búhtelj -na tudi -tlja [buhtəlj] m (ú) pecivo iz kvašenega testa z marmeladnim nadevom: speči buhteljne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
búhtelj -na [tə] tudi búhtelj -tlja m, druga oblika z -em (ú) |pecivo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
búhtelj -na in -tlja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
bútelj -na tudi -tlja [butəlj] m (ú) slabš. omejen, neumen človek: z njim se ni mogoče pogovarjati, ker je butelj / kot psovka prekleti buteljni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
bútelj -tlja m z -em člov. (ȗ) slabš. |neumen, omejen človek|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
bútelj -tlja in -na m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
butelj1
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
bútəlj, -tlja, (nav. -təljna), m. 1) eine Art Pflaume, C.; — 2) eine Art dicker Apfel, Mariborska ok.-Erj. (Torb.); — 3) der Dickkopf, Jan.; — 4) der Tölpel, Cig., Jan., C., Št.; — prim. butast.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
capę́təlj, -tlja, m. 1) die Klunker, Cig.; — 2) der Schnabelzapfen des Truthahns, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
čofítəlj, -tlja, (-təljna), m. das Käuzchen, Dalm.; — prim. bav. schafeitelein, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
čovȋtəlj, -tlja, m.,
Cig., pogl. čofitelj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
dátelj -na in -tlja [datəlj] m (á) podolgovat zelo sladek sad dateljnove palme: suhi dateljni;
grozd dateljnov / kitajski datelj sredozemsko drevo s svetlo zelenimi suličastimi usnjatimi listi ali njegov jajčast koščičast sad rdeče barve
♦ zool. morski datelj dateljnu podobna školjka, ki si vrta rove v kamen, Lithophaga lithophaga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
dátelj -na [tə] in dátelj -tlja m, druga oblika z -em (á; á) suhi ~ni
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
dátelj -na in -tlja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
facanę̑təlj, -tlja, (-təljna), m. = ruta, das Tüchel; prim. bav. fazenetl, it. fazzoletto, Tüchel.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
facentelj -tlja
samostalnik moškega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
hrę́stəlj, -tlja, m. der Wachtelkönig (crex pratensis), C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
hrmę́stəlj, -tlja, m. neka rastlina, vzhŠt.-C.; menda: der Wegetritt (scleranthus perennis); prim. hrustec.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kapítelj -tlja m (í) rel., v zvezah: (kolegiatni) kapitelj zbor kanonikov nestolne cerkve, določen za skupno bogoslužje;
(stolni) kapitelj zbor kanonikov stolne cerkve, določen za skupno bogoslužje in za svetovanje škofu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kapítelj -tlja m s -em (í) ver. (stolni) ~ |zbor kanonikov|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kóretelj in korételj in korêtelj -tlja m (ọ̑; ẹ́; é) kratko belo liturgično oblačilo katoliških duhovnikov: obleči si koretelj;
duhovniki v belih koretljih // knjiž. temu podobno oblačilo sploh: spokorniki so v črnih koretljih drug za drugim stopali iz cerkve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
korételj -tlja in korêtelj -tlja m s -em (ẹ́; é) |liturgično oblačilo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
korêtelj -tlja
m kratko belo liturgično oblačilo katoliških duhovnikov
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024
kǫ̑retəlj, -tlja, (-təljna), m. das Chorhemd ("Chorröckel") der Priester, Cig., Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
krę́təlj, -tlja, m. = kretavec, C., Št.-Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kúrtəlj, -tlja, m. = die Feuerkröte, Hal.-C.; — prim. kuret.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
lazútəlj, -tlja, m. der Lump, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
