a prisl., pog.  uvaja vprašanje; ali, kaj: a misliš, da si doma? a si ga videl? si lačen, a ne? / a bo mir ali ne! / a tako?

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

a vez., knjiž.  
  1. 1. v protivnem priredju za izražanje
    1. a) nasprotja s prej povedanim; pa, toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj; to so besede, a ne dejanja; drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu
    2. b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel; postarala se je, a ni ovenela
      // za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke
      // na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo
  2. 2. redko, v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa: sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

á m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, á ája (ā) prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a; mali a; veliki A; nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska / A bomba atomska bomba
// samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a
● 
če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse
♦ 
lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

á in à medm. (ā; ȁ) 
  1. 1. izraža začudenje, zavrnitev: a, ti si! a, beži, beži! a, kaj še!
  2. 2. izraža ugodje, domislek: sem te, a, sem te opeharil! a ja, že vem! a(aa), to se prileže!
  3. 3. izraža vprašanje: si razumel, a? nimaš jezika, a? / včasih izgovorjeno skozi nos A? je spet vprašal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

à prisl. (ȁ) pog., v medmetni rabi izraža veliko mero povedanega; àli, to: a bo gledal!

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

à [à in áprisl. (ȁ; ȃ) trg. za izražanje prodajne cene, po: brisače à 15 din kos

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

a... ali à... predpona v sestavljenkah (ȁ) za izražanje manjkanja, odsotnosti tega, kar je pomen osnovne besede: ahuman, alogičen, amoralnost; asepsa, ateizem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ábak tudi ábakus -a (ȃ) 
  1. 1. pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje: število kamenčkov v vsakem žlebičku abaka
  2. 2. um. krovna plošča nad kapitelom stebra

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abalienácija -e ž (á) redko alienacija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abalienacíjski -a -o prid. (ȋ) redko alienacijski: abalienacijski proces v kapitalistični proizvodnji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abbé -ja [abé(ẹ̑) v francoskem okolju naslov za katoliškega duhovnika: stari dvorni abbé / abbé Dobrovský

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abc tudi abecé [prva oblika abecé in abəcə̀m neskl. (ẹ̑; ə̏) 
  1. 1. zastar. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda: učiti se abc
  2. 2. ekspr. začetno, osnovno znanje: to je komaj abc tehnike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abderít -a (ȋ) ekspr. omejen, ozkosrčen človek: smešiti filistre in abderite

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abderítski -a -o (ȋ) pridevnik od abderit: abderitsko gledanje na literaturo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abderítstvo -a (ȋ) ekspr. omejenost, ozkosrčnost: v satiri je udaril po abderitstvu svojih nasprotnikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abdicírati -am dov. in nedov. (ȋ) odpovedati se kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstopiti: Edvard VIII. je abdiciral v korist svojega brata

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abdikácija -e ž (á) odpoved kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstop: abdikacija cesarja Karla

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abdikacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od abdikacija: abdikacijska izjava

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abdómen -a tudi -mna (ọ̄) anat. trebuh: bolečine v abdomenu
// zool. zadek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abdominálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na abdomen: abdominalni organi
 
med. abdominalni tifus trebušni tifus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abdúkcija -e ž (ú) med. odmik, odmaknitev (uda) od navadne lege: roko so dali v mavec v abdukciji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abece gl. abc 

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abecéda -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici: povedati abecedo na pamet; klicati dijake po abecedi; urediti po abecedi; pouk branja se začne z veliko tiskano abecedo; č je četrta črka slovenske abecede
     
    elektr. Morsova abeceda in Morzejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil
  2. 2. ekspr. začetno, osnovno znanje: toliko politične abecede bi že moral znati; spoznati abecedo medicine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abecedár -ja (á) redko abecednik, zlasti starejši: prvi slovenski abecedar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abecédar -ja (ẹ̑) 
  1. 1. ekspr. učenec, ki se uči abecede: mali abecedar
  2. 2. slabš. kdor uvaja svoj črkopis: abecedar Metelko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abecédarček -čka (ẹ̑) manjšalnica od abecédar: okorne črke malega abecedarčka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abecédarica -e ž (ẹ̑) ekspr. učenka, ki se uči abecede

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abecédarski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na abecedarje ali abecedo: trdo je držal svinčnik in risal okorne abecedarske črke / abecedarska vojska abecedna vojska

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abecédarstvo -a (ẹ̑) ekspr., redko začetniška nedognanost, začetništvo: preganjati abecedarstvo v umetnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abecéden -dna -o prid. (ẹ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na abecedo: abecedni red, seznam
     
    biblio. abecedni katalog katalog, urejen po abecedi vpisov; lit. abecedna vojska spor zaradi črkopisa okoli leta 1830
  2. 2. ekspr. osnoven, temeljen: menim, da so kritiku te abecedne resnice znane

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abecedírati -am nedov. in dov. (ȋ)
urejati po abecedi; alfabetiratiSSKJ: Kandidati za opravljanje strokovnega izpita lahko urejajo in abecedirajo knjižnično gradivo E (↑)abecéda

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abecédnica -e ž (ẹ̑) zastar. prvo berilo, abecednik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abecédnik -a (ẹ̑) raba peša učbenik za začetni pouk branja in pisanja, prvo berilo: kupiti otroku abecednik; brati iz abecednika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abecédniški -a -o (ẹ̑) pridevnik od abecednik: abecedniški del prvega berila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ábelstvo -a (ā) knjiž. lastnost ali ravnanje, podobno Abelovemu: abelstvo in kajnovstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aberácija -e ž (á) 
  1. 1. astr. navidezni premik zvezde zaradi gibanja opazovalca: zaradi aberacije je slika neba za gledalca na zemlji popačena
  2. 2. fiz. napaka leče zaradi različnih lomov žarkov: kromatična, sferna aberacija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aberacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na aberacijo: aberacijski pojav

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abesínski -a -o prid. (ȋ) etiopski: abesinska kultura

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

àbiogenéza -e ž (ȁ-ẹ̑) biol. nastanek in razvoj živega iz neživega: zakonitosti abiogeneze
// teorija o tem nastanku: razprava o abiogenezi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

àbiótičen -čna -o prid. (ȁ-ọ́) biol. ki ne daje pogojev za življenje: abiotično okolje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

àbiótski -a -o [abijotski] prid. (ȁ-ọ̑) biol.
ki se nanaša na neživo naravo: abiotski dejavniki okolja; abiotski in biotski povzročitelji; Gensko spremenjene rastline so bolj odporne na biotski in abiotski stres E agl. abiotic iz (↑)a... + biótski

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abisálen -lna -o prid. (ȃ) geogr. ki je v najglobljih predelih (morja); globinski, globokomorski: abisalni sedimenti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abituriènt -ênta in -énta (ȅ é, ẹ́) absolvent srednje šole pred zaključnim izpitom ali po njem: abiturienti novomeške gimnazije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abituriêntka in abituriéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od abiturient

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abituriêntski in abituriéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od abiturient: abiturientski ples, tečaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ablácija -e ž (á) 
  1. 1. geol. odnašanje sipkega zemeljskega materiala z dežjem, odplakovanje: posledice ablacije
    // geogr. topljenje ledenika: močna ablacija
  2. 2. med., v zvezi ablacija mrežnice odstop mrežnice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ablaktácija -e ž (á) 
  1. 1. agr. vstavljanje cepiča žlahtne rastline v divjak tako, da še nekaj časa dobiva hrano od matične rastline: cepljenje oreha z ablaktacijo
  2. 2. med. ustavitev, prenehanje dojenja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

áblativ -a (ȃ) lingv. latinski sklon, ki izraža izhodišče ali odmikanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

áblativen -vna -o (ȃ) pridevnik od ablativ: ablativna konstrukcija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

àbnormálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) ki se razlikuje od navadnega, pravilnega; nenavaden, nepravilen: to so abnormalni pojavi / abnormalna rast; spolno abnormalen moški / abnormalen človek duševno neuravnovešen, defekten

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

àbnormálnost -i ž (ȁ-ȃ) nenavadno, nepravilno stanje; nenavadnost, nepravilnost: pojavile so se neke abnormalnosti / abnormalnost telesnega razvoja / izbruhi abnormalnosti duševne neuravnovešenosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abnórmen -mna -o prid. (ọ̑) 
  1. 1. redko abnormalen: abnormne okoliščine / duševno abnormne osebnosti
  2. 2. ki zelo presega običajno mero: abnormne težave

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abnormitéta -e ž (ẹ̑) redko abnormalnost: čustvene abnormitete

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abnórmnost -i ž (ọ̑) redko abnormalnost: abnormnosti v človekovem organizmu / duševna abnormnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abolícija -e ž (í) razveljavitev kakega zakona, odprava česa: abolicija smrtne kazni, suženjstva / abolicija prostitucije
 
jur. ustavitev kazenskega pregona z amnestijo ali pomilostitvijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abolicíjski -a -o (ȋ) pridevnik od abolicija: abolicijski zakon

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abolicioníst -a (ȋ) pristaš abolicionizma: po delovanju abolicionistov so se tudi neprizadeti Američani seznanili s problemom suženjstva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abolicionístični -a -o [abolicijonistični] prid. (í)
ki je v zvezi z abolicionisti ali abolicijo: abolicionistično gibanje; V Sloveniji je bila smrtna kazen izvršena nazadnje v petdesetih letih, kar je Slovenijo uvrstilo med abolicionistične države – tiste, v katerih se vsaj trideset let ne izreče in ne izvrši smrtne kazni E (↑)abolicioníst

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abolicionízem -zma (ī) gibanje za uveljavitev abolicije: prizadevanje ameriškega abolicionizma je pospešilo odpravo suženjstva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abolírati -am dov. in nedov. (ȋ) razveljaviti, odpraviti kaj, navadno zakon: abolirati ukrep

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abonènt -ênta in -énta (ȅ é, ẹ́) kdor se vnaprej naroči na kaj; naročnik, naplačnik: biti abonent; abonenti imajo popust; sprejemati abonente; menza ima veliko abonentov
 
gled. abonent reda B

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abonêntka in abonéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od abonent

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abonêntski in abonéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na abonente: abonentska gledališka publika; abonentsko kosilo / abonentski koncert abonmajski

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aboníranec -nca m, člov. (ȋ)
1. kdor ima abonma: Gledališki program si je pridobil kar nekaj novih abonirancev
2. ekspr. kdor si vedno znova pridobi, ima vnaprej zagotovljen kak položaj, kako mesto: Zavzema se za štiriindvajsetčlansko skupno evroligo z enaindvajsetimi aboniranci E (↑)abonírati se

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abonírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) vnaprej plačati, naročiti se na kaj: abonirati se na hrano; abonirati se v gledališču

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abonmá -ja (ȃ) vnaprej plačano naročilo na kaj: imeti, plačati abonma; opera razpisuje abonmaje; predstava je izven abonmaja / koncert za rumeni abonma z vstopnicami rumene barve
 
gled. premierski abonma; abonma reda B

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abonmájski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na abonma: abonmajski koncert; abonmajska predstava / abonmajski razpis

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aborídžin ↑aborígin

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aborídžinski ↑aboríginski

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aborígin -a in aborídžin -a m, člov. (ȋ)
prvotni avstralski prebivalec, domorodec: Aborigini verjamejo v svetost gore, zato jo želijo obvarovati pred množico turistov | Udeleženci shoda so se zavzeli za spravo med aboridžini in belimi prebivalci E agl. aboriginelat. aborigines 'prvotni prebivalci (Lacija)' iz ab origine 'od začetka, izvora'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aboríginski -a -o in aborídžinski -a -o prid. (ȋ)
ki se nanaša na aborigine: uničenje aboriginske kulture; aboriginska skupnost; aboriginska plemena; Mnogi, ki aboriginske umetnosti ne poznajo, imajo še vedno predsodke, da so njihova dela groba in neartikulirana, a v resnici so izjemno tankočutna | Notranjost cerkve je bila polna aboridžinskih ikonografij E aborígin

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abortírati -am dov. in nedov. (ȋ) med. imeti abortus; splaviti: ugotavljati zdravstveno stanje žensk, ki so abortirale

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abortív -a (ȋ) med. sredstvo za prekinitev nosečnosti, splavilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abortíven -vna -o prid. (ȋmed.  
  1. 1. nanašajoč se na abortiv: abortivno sredstvo
  2. 2. ki hitro poteka, skrajšan: abortivni potek bolezni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abórtus -a (ọ̑) med. prekinitev nosečnosti; splav: imela je že več abortusov; naredili so ji abortus; spontan, arteficialni abortus; indikacija abortusa zakoniti razlog za dovolitev abortusa
// vet. prekinitev brejosti; zvrg, izvrg

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ábota -e ž (á) raba peša nespamet, neumnost: takšna ljubosumnost je največja abota; človeška neumnost in abota / pooseb. abota abotna!

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

áboten -tna -o prid. (á) raba peša nespameten, neumen: ne bodi abotna / pregnati abotne misli; abotno početje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ábotnež -a (á) redko aboten človek, neumnež

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ábotnica -e ž (á) redko abotna ženska, neumnica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ábotnik -a (á) redko aboten človek, neumnež: soseda je imel za abotnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ábotnost -i ž (á) raba peša lastnost abotnega človeka; nespametnost, neumnost: pokopala ga je lastna abotnost / do abotnosti naiven fant / govoriti abotnosti; izbij ji abotnosti iz glave

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Ábraham -a (ȃ) pog., šalj., v zvezi srečati, videti Abrahama dočakati petdeset let: dragemu kolegu, ki je te dni srečal Abrahama, kličemo: še na mnoga leta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ábraham -a in ÁbrahamSSKJ -a m, živ. (ȃ) ekspr.
petdeseti rojstni dan: praznovati abrahama; srečati abrahama doživeti petdeseti rojstni dan; Časa za veliko slavje abrahama ni imel, saj ima te dni obilico dela E po svetopisemskem očaku Abrahamu; pomen izhaja iz evangeljskih besed Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?, ki so jih Judje izrekli Jezusu

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ábrahamka -e ž, člov. (ȃ) ekspr.
ženska, ki je dopolnila petdeset let; abrahamovka: Člani ansambla so izkazali pozornost abrahamki E ábraham

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Ábrahamov -a -o prid. (ȃ) rel. nanašajoč se na Abrahama: Abrahamov sin Izak / otroci Abrahamovega rodu Judje
 
šalj. Abrahamova leta starost okoli petdeset let; šalj. biti v Abrahamovem naročju mrtev, na onem svetu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ábrahamovec -vca m, člov. (ȃ) ekspr.
moški, ki je dopolnil petdeset let: Prvo literarno knjigo je izdal kot abrahamovec E ábraham

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ábrahamovka -e ž, člov. (ȃ) ekspr.
ženska, ki je dopolnila petdeset let; abrahamka: Letos naj bi, že abrahamovka, nastopila tudi na olimpijskih igrah, če seveda na kvalifikacijah ne bo močnejše francoske mladenke E ábrahamovec

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abrakadábra -e ž (ȃ) nekdaj magična beseda, zapisana navadno na amuletu: vrač ji je dal listek z napisom abrakadabra
// ekspr. nerazumljive besede, nejasno izražanje: ne razumem njegove abrakadabre

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ábranek -nka (ȃ) 
  1. 1. viseča cvetna mačica: leska otresa dolge abranke
  2. 2. na dlaki prisušena blatna kepica: psu binglja po trebuhu blato v abrankih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abrazíja -e ž (ȋ) 
  1. 1. geol. izpodjedanje, rušenje morske obale zaradi razdiralnega delovanja valov: učinkovanje abrazije
  2. 2. med. ostrganje tkiva: abrazija maternične sluznice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abrazíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na abrazijo: abrazijsko delovanje valov; abrazijska obala / abrazijski instrument

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abrazív -a (ȋ) metal. material, ki se uporablja za brušenje materiala, mehkejšega od njega: diamantni prah kot najtrši abraziv

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abreviatúra -e ž (ȗ) redko kratica, okrajšava: ne uporabljajte abreviatur, ampak besede izpisujte
 
biblio. beseda, skrajšana z grafičnim nakazovanjem izpuščenih črk; muz. ustaljen znak za skrajšan notni zapis

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abrúpten -tna -o prid. (ȗ) knjiž. ki je brez zveze, odtrgan: članek dela vtis, ko da je sestavljen iz abruptnih notic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ABS -- in -a [abeès in abẹès -êsa] m (ȅ ȇ) krat.
zavorni sistem, ki pri zaviranju preprečuje blokiranje koles motornega vozila: Vozniki, ki imajo avtomobile z ABS, so zmotno prepričani, da je njihova zavorna pot krajša E agl. ABS, kratica za a(nti-lock) b(raking) s(ystem) 'protiblokirni zavorni sistem'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ABS- [abeès in abẹès] prvi del zloženk (ȅ)
ki se nanaša na zavorni sistem, ki pri zaviranju preprečuje blokiranje koles motornega vozila: ABS-sistem in sistem ABS; ABS-zavore in zavore ABS E ABS

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abscés -a (ẹ̑) med. lokalno omejeno nabiranje gnoja, ognojek: absces na vratu, v možganih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abscísa -e ž (ȋ) geom. prva koordinata v pravokotnem koordinatnem sistemu: abscisa in ordinata

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abscísen -sna -o (ȋ) pridevnik od abscisa: abscisna os

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

absénca -e ž (ẹ̑) redko izostanek, odsotnost: dijak ima neopravičene absence
♦ 
med. krajša nezavest

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

absénčen -čna -o (ẹ̑) pridevnik od absenca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

absentírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) redko odtegniti se, ne udeležiti se: absentiralo se je pet odstotkov volivcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

absentízem -zma (ī) izostajanje (od dela), odsotnost: industrijski psiholog se je ukvarjal s problemom absentizma v podjetju; ugotavljanje vzrokov absentizma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

absínt -a (ȋ) močna žgana pijača iz pelina in janeža: piti absint; čaša absinta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

absolúcija -e ž (ú) rel. odpuščenje grehov ali cerkvenih kazni; odveza: dati, dobiti absolucijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

absolut gl. absolutum 

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

absolúten -tna -o prid. (ȗ) 
  1. 1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična
  2. 2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč
  3. 3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast
    ♦ 
    filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila neglede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka; muz. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

absolutíst -a (ȋ) 
  1. 1. oblastnik, ki ima vso oblast: prosvetljeni absolutist
    // ekspr. oblasten, samovoljen človek: doma je bil pravi absolutist
  2. 2. pristaš absolutizma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

absolutístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na absolutizem: absolutistični režim; absolutistična vlada

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

absolutizácija -e ž (á) knjiž. pripisovanje absolutne veljavnosti relativno veljavnim stvarem: absolutizacija nauka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

absolutízem -zma (ī) politična ureditev, v kateri ima vso oblast en človek: državni absolutizem; razsvetljeni absolutizem / doba Metternichovega absolutizma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

absolutizíranje -a (ȋ) glagolnik od absolutizirati: odpor proti absolutiziranju ene strani resničnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

absolutizírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. absolutno veljavnost pripisovati relativno veljavnim stvarem: nobenega področja življenja ni hotel absolutizirati; absolutizirati pogojno znanstveno resnico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

absolútnost -i ž (ȗ) knjiž. lastnost absolutnega: absolutnost in relativnost gibanja; zanikati načelo absolutnosti / absolutnost in kategoričnost tega vladarja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

absolutórij -a (ọ́) 
  1. 1. razrešitev (od) dolžnosti in odgovornosti, razrešnica: dati odboru absolutorij
  2. 2. dokončanje študija na visokih šolah: po absolutoriju na jusu se je vrnil v domovino
    // potrdilo, spričevalo o tem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

absolútum in absolút -a (ȗ) knjiž. kar je absolutno: človek kot absolutum postaja gospodar narave
 
filoz. brezpogojni, prvi in zadnji vzrok vsega, kar je

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

absolvènt -ênta in -énta (ȅ é, ẹ́) kdor dokonča šolo: absolventi gimnazij, strokovnih šol
// kdor je dokončal študij na visoki šoli in je pred diplomo: absolvent arhitekture, filozofske fakultete

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

absolvêntka in absolvéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od absolvent: absolventka agronomije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

absolvêntski in absolvéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od absolvent: absolventski večer

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

absolvírati -am dov. in nedov. (ȋ) 
  1. 1. dokončati šolo: absolvirati gimnazijo
    // dokončati študij na visoki šoli: absolviral je pravo in se pripravlja na diplomo
  2. 2. končati kako delo, opraviti: svojo nalogo sem absolviral
    // predelati, preštudirati: absolvirati snov za prvi razred

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

absorbíranje -a (ȋ) glagolnik od absorbirati: absorbiranje ogljikovega dioksida

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

absorbírati -am nedov. in dov. (ȋ) fiz. sprejemati vase; vpijati, vsrkavati: les absorbira vlago; absorbirati pline, svetlobo; pren. industrija je absorbirala presežno kmečko prebivalstvo; mesto je absorbiralo vse priseljence; tržišče ne more absorbirati vse industrijske proizvodnje; to delo ga je vsega absorbiralo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

absórpcija -e ž (ọ́) fiz. vpijanje, vsrkavanje: absorpcija plinov, svetlobe, žarkov; sposobnost absorpcije; pren. jezikovna absorpcija neslovanskega prebivalstva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

absorpcíjski tudi absórpcijski -a -o prid. (ȋ; ọ́) nanašajoč se na absorpcijo: absorpcijska sposobnost tal / absorpcijska moč trga
 
elektr. absorpcijski hladilnik hladilnik, ki deluje na principu absorpcije plinov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

absorptíven -vna -o prid. (ȋ) fiz. sposoben absorbirati, vpijajoč: absorptivna snov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

absorptívnost -i ž (ȋ) sposobnost za absorbiranje: absorptivnost lesa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abstinénca -e ž (ẹ̑) odpoved čemu, zdržnost: pospeševati, prelomiti abstinenco; zakonska abstinenca; abstinenca od alkoholnih pijač
// neudeležba, nesodelovanje: abstinenca pri glasovanju, pri volitvah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abstinénčen -čna -o (ẹ̑) pridevnik od abstinenca: abstinenčna politika; abstinenčno društvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abstinénčniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abstinènt -ênta in -énta (ȅ é, ẹ́) kdor se zdržuje alkoholnih pijač: biti, postati abstinent; popoln, strog abstinent

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abstinêntka in abstinéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od abstinent

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abstinêntski in abstinéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od abstinent: abstinentski časnik, kongres; abstinentsko društvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abstinêntstvo in abstinéntstvo -a (ē; ẹ̄) redko abstinenca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abstinírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) ne udeležiti se, ne sodelovati, zdržati se: ob glasovanju so se prebivalci množično abstinirali; abstinirati se od volitev / redko abstinirati se od alkohola

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abstrahíranje -a (ȋ) glagolnik od abstrahirati: zmožnost abstrahiranja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abstrahírati -am dov. in nedov. (ȋ) ne upoštevati, v mislih izvzeti kaj, odmisliti: iz človeške psihe je abstrahiral element zavesti; treba je abstrahirati napake, vplive

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abstrákcija -e ž (á) knjiž. proces odmišljanja: biti zmožen abstrakcije; znanstvena abstrakcija; metoda abstrakcije
// kar je abstraktno: osebe v romanu so gola abstrakcija; razložil je abstrakcijo na sliki / razstavlja svoje prve abstrakcije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abstrákten -tna -o prid., abstráktnejši (ȃ) s čuti nezaznaven, pojmoven, miseln, ant. konkreten: abstrakten pojem; abstraktna predstava o nečem; abstraktno mišljenje
 
lingv. abstraktni samostalniki; um. abstraktno slikarstvo slikarstvo, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje
// nenazoren, nejasen: govornikovo abstraktno izražanje / preveč si abstrakten, da bi te razumel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abstraktíst -a (ȋ) pristaš abstraktizma: nekdanji realist je postal abstraktist

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abstraktíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na abstrahiranje: abstraktivna metoda
// zastar. abstrakten: abstraktiven pojem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abstraktízem -zma (ī) publ. umetnostna smer, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abstráktnež -a (ȃ) ekspr., redko abstraktno misleč človek: v svojih pesmih je abstraktnež / Kako naj pojmi abstraktnež ritem (O. Župančič)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abstráktnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost abstraktnega: neživljenjska abstraktnost; abstraktnost mišljenja / abstraktnost njegovega izražanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abstráktum tudi abstrákt -a m, mn. abstrákta s tudi abstrákti m tudi abstráktumi (ȃ) knjiž. kar je nastalo z abstrakcijo: njegove osebe so čisti abstraktum
 
lingv. abstraktni samostalnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abstrúzen -zna -o prid. (ȗ) knjiž. težko razumljiv, nejasen: abstruzen predlog; abstruzna domislica; abstruzno izražanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abstrúznost -i ž (ȗ) knjiž. lastnost abstruznega: abstruznost trditve

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

absúrd -a (ȗ) kar je v nasprotju z logiko, nesmisel: to je pravi absurd; privesti do absurda; voditi v absurd; očiten absurd / drama absurda; psihoza absurda in groze
 
filoz. absurd po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

absúrden -dna -o prid. (ȗ) ki je v nasprotju z logiko, nesmiseln: absurden vzrok; absurdna meja; absurdna trditev; tako misliti bi bilo absurdno / rezultat se zdi na prvi pogled absurden nemogoč, neverjeten

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

absúrdnost -i ž (ȗ) lastnost, značilnost absurdnega: zavedal se je absurdnosti svojega početja; prikazati absurdnost vojne
// redko absurd: privesti stvar do absurdnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abulíja -e ž (ȋ) psiht. bolezensko pomanjkanje volje, brezvoljnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abundánca -e ž (ȃ) redko zelo velika množina česa; obilje, preobilje: abundanca dobrih stvari
 
bot. količina in gostota kake rastlinske vrste v rastlinski združbi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abundánten -tna -o (ȃ) pridevnik od abundanca: abundantno potenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abuzíven -vna -o (ȋ) pridevnik od abuzus: abuzivno uživanje uspaval

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

abúzus -a (ȗ) knjiž. zloraba: abuzus položaja
// čezmerno uživanje: abuzus alkohola, nikotina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

a cappélla [akapelaneskl. pril. (ẹ̑) muz. ki je za zborovsko petje brez instrumentalne spremljave: skladba a cappella

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

accelerándo [ače-prisl. (ȃ) muz., označba za spremembo hitrosti izvajanja pospešujoče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

áccidens -a [akci-(ȃ) redko akcidenca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

acétaldehíd -a (ẹ̑-ȋ) kem. aldehid ocetne kisline; etanal: v cigaretnem filtru se zadrži tudi acetaldehid

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

acetát -a (ȃ) kem. sol ocetne kisline ali njen ester: natrijev acetat; topnost acetatov v vodi
// trg. tkanina iz acetatnih vlaken: acetat za prevleko dežnikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

acetáten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na acetat: acetatna celuloza
 
tekst. acetatno vlakno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

acetíl -a (ȋ) kem. radikal ocetne kisline

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

acetilén -a (ẹ̑) kem. gorljiv plin, ki nastane iz kalcijevega karbida in vode: svetilka na acetilen; varjenje z acetilenom in kisikom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

acetílen -lna -o (ȋ) pridevnik od acetil: acetilna celuloza; acetilna skupina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

acetilénka -e ž (ẹ̑) svetilka na acetilen: svetiti si z acetilenko; bela svetloba acetilenk

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

acetilénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na acetilen: acetilenski gorilnik, razvijalec; acetilenska svetilka / acetilensko varjenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

acetílsalicílen -lna -o prid. (ȋ-ȋ) kem., v zvezi acetilsalicilna kislina zdravilo proti prehladu in bolečinam

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

acetón -a (ọ̑) brezbarvna, vnetljiva, hlapljiva tekočina, ki topi smole in masti: odstraniti lak z nohtov z acetonom; raztopljen v acetonu; močen duh po acetonu / aceton v krvi pri diabetikih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

acetónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na aceton: acetonska raztopina / acetonska astma astma zaradi vdihavanja hlapov acetona

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

acid -a cit. [êsid-] m (ȇ)
močno sintetično mamilo, ki povzroča halucinacije; LSD: Svoj čas so LSD prodajali v raztopini, in sicer tako, da je kupec dobil kocko sladkorja ali pa košček pivnika, na katerega so kanili kapljico acida E agl. acid, prvotno 'kislina', ← frc. acidelat. acidus 'kisel'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

acíden -dna -o prid. (ȋ) kem. ki tvori z bazo2 sol; kisel: acidna raztopina
 
agr. acidna tla; med. acidni želodčni sok

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

acídnost -i ž (ȋ) kem. lastnost acidne snovi; kislost: acidnost galunove raztopine
 
agr. acidnost tal; med. določati acidnost želodčnega soka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

acidofílen -lna -o prid. (ȋ) bot. ki raste na kislih tleh: acidofilna rastlina
 
kem. ki se obarva s kislimi barvili

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

acidóza -e ž (ọ̑) med. zastrupitev s kislimi snovmi: umreti za acidozo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

àcíkličen -čna -o prid. (ȁ-í) ki se ne pojavlja v ciklih: aciklični pojavi
 
kem. aciklične spojine spojine z ogljikovimi atomi, razporejenimi v odprti verigi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

a cónto in a kónto [akontoprisl. (ọ̑) ekon. na račun: plačati a conto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

acrylan gl. akrilan 

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ačìh medm. (ȉ) posnema glas pri kihanju: ačih, ačih! je kihal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

àd prisl. (ȁ) knjiž. glede na, k: pripombe ad 1; ad čl. 2 zakona

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ad ácta [adaktaprisl. (ȃ) jur. k spisom v arhiv: dati spis ad acta; pren. stvar je ad acta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adágio [adadžoprisl. (ȃ) muz., označba za hitrost izvajanja počasi: igrati adagio

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adamít -a (ȋ) rel. pripadnik sekte, ki se zavzema za nagoto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Ádamov in Adámov -a -o prid. (ȃ; ȃ) rel. nanašajoč se na Adama: Adamova žena Eva
● 
šalj. bil je v Adamovem kostumu nag, gol; tudi on je Adamov sin navaden človek z vsemi slabostmi; Adamovo jabolko in adamovo jabolko vidna hrustančna izboklina na moškem vratu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ádamovec in adámovec -vca (ȃ; ȃ) redko Adamovo jabolko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adaptabílen -lna -o prid. (ȋ) ki se lahko adaptira, prilagodljiv: adaptabilen organ

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adaptabílnost -i ž (ȋ) sposobnost za adaptacijo: adaptabilnost slušnega organa / adaptabilnost stanovanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adaptácija -e ž (á) 
  1. 1. preureditev, prenovitev: adaptacija starih zgradb; adaptacija hiše za poslovne prostore / zaradi adaptacije lokal zaprt
    // priredba, predelava: radijska adaptacija teksta; večer poljske satire v adaptaciji našega režiserja
  2. 2. knjiž. prilagoditev okolju: adaptacija organizma na temperaturo / sposobnost socialne adaptacije; priseljevanje v mesta rodi probleme adaptacije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adaptacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adaptacijo: gradbena in adaptacijska dejavnost / adaptacijska sposobnost očesa za temo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adaptêr -ja (ȇ) kdor adaptira: adapterja nista upoštevala filmske dinamike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adápter -ja (ā) teh. priprava za prilagoditev dveh, za medsebojno delovanje sicer neprilagojenih priprav: stični adapter; radijski sprejemnik z vgrajenim adapterjem za UKV področje; adapter za plošče h kameri za zvite filme

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adaptírati -am dov. in nedov. (ȋ) 
  1. 1. preurediti, prenoviti: lokale so ustrezno adaptirali; stavbo adaptirajo za gostinske namene
    // prirediti, predelati: adaptirati scenarij
  2. 2. prilagoditi, prilagajati: adaptirati organe na spremenjeno okolje; adaptirati se na novi delovni sistem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adekvát -a (ȃ) knjiž. kar je enakovredno, ustrezno: najti antičnemu heksametru primeren slovenski adekvat

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adekváten -tna -o prid., adekvátnejši (ȃ) ustrezen, enakovreden, ujemajoč se: najti adekvaten izraz; truditi se za adekvaten prevod; dati vsebini adekvatno obliko; v sedanjih okoliščinah je to najbolj adekvatna rešitev problema

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adekvátnost -i ž (ȃ) ustreznost, enakovrednost, ujemanje: truditi se za adekvatnost izraza; gre za adekvatnost s predpisom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adenóm -a (ọ̑) med. žlezna bula: adenom ščitnice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adépt -a (ẹ̑knjiž.  
  1. 1. kdor se uvaja v kako vedo: muzikalno znanje tega adepta kompozicije je premalo poglobljeno; mladi adepti modernistične šole
  2. 2. goreč pristaš kake ideologije: adepti panslavizma / eden najbolj vdanih adeptov umetnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adherénten -tna -o prid. (ẹ̑) med. sprijet, zlepljen, zraščen: adherentna pljučna mrena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adhezíja -e ž (ȋ) fiz. sila, ki privlači molekule različnih snovi: adhezija med gumijastim kolesom in cesto
♦ 
med. bolezenska zraslost v telesnih votlinah; zaraslina, zraslina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adhezíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adhezijo: adhezijska sila
 
žel. adhezijska lokomotiva lokomotiva, ki vleče s trenjem koles ob tirnice; adhezijska teža sila, s katero pogonske osi vozila pritiskajo na tir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adhezíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adhezijo: adhezivni proces / adhezivna mast mast za mazanje transmisijskih jermenov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adhezívnost -i ž (ȋ) fiz. sposobnost za adhezijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ad hóc in ad hòc [adhokprisl. (ọ̑; ȍ) knjiž. posebej za ta primer, v ta namen: ad hoc imenovana komisija; neskl. pril.: ad hoc sestanek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adiabáta -e ž (ȃ) fiz. krivulja, ki kaže odnos med prostornino in tlakom toplotno izoliranega sistema

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adiabáten -tna -o prid. (ȃ) fiz. neprehoden za toploto: adiabatni sistem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adiabátičen -čna -o prid. (á) fiz. adiabaten

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adícija -e ž (í) mat. seštevanje: adicija ulomkov
// knjiž. dodajanje, sestavljanje: ljudska pesem se je spreminjala tudi z vidika adicije
♦ 
kem. vezanje atomov ali atomskih skupin na molekule nenasičenih spojin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adicíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adicijo: adicijski stroj / adicijska reakcija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ádidaska -e ž (ȃ) nav. mn., pog.
športna copata; supergaSSKJ, teniska: nositi adidaske; obuti adidaske; Hoja v adidaskah je v primerjavi s hojo v čevljih pravi užitek – kot da bi bos stopal po mehki travi E po imenu nem. tovarne Adidas iz ljubkovalnega imena Adi in prvega zloga priimka ustanovitelja Adolfa Dasslerja (1900–1978)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adíjo medm. (ȋ) pog. izraža pozdrav pri slovesu, zbogom: no, pa adijo! zaklical mu je adijo / ekspr. adijo, bratec, takih lenob ne potrebujemo; zameriš se mu in potem adijo služba
 
Ameriki je rekel za zmerom adijo jo je zapustil; izplačaš ga in adijo si se ga znebil; sam.: Daj mi roko in lep adijo! (I. Cankar)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ad infinítum prisl. (ȋ) knjiž. brez konca in kraja, v neskončnost: odlašati ad infinitum; in tako naprej ad infinitum

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adíranje -a (ȋ) glagolnik od adirati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adírati -am nedov. in dov. (ȋ) mat. seštevati: adirati števila
♦ 
kem. vezati atome ali atomske skupine na molekule nenasičenih spojin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aditív -a m (ȋ) kem.
snov, ki se doda navadno živilu, da dobi ustrezno trajnost, gostoto, sprijemljivost, barvo, aromo: dodajanje aditivov; Za priporočene oziroma dovoljene količine uporabe aditivov po pravilnikih, ki jih proizvajalci spoštujejo in upoštevajo, lahko rečemo, da ne predstavljajo tveganja za zdravje E agl. additivepoznolat. additīvus 'dodan' iz lat. addere 'dodati'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aditíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki se dodaja: aditivno mešanje barvnih vtisov
♦ 
mat. aditivna konstanta konstanta, ki se prišteje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ádjektiv -a (ȃ) lingv. pridevnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ádjektiven -vna -o prid. (ȃ) lingv. pridevniški: adjektivni atribut

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adjektivizácija -e ž (á) lingv. proces, v katerem beseda, ki ni pridevnik, pridobi pridevniške lastnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adjektivizírati -am dov. in nedov. (ȋ) lingv. dati besedi, ki ni pridevnik, pridevniške lastnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adjúnkt -a (ȗ) nekdaj pisarniški uslužbenec po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu, pristav: gozdarski, sodni adjunkt

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adjustíranje -a (ȋ) glagolnik od adjustirati: adjustiranje in pakiranje blaga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adjustírati -am dov. in nedov. (ȋ) opremiti z vsem potrebnim, pripraviti: adjustirati uradni spis / gasilci so se skrbno adjustirali za parado

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adjutánt -a (ā á) v nekaterih državah oficir, dodeljen višjim vojaškim osebnostim, pribočnik: generalov adjutant / adjutant polka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adjutántski -a -o (ā) pridevnik od adjutant, pribočniški: adjutantske obveznosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adjutantúra -e ž (ȗ) v nekaterih državah adjutantski urad

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adjútum -a (ȗ) nekdaj plača za uslužbenca v začasnem službenem razmerju: adjutum v znesku 300 goldinarjev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adjuvántni -a -o prid. (ȃ) med.
ki dopolnjuje osnovno zdravljenje in tako poveča njegovo učinkovitost: adjuvantna terapija; Kemoterapijo onkologi običajno predpisujejo kot adjuvantno zdravljenje po kirurškem posegu in obsevanju E lat. adiuvans 'pomožni' iz adiuvāre 'pomagati, koristiti'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adlátus -a (ȃ) nekdaj pomočnik višjih uslužbencev: ministrov adlatus; pren. kritik in njegov adlatus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ad líbitum prisl. (ȋ) knjiž. po želji, poljubno: pijača je ad libitum
 
muz. izvajati skladbo ad libitum

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adligát -a (ȃ) biblio. kar je privezano h knjigi, privezek: prvi, drugi adligat

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

administrácija -e ž (á) 
  1. 1. vodenje upravnih poslov; upravljanje, uprava: državna administracija; decentralizacija administracije / administracija premoženja / funkcionarji administracije organa za vodenje upravnih poslov
  2. 2. pisarniško poslovanje: vso administracijo vodi tajnica; sodna, šolska administracija
    // oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: šef administracije / zglasite se v administraciji
  3. 3. v Združenih državah Amerike izvršni organ, vlada

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

administracíjski -a -o (ȋ) pridevnik od administracija: administracijsko delo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

administratíva -e ž (ȋ) redko organ za vodenje upravnih poslov; administracija: to je naloga administrative
// žarg. oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: iz administrative so jo prestavili v proizvodnjo / prostovoljnega dela se bo udeležila tudi vsa administrativa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

administratívec -vca (ȋ) žarg. upravni uslužbenec: delavci in administrativci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

administratíven -vna -o prid. (ȋ) 
  1. 1. nanašajoč se na upravljanje, upraven: zmanjšati administrativni aparat; administrativna razdelitev na občine; administrativno-operativni organi
    // nav. slabš. določen z uradnim odlokom: z administrativnimi in birokratskimi ukrepi problema ne bomo rešili; administrativno planiranje; administrativno ustanavljanje zadrug
     
    zgod. administrativni socializem
  2. 2. nanašajoč se na pisarniške posle, pisarniški: opravljati administrativne posle / obiskovati administrativni tečaj; dveletna administrativna šola

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

administrátor -ja (ȃ) 
  1. 1. kdor upravlja; upravnik, upravitelj: administrator premoženja
     
    rel. apostolski administrator upravitelj apostolske administrature
  2. 2. nižji pisarniški uslužbenec: v pisarni sta potrebna še dva administratorja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

administrátorSSKJ -ja m, člov. (ȃ) rač.
kdor upravlja računalniški sistem ali spletni forum: administrator foruma; Z nekaj kliki lahko administrator preveri, katere različice programske opreme so nameščene na računalnikih in koliko prostega diska je še na voljo E agl. administratorlat. administrātor 'upravitelj' iz (↑)administrírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

administrátorka -e ž (ȃ) nižja pisarniška uslužbenka: sprejmemo administratorko z znanjem strojepisja in korespondence; delovno mesto administratorke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

administrátorski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na administratorje: administratorski posli

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

administrátorstvo -a (ȃ) upravništvo, upraviteljstvo: čas njegovega administratorstva je potekel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

administratúra -e ž (ȗ) rel., v zvezi apostolska administratura škofija ali škofiji podobna upravna enota, ki zaradi posebnih vzrokov nima rednega škofa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

administríranje -a s (ȋ)
1. opravljanje administrativnih poslov: stroški administriranja; Želela bi si zakon, ki bi omogočil učinkovito varstvo kulturne dediščine brez nepotrebnega administriranja, ki je samo sebi namen
2. rač. upravljanje računalniškega sistema ali spletnega foruma: Vsa gesla in postopki, ki se uporabljajo za vstop in administriranje mreže osebnih računalnikov, se hranijo v zapečatenih ovojnicah E administrírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

administrírati -am nedov. (ȋ) redko opravljati administrativne posle

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

administríratiSSKJ -am nedov. (ȋ) rač.
upravljati računalniški sistem ali spletni forum: V pogovorno okno vnesemo ime računalnika, ki ga želimo administrirati z oddaljene lokacije E nem. administrierenlat. administrāre 'upravljati, službovati'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

admirál -a (ȃ) 
  1. 1. najvišji vojaški čin v mornarici ali nosilec tega čina: admiral Jugoslovanske ljudske armade
  2. 2. tip zahodnonemškega osebnega avtomobila znamke Opel: pred hišo se je ustavil opel admiral
  3. 3. zool. velik dnevni metulj s pisanimi krili, Pyrameis atalanta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

admiralitéta -e ž (ẹ̑) v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice: britanska admiraliteta / straža pred admiraliteto pred poslopjem tega poveljstva
// admiralski zbor, admirali: vsa admiraliteta in generaliteta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

admirálski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na admirale: admiralski čin; admiralska uniforma / admiralski zbor
 
navt. admiralsko sidro sidro s preklopno železno prečko; voj. admiralska ladja ladja, na kateri je vkrcan admiral s svojim štabom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

admirálstvo -a (ȃ) 
  1. 1. čin ali služba admirala: ponosen na svoje admiralstvo
  2. 2. v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice; admiraliteta: britansko admiralstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adnéks -a (ẹ̑) med. kar se drži česa, privesek: maternični adneksi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adnotácija -e ž (á) jur. začasni, pogojni vpis sprememb v zemljiški knjigi, zaznamba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ad óculos [-ok-prisl. (ọ̑) knjiž. nazorno, otipljivo jasno: ad oculos demonstrirati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adolescénca -e ž (ẹ̑) ped. doba človekovega razvoja med puberteto in zrelostjo, mladostna doba: izobraževanje mladega človeka v dobi adolescence

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adolescénčen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na adolescenco, mladostniški: adolescenčna doba / adolescenčno sodišče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adolescènt -ênta in -énta (ȅ é, ẹ́) ped. kdor je v dobi med puberteto in zrelostjo, mladostnik: psihični razvoj adolescentov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adónis -a (ọ̑) knjiž., ekspr. zelo lep mladenič, lepotec: bil je pravi adonis / iron. menda se ima za adonisa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adópcija -e ž (ọ́) posvojitev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adoptánt -a (ā á) kdor koga posvoji; posvojitelj: adoptant in adoptiranec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adoptíranec -nca (ȋ) kdor je posvojen; posvojenec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adoptíranje -a (ȋ) posvojitev: ker ni mogla imeti lastnih otrok, se je odločila za adoptiranje otroka neke daljne sorodnice; poenostaviti formalnosti pri adoptiranju vojnih sirot

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adoptírati -am dov. in nedov. (ȋ) vzeti tujega otroka za svojega; posvojiti: želel je tega otroka adoptirati; pren. domačini priseljencev niso adoptirali

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adoptíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adoptante ali adoptirance: adoptivni oče; njegov adoptivni sin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adorácija -e ž (á) rel. češčenje Boga: pobožna adoracija / hoditi k adoracijam v kapelo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adráš -a (á) bot. hrast z zimzelenimi listi; črnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adréma -e ž (ẹ̑)
seznam z naslovi, telefonskimi številkami stalnih prejemnikov pošte, sporočil: adrema novinarjev; Imam adremo 300 naslovov, na katere razpošljem svoje knjige E nem. Adrema, okrajšava za Adre(ssier)ma(schine) 'stroj za naslavljanje'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adrenalín -a (ȋ) med. hormon nadledvične žleze: adrenalin se izloča v kri / injekcija adrenalina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adrenalínSSKJ -a m (ȋ) ekspr.
stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: pogrešati adrenalin pri delu; tekmovalni adrenalin; Prijel se je je sloves, da je odvisnica od adrenalina, saj jo zabavajo dejavnosti, ki bi se jim večina izognila E agl. adrenalin, nem. Adrenalin iz lat. adrēnālis 'nadledvični' iz ad 'pri, k' + tvor. od rēn 'ledvica'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adrenalínec -nca m, člov. (ȋ)
kdor se rad ukvarja z dejavnostmi, zlasti športnimi, za katere je značilno stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: Adrenalinci si lahko privoščijo jadranje s padalom v tandemu, prosto plezanje v skali, spuščanje z raftom ali kajakom, obstreljevanje z barvo in spust po strminah z gorskim kolesom E (↑)adrenalín

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adrenalínski -a -o prid. (ȋ)
ki se nanaša na stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: adrenalinska vožnja; adrenalinsko sankališče; Smuk je adrenalinska disciplina, kjer se tekmovalci spustijo do limita, in zato terja tudi dobro mero zbranosti E adrenalín

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adrésa -e ž (ẹ̑raba peša  
  1. 1. navedba imena, priimka in bivališča; naslov: napisati na pismo adreso / daj mi svojo adreso
  2. 2. (pismena) spomenica, poslanica: pobirati podpise za adreso županu
    // v monarhističnih državah pismen odgovor parlamenta na vladarjev prestolni govor

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adresánt -a (ā á) kdor odpošlje pošiljko; odpošiljatelj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adresár -ja (á) seznam naslovov, imenik: poiskati naslov v adresarju; gospodarski adresar; adresar mesta Ljubljane

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adresát -a (ȃ) redko prejemnik pošiljke, naslovljenec: adresat pisma ni prejel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adréselj -slja (ẹ́) nar. dresen m

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adrésen -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na adreso: adresna knjiga / adresni odbor / adresna debata v parlamentu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adresírati -am dov. in nedov. (ȋ) napisati naslov prejemnika pošiljke; nasloviti: adresirati pismo; pren. svoj protest je adresiral na odločujoče ljudi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ádrica -e ž (ā) nar. koroško ruta, rutica: na glavi je imela židano adrico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ádrija -e ž (ā) tekst. drobno valovita tkanina iz česane volne: črn smoking iz adrije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adrijánski -a -o prid. (ȃ) zastar. jadranski: sinje adrijansko morje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adsorbènt -ênta in -énta (ȅ é, ẹ́) fiz. adsorpcijsko sredstvo: kot adsorbent se uporablja živalsko oglje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adsorbíranje -a (ȋ) glagolnik od adsorbirati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adsorbírati -am nedov. in dov. (ȋ) fiz. zgoščevati plinaste ali raztopljene snovi na svoji površini: črna platina adsorbira kisik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adsórpcija -e ž (ọ́) fiz. zgoščevanje plinastih ali raztopljenih snovi na površini trdnih snovi: adsorpcija plinov na kovini

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adsorpcíjski tudi adsórpcijski -a -o prid. (ȋ; ọ́) nanašajoč se na adsorpcijo: adsorpcijska sposobnost oglja / adsorpcijska analiza

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adsorptíven -vna -o prid. (ȋ) fiz. sposoben adsorbirati: adsorptivne snovi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adsorptívnost -i ž (ȋ) fiz. sposobnost za adsorbiranje: adsorptivnost lesa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adstrát -a (ȃ) lingv. prvine sosednjega jezika v danem jeziku: romanski adstrat v slovenskem jeziku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adstríngens -a (ȋ) farm. snov, ki zožuje površinske krvne žilice: galun, tanin je adstringens

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adulár -ja (ȃ) min. kalijev glinenec, nastal iz vodnih raztopin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adút -a (ȗ) 
  1. 1. igr. klicana barva pri kvartanju, ki jemlje: na mizo je vrgel adut in zmagal
  2. 2. ekspr. učinkovito sredstvo, dober pripomoček za uspeh: te besede so bile njen zadnji adut; imam v rokah še močen adut; držati, imeti vse adute v rokah / ta igralec je glavni adut moštva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adútinja -e ž, člov. (ȗ)
ženska, zlasti športnica, ki je zaradi svojih sposobnosti odločilna za uspeh skupine; adutka: domača adutinja; glavna adutinja; Dekleta so boje pripeljala do polfinala, kjer se bijeta dvoboja dveh domačih adutinj proti dvema izzivalkama E (↑)adút

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adútka -e ž, člov. (ȗ)
ženska, zlasti športnica, ki je zaradi svojih sposobnosti odločilna za uspeh skupine; adutinja: glavna adutka; velika slalomska adutka; Za vidnejši rezultat ima reprezentanca adutko med mladinkami E (↑)adút

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

advènt -ênta m, mest. ed. tudi advéntu (ȅ é) rel. štirje tedni pred božičem: zadnja nedelja v adventu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

advênten tudi advénten -tna -o prid. (ē; ẹ̑) nanašajoč se na advent: adventni čas; prva adventna nedelja / adventne pesmi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adventíst -a (ȋ) pripadnik adventizma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adventístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na adventiste: adventistični nauki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adventístka -e ž (ȋ) pripadnica adventizma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adventíven -vna -o prid. (ȋ) bot. ki zraste iz starega tkiva, nadomesten: adventivni poganjek, popek; adventivne korenine / na železniških razkladališčih najdemo adventivno floro zaneseno, priseljeno od drugod

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adventízem -zma (ī) protestantska verska sekta, ki pričakuje skorajšnji Kristusov drugi prihod: pripadniki adventizma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

advêntniSSKJ -a -o in advéntniSSKJ -a -o prid. (ē; ẹ̑)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

advêrb -a (ȇ) lingv. prislov: adverb časa, kraja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adverbiálen -lna -o prid. (ȃ) lingv. prisloven: adverbialno določilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

adverzatíven -vna -o prid. (ȋ) nasproten, nasprotujoč: adverzativna mnenja
 
lingv. adverzativno priredje protivno priredje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

advokát -a (ȃ) kdor poklicno daje pravno pomoč; odvetnik: izročiti zadevo advokatu; posvetovati se z advokatom / pog.: dal jo bo advokatu vložil bo tožbo proti njej; vzeti si advokata
// ekspr. kdor govori komu v prid, zagovornik: ne bom ti za advokata / advokati starega sistema

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

advokátinja -e ž, člov. (ȃ)
ženska, ki poklicno daje pravno pomoč; advokatkaSSKJ, odvetnicaSSKJ: Kot advokatinja je branila političnega zapornika E (↑)advokát

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

advokátka -e ž (ȃ) odvetnica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

advokátski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na advokate; odvetniški: advokatski posli; advokatska pisarna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

advokatúra -e ž (ȗ) javna služba dajanja pravne pomoči, odvetništvo: posvetiti se advokaturi; prositi za advokaturo / odpreti advokaturo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aero... ali áero... in aêro... prvi del zloženk (ȃ; ȇ) 
  1. 1. nanašajoč se na zrak: aerodinamičen, aerolinija, aerometer
  2. 2. nanašajoč se na letalo ali letalstvo: aerodrom, aeronavtika / aerovlek in aero vlek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aeróben -bna -o prid. (ọ̑) biol. ki za življenje potrebuje prosti kisik: aerobne bakterije / aerobno dihanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aeróbični -a -o prid. (ọ̄)
ki je v zvezi s kondicijskim treningom, pri katerem se s plesnimi in gimnastičnimi vajami krepi pretok kisika v telesu: aerobična telovadba; aerobična vaja; Iz osnovnih aerobičnih elementov se postopoma gradi sestava, ki mora biti občutena E (↑)aeróbika

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aeróbika -e ž (ọ̄) telovadba ob živahni glasbi in pravilnem dihanju: ukvarjati se z aerobiko; vaditelj aerobike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aerobióza -e ž (ọ̑) biol. pridobivanje življenjske energije z uporabo prostega kisika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

áerodinámičen in aêrodinámičen -čna -o prid. (ȃ-á; ȇ-á) nanašajoč se na aerodinamiko: aerodinamični izkoristek; aerodinamične sile
// ki povzroča čim manjši zračni upor: aerodinamična drža telesa pri smučarskih skokih; aerodinamične linije letala; avtomobil aerodinamične oblike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

áerodinámika in aêrodinámika -e ž (ȃ-á; ȇ-á) nauk o gibanju plinov in teles v njih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aerodróm -a (ọ̑) prostor za vzletavanje in pristajanje letal; letališče: civilni, vojaški aerodrom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aerodrómski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na aerodrom; letališki: aerodromska signalizacija / aerodromsko podjetje Ljubljana—Brnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aerofág -a (ȃ) med., vet. človek ali žival, ki ima aerofagijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aerofagíja -e ž (ȋ) med., vet. bolezen, pri kateri človek ali žival požira zrak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

áerofotografíja in aêrofotografíja -e ž (ȃ-ȋ; ȇ-ȋ) fotografiranje iz zraka: aerofotografija je odprla nove raziskovalne možnosti
// fotografski posnetek iz zraka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

áerofotogrametríja in aêrofotogrametríja -e ž (ȃ-ȋ; ȇ-ȋ) geod. fotografiranje zemeljskega površja iz zraka in izdelovanje kart na osnovi tako dobljenih posnetkov: aerofotogrametrija gozdov
// nauk o tem: razvoj aerofotogrametrije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aerogéni -a -o prid. (ẹ̑)
ki se širi po zraku: aerogena okužba; Za zdaj ni podatkov, da bi se okužba prenašala z aerogenim prenosom E nlat. aerogenes iz (↑)aero... + (↑)gén

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

áerohidroplán in aêrohidroplán -a (ȃ-ȃ; ȇ-ȃ) letalo, ki lahko vzleta in pristaja na kopnem ali na vodi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

áeroklúb in aêroklúb -a (ȃ-ȗ; ȇ-ȗ) klub letalcev amaterjev ali ljubiteljev letalstva: biti član aerokluba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

áerolínija in aêrolínija -e ž (ȃ-í; ȇ-í) redna proga za letalski promet: odpreti novo aerolinijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aerolít -a (ȋ) petr. zlasti iz silikatov sestavljena gmota, ki pade iz vesolja na zemljo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aerologíja -e ž (ȋ) meteorologija, ki proučuje visoko ozračje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aerolóški -a -o (ọ̑) pridevnik od aerologija: aerološka opazovanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

áeromeháničen in aêromeháničen -čna -o (ȃ-á; ȇ-á) pridevnik od aeromehanika: aeromehanični zakoni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

áeromehánika in aêromehánika -e ž (ȃ-á; ȇ-á) nauk o silah in gibanju plinov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aerométer -tra (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje teže in gostote plinov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

áeromíting in aêromíting -a (ȃ-ȋ; ȇ-ȋ) javna letalska prireditev, namenjena popularizaciji letalstva: na aeromitingu so prikazali nekaj zelo drznih letov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aeronávt -a (ȃ) kdor je usposobljen za ravnanje z letalom ali zrakoplovom, letalec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aeronávtičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na aeronavtiko, letalski: aeronavtična šola / aeronavtična meteorologija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aeronávtika -e ž (á) dejavnost, ki je v zvezi z letenjem po zraku, letalstvo: uprava za aeronavtiko
// veda o letenju po zraku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aeroplán -a (ȃ) raba peša motorno zračno vozilo, težje od zraka; letalo: aeroplan se dvigne, kroži; dvomotorni aeroplan; ropot aeroplana

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aeroplánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na aeroplan; letalski: aeroplanski motor / aeroplanska eskadrilja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

áeroposnétek in aêroposnétek in áero posnétek in aêro posnétek -tka (ȃ-ẹ̑; ȇ-ẹ̑) fotografski posnetek iz zraka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aêrosnémanje -a s (ȇ-ẹ̑)
snemanje iz zraka: pridobivati podatke z aerosnemanjem; Zakon prepoveduje uporabo helikopterjev oziroma povzročiteljev hrupa razen ob opravljanju rednih dejavnosti v narodnem parku in pri aerosnemanju v okviru geodetskih del E (↑)aero... + (↑)snémanje

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aerosól -a (ọ̑) 
  1. 1. kem. v zraku ali plinih razpršena trdna ali tekoča snov: dim je aerosol
  2. 2. med. zdravilo v razpršenem stanju, navadno za vdihavanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aerostát -a (ȃ) aer. z lahkim plinom napolnjeno telo; balon, zrakoplov: dvigniti se v stratosfero z aerostatom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

áerostátičen in aêrostátičen -čna -o prid. (ȃ-á; ȇ-á) nanašajoč se na aerostat ali aerostatiko: aerostatični pritisk; pionir aerostatične dejavnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

áerostátika in aêrostátika -e ž (ȃ-á; ȇ-á) nauk o ravnotežju mirujočih plinov in teles v njih: aerostatika in aerodinamika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

áerotáksi in aêrotáksi -ja (ȃ-ȃ; ȇ-ȃ) manjše potniško letalo s pilotom, ki se najame za krajše prevoze: pripeljati se z aerotaksijem; športna letala uporabljajo kot aerotaksije; neskl. pril.: podjetje je uvedlo aerotaksi službo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

áeroterapíja in aêroterapíja -e ž (ȃ-ȋ; ȇ-ȋ) med. zdravljenje z zrakom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

áerotranspórt in aêrotranspórt -a (ȃ-ọ̑; ȇ-ọ̑) prevoz z letali: razvoj aerotransporta / Jugoslovanski aerotransport

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

áerovlék in aêrovlék in áero vlék in aêro vlék -a (ȃ-ẹ̑; ȇ-ẹ̑) aer. dvig jadralnega letala v zrak z motornim letalom: letalo, primerno za aerovlek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

afazíja -e ž (ȋ) med. izguba sposobnosti govorjenja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

àfebrílen -lna -o prid. (ȁ-ȋ) med. ki je brez vročine: afebrilni bolnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

afékcija -e ž (ẹ́) knjiž. telesno ali duševno vzdraženje: ljubezen mu je samo telesna afekcija / slušna afekcija
♦ 
med. kožna afekcija kožno obolenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

afékt -a (ẹ̑) zelo močno, a kratkotrajno čustvo: izzvati afekt; to je rekel, storil v afektu; silovit afekt; je človek afektov
♦ 
med. primarni afekt prva bolezenska sprememba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

afektácija -e ž (á) nenaravno, izumetničeno vedenje ali govorjenje: to je le poza in afektacija; igralka je zašla v afektacijo / njegovo izražanje je brez sentimentalnosti in afektacije afektiranosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

afektíran -a -o prid. (ȋ) nenaraven, izumetničen: ta človek je zelo afektiran; govoriti z afektiranim glasom; afektirana ženska; njeno afektirano govorjenje in vedenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

afektíranost -i ž (ȋ) lastnost afektiranega človeka; nenaravnost, izumetničenost: njegova afektiranost je zoprna / afektiranost v glasu, v govorjenju; modna afektiranost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

afektíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na afekt: afektivni zločinci / afektivna reakcija; afektivno dejanje; zločin je storil v afektivnem stanju / afektivna vrednost sintaktičnih zvez

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

afektívnost -i ž (ȋ) lastnost afektivnega človeka: njegova močna afektivnost / afektivnost stila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

afélij -a (ẹ́) astr. od Sonca najbolj oddaljena točka planetovega tira, odsončje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

afêra -e ž (ȇ) pozornost vzbujajoča nečedna zadeva ali dogodek: bil je zapleten v neko afero; politična, velika špijonska afera / njene ljubezenske afere / pog., ekspr. iz te malenkosti je nastala cela afera

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aferáštvo -a s (ȃ) ekspr.
odkrivanje, povzročanje afer: Namesto da izgubljamo energijo v brezplodnem aferaštvu, bi bilo mnogo bolje, da bi vzpostavili takšne mehanizme, ki bodo vnaprej onemogočali korupcijo in državi škodljive posle E iz aferáš iz (↑)afêra

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aferéza -e ž (ẹ̑) lingv. opuščanje začetnega glasu ali zloga v besedi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aferíst -a (ȋ) knjiž. kdor išče, povzroča afere: bil je pustolovec in aferist

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

afežéjevka -e ž (ẹ̑) pog. članica Antifašistične fronte žena Jugoslavije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

afgáni -ja m (ȃ)
denarna enota Afganistana: Menjava afganijev bo težavna, ker centralna banka ne ve, koliko denarja je v obtoku, poleg tega pa v državi obstajajo kar tri vrste bankovcev E paštun. afgani po imenu države Afganistan

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aficírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. škodljivo vplivati na kaj, prizadeti: njihovo kulturo so aficirali tuji vplivi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

àfigurálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) um., v zvezi z umetnost, slikarstvo nepredmeten, brezpredmeten, abstrakten

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

afiliácija -e ž (á) ekon. pridružitev, pripojitev družbe ali podjetja drugi družbi ali podjetju: afiliacija banke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

afiliírati -am dov. in nedov. (ȋ) ekon. pridružiti, pripojiti: komunalno banko afiliirati k narodni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

afín -a -o prid. (ȋ) geom. ki označuje odvisnost med geometrijskimi tvorbami, za katero je značilna tudi ohranitev delilnega razmerja: afini liki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

afinitéta -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. podobnost, sorodnost: med njima je fizična podobnost in duhovna afiniteta; prevajalčeva notranja afiniteta z avtorjem
    // nagnjenje, naklonjenost: čutiti afiniteto do abstraktnega slikarstva
  2. 2. kem. sila, ki veže atome v molekule: majhna afiniteta / lahke kovine imajo veliko afiniteto do kisika se z njim rade spajajo; afiniteta papirja za tiskarsko barvo
    ♦ 
    geom. lastnost afino povezanih tvorb

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

afinitéten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na afiniteto: afinitetna osnova / afinitetna sila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

afínost -i ž (ȋ) geom. lastnost afino povezanih tvorb: afinost geometričnih tvorb

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

afirmácija -e ž (á) uveljavitev, utrditev, potrditev: prvo mesto je za igralca velika afirmacija; na kongresu je dosegla koeksistenca svojo največjo afirmacijo; vsaka nagrada pomeni ponovno afirmacijo našega filma; kulturna, politična, umetniška afirmacija; družabna, mednarodna afirmacija; afirmacija na mednarodnem torišču; prizadevanje za afirmacijo slovenstva / negacija ali afirmacija trditev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

afirmatíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na afirmacijo: afirmativni pomen razstave / afirmativen odgovor trdilen, pritrdilen
 
filoz. afirmativna sodba; lingv. afirmativni stavki trdilni stavki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

afirmíranje -a (ȋ) glagolnik od afirmirati: različne oblike človekovega afirmiranja v družbi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

afirmírati -am dov. in nedov. (ȋ) uveljaviti, utrditi, potrditi: zbirka je afirmirala njegovo pisateljsko ime; s tem je afirmiral svoj položaj / v tujini se je afirmiral kot karakterni igralec; afirmirati se pred svetom doseči priznanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

afišírati -am dov. in nedov