǀ KAj bò s'vami, kateri ſte debeliga ſhivota rod. ed. ǀ ſe njemu pregresheo is vſijmi glidamij, inu pozhutki nijh shjvota rod. ed. ǀ kosho s'shivota rod. ed. ſo ijm tergali ǀ bi bilu nuznu nashi dushi, inu shivoti daj. ed. ǀ dobru lebajmo inu nuzajmo naſh shivot tož. ed. dokler je mlad ǀ per dobrem ſdravij shiveti, lebat, inu ſhivot tož. ed. zartlati ǀ ima vezh mozhij v'enim perstu Kakor ti v'zelom shivotu mest. ed. ǀ uſij glidi ſe ſo na nyh shiuotu mest. ed. tresli ǀ shlovik ima tulikain glidu v'shivotu mest. ed., kulikain dny je v'lejtu ǀ tudi na shivoti mest. ed. veliko bolezhino je pozhutil ǀ hodite po semli s' shivotam or. ed., inu s' ſerzam mislite na nebeſſa 2. življenje:
videozh to veliko neuarnost ſvojga shivota rod. ed. ǀ ta bolni pohleunu sazhne Ceſarja proſsit de bi hotel njegovimu shivotu daj. ed. trij ſame dnij odlog dati ǀ sholnerij vagaio nijh shivot tož. ed., de bi li krajlu mogli vſtrezhi ǀ danaſs ſe imenuje en dober Pastir, kateri da svoj shivot tož. ed. sa ouze ǀ Kadar bi taushent shivotu rod. mn. bil imel, vse rat, inu volnu sa zhast Chriſtuſavo bi bil sgubil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
žolnir -ja m vojak:
èn dan ta sholner im. ed. ſvoje perſy reskrie ǀ S. Martin je try ſtane imel, je bil sholnier im. ed., Minih, inu Shkoff ǀ kadar bi uni ſholner im. ed. li deſsetino sa Boga prestal, uniga, kar sa ſvojo reuno plazho prestoij ǀ S. Jacob je bil en ribizh, nikar sholnjer im. ed. ǀ S. Martin ta ſvejt sapuſtj, inu is' sholneria rod. ed. Minih rata ǀ obeniga puntarskiga, ali faratarskiga sholnerja rod. ed. k'ſvoj vojski ne perpusti ǀ ena iſvelizhena dusha ſe je bila prikaſala enimu sholnerju daj. ed. ǀ Alexander Macedonski krajl je djal enimu lenimu inu shleht ſholneriu daj. ed. ǀ ſo bily Kmeti eniga Sholneria tož. ed. na mertve shlake ſtepli ǀ s'suojo shibo taistiga sholnerja tož. ed. po glavi vudari ǀ Iest videm Eniga ſholnerja tož. ed., kateri v'shelesni gvant ſe je oblekal ǀ Slon ſe je hotel maszhovati nad tem sholneriam or. ed., satorai sa nym v' potok skozhi ǀ bi G. Bug nebil perpuſtil hudizhom sadavit dua sholneria tož. dv. ǀ sholnerij im. mn. hitru na pot ſe postavio ǀ sholnery im. mn. nyh loke sproshio, inu vuſs shivot s' ſtrelamy nepolnio ǀ ty greshni ſholnerij im. mn. ſo ga vahtali ǀ Ta je taisti Ionatau Mèd, kateriga kadar bi bily ſmèli ti ſholnery im. mn. jejsti ǀ teh Sholnerjou rod. mn. eden je njegovo ſtran s'ena ſulizo odperl ǀ Ceſar je bil sbral enu dobrut teh ner ſerzhnejſhyh shlonerjou rod. mn. ǀ s'eno veliko companio sholneriou rod. mn. ǀ ſvoje, inu ſvoyh sholnerju rod. mn. ſerze reſveſseliti ǀ Krajl Xerxes dvanajſt ſtutaushent Sholneriu rod. mn. vſak dan je sphishal ǀ s' malu shelnerjou rod. mn. ǀ Abſolon je bil sapovedal ſvoim sholneriom daj. mn. Davida ob leben perpravit ǀ je taku govuril ſvoijm sholnerjom daj. mn. ǀ K'ſadnimu ſapovei ſholnerjom daj. mn. de imaio shturmat meſtu ǀ kar ſo mogli imeti kupaj sloshe, inu tem ſholnerjam daj. mn. neſsejo ǀ nyh Capitan k'sholneriam daj. mn. pravi ǀ vſe skuſi je mislil na ſvoje sholnerie tož. mn. ǀ vkup sholnerje tož. mn. Klizheio, inu sbiraio ǀ ta Gospud ſholnerje tož. mn. vkupaj poklizhe ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene … Sobe v'ſholnerje tož. mn. ǀ On nej pyanzhoval, kakor je navada per sholnerjoh mest. mn. ǀ S'Rimskimi sholnerij or. mn. ſo bilij shli Christuſa loviti ǀ Alexander ta Veliki Mazèdonski krajl s'sholnery or. mn. ſe je bratil ← srvnem. solner ‛vojaški plačanec’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.