múntəlj, -tlja, (-təljna), m. die Handhabe am Sensenstiel, C., ogr.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
nestelj -tlja/-eljna
samostalnik moškega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
obrájtəlj, -tlja, m. der Knoten am Rebenstrohband, C.; — prim. rajtelj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
ǫ́łšpetəlj, -tlja, m. = ošpetelj, Cv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
ošpêtelj -tlja m (é) nekdaj ženska bluza z rokavi, navadno platnena: imela je zeleno krilo in bel ošpetelj;
poškrobila je ošpetelj in pečo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
ošpêtelj -tlja
m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024
ošpẹtəlj,* -tlja, m. das kurze bis zum Bauch reichende Weiberhemd, Cig., Jan., Kr., Goriš.; — prim. bav. halspfeit, Mik.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
párnohtəlj, -tlja, m. = parnohet, (parnohtli) Rož.-Kres.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
péntəlj 1., -tlja, m. = 1. pentlja, die Masche, die Schlinge, SlGradec-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
péntəlj 2., -tlja, m. = pecelj, der Weinbeerkamm, Fr.-C.; der Obststengel, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pétəlj, -tlja, m. = grozdna češulja, Fr.-C.; — prim. petlja, pecelj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
porájtelj -tlja m (á) nar. tanjše sveže deblo za napenjanje verige, vrvi, s katero je povezan z drvmi, s senom naložen voz: prožen porajtelj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
porájtelj -tlja
m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024
porájtəlj, -tlja, m. das Knebelholz, der Bindstock, der Reitel, Cig., C., Dol.; — prim. porajtljati.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
prájtəlj, -tlja, m. der Palmbusch, Guts., Jan., Kor.-M.; — prim. it. fardello, švab. fardel, avstr.-nem. fartel, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
prijatelj -(n)a/-tlja m 1. prijatelj:
velik priatel im. ed. Boshij je bil ta poterpeshlivi Iob ǀ Sim shlishal moj prjatel im. ed., de ſte shelel smano govorit ǀ na mejſti ſvojga priatela rod. ed. Oreſta je hotel umrejti ǀ ſa volo ſmerti ſvojga priatelna rod. ed. nepotroshtnu ſe je jokal ǀ podvisaj na pomozh tvojmu priatelu daj. ed. ǀ ena iſvelizhena dusha ſe je bila prikaſala enimu sholnerju ſvojmu dobrimu priatelnu daj. ed. ǀ Vy povabite eniga priatela tož. ed. v' goſtie ǀ de bi veni minuti, na enkrat sgubil Ozheta, Matter, Brata, ſeſtro, otroke, prjatela tož. ed., sheno ǀ vener je bil njemu odpuſtil, inu sa priatila tož. ed. vſel ǀ shelite morebiti imeti vij eniga stonovitnu suestiga Priatelna tož. ed. do vekoma ǀ s' ſvoim Priatelam or. ed. ǀ Iest grem de ſe bom pogouuril s'mojm priatelnom or. ed. ǀ Sta bla dua goſpuda velika priatela im. dv. ǀ Sta bila dua shuleria velika priatelna im. dv. ǀ kakor ſe morebiti moij priateli im. mn. troshtajo ǀ Seſtre, Shlahta, inu Priately im. mn., vſy enaku imaio urshoh ſe veſſeliti ǀ de ſi lih ſo bilij veliki prijatelij im. mn. Boshij ǀ Iobavi prijately im. mn. ſo ſe bily preshtrashili ǀ s' nepriatelnu priàtely im. mn. tuoi s' kuſi pokuro ratat ǀ de ſi glih ſo veliki prateli im. mn. Boshij ǀ Shlahta, inu priatelni im. mn. ſò njega kregali ǀ De bi my ſe pofliſali Priatelni im. mn. Boshy ratat ǀ ſlavu je bil vſel od vſih priatelou rod. mn. ǀ ſe more lozhit od shene, od mosha, od otrouk, inu priatelnou rod. mn. ǀ Ti kateri sa sdrauje tuojh Priatelnu rod. mn. ſe taku opijesh de trij dnij obena ſpisha tebi nadishij ǀ G. Bug je bil ta ſvit dal Jobavem Priatelom daj. mn. ǀ je dial k' ſvoim priatlom daj. mn. ǀ v' ſvoim duoru je imel ene gvishne kambre, v' katerih je goſtarje raunal ſvojm Priatelnom daj. mn. ǀ jest hozhem lete moje dobre priatele tož. mn. pohleunu bugat ǀ bò proſsil sa vaſs ſvoje priatéle tož. mn. ǀ nyh shlahto, inu prjatele tož. mn., ena taka velika shaloſt yh je obshla ǀ V' ſvoje Priatelne tož. mn. nema vupajnie poſtavit ǀ nej sta prebivala v'hishi ſvoj per shlahti, inu priatelnoh mest. mn. ǀ ſe taku s' tvojmy priately or. mn. andla ǀ ſe skrie u eno luknio s' ſvojmi priateli or. mn. ǀ tedaj tudi imash umreti mej hudizhy tvoymi priatily or. mn. 2. ljubček, priležnik:
terbei de imà kakorshniga prjatela tož. ed., de taiſto taku guanda
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
rájtelj -tlja m (á) nar. tanjše sveže deblo za napenjanje verige, vrvi, s katero je povezan z drvmi, s senom naložen voz: vozniki so pod klancem popravljali verige in rajtlje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
rájtelj -tlja
m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024
rájtəlj, -tlja, (-təljna), m. der Reitel, Cig., Valj. (Rad), Kr.; — iz nem.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
rǫ́htəlj, -tlja, m. = rujhtač, Trst. (Let.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
rújhtəlj, -tlja, m. = rujht, Mur.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
Sklanjanje priimka »Kikelj«
Kako se pravilno sklanja priimek moškega s priimkom KIKELJ; torej, Kiklja ali Kikeljna?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
šapǫ́təlj, -tlja, m. die Halskrause, Cig.; — prim. fr. jabot.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
šártelj -tlja tudi -na [šartəlj] m (á) šarkelj: speči šartelj;
za popotnico je dobil kos šartlja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
šártelj -tlja
m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024
šártəlj, -tlja, m. der Gugelhupf, Jarn., Jan., C., Dol.; — prim. bav. schart, kupferner Tiegel (Küchengeschirr), Štrek. (Arch.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
škrabótəlj, -tlja, m. 1) = škrabotec, Z.; — 2) neko jabolko, Mariborska ok.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
škrátelj -na tudi -tlja [škratəlj] m (á) ekspr. škrat: škratelj jim je splašil konja;
nagajiv škratelj / naš škratelj ima komaj štiri leta / črn je kot škratelj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
škrátelj -tlja tudi škrátelj -na [tə] m, prva oblika s -em člov. (á; á) poud. |škrat; poreden otrok|škrátljev -a -o (á) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
škrátəlj, -tlja, m. = škrat; ima škratlja v žepu (o človeku, kateri je nenavadno srečen), Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
škrbótəlj, -tlja, m. neko jabolko, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
škrobótəlj, -tlja, m. das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
škrpêtelj -tlja tudi -na [škərpetəlj] m (é) nav. mn., nižje pog. obrabljen, ponošen čevelj: bil je v škrpetljih in raztrgani obleki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
škrpêtelj -tlja
m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024
škrpétəlj, -tlja, (-təljna), m. 1) der Pantoffel, BlKr.; — 2) der Schuhlappen, C.; — prim. škrpet.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
šrátəlj, -tlja, m. = škrat, C., Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
trótelj -na tudi -tlja [trotəlj] m (ọ́) nižje pog. omejen, neumen človek: še sam ne ve, kakšen trotelj je / kot psovka prekleti troteljni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
trótelj -na [tə] tudi trótelj -tlja m, druga oblika s -em člov. (ọ́) neknj. ljud. omejenec, neumnež
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
vagútəlj, -tlja, m. der Wankende: pijani v., C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
vẹ́htəlj, -tlja, m. das Büschel (v. Stroh, Haaren), C.; — der Krautschössling, M.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
víhtəlj, -tlja, (-təljna), m. = 2. veha 1), ein abstehendes Krautblatt, Cig.; — ein Kohlhaupt, das sich nicht gehörig schließen will, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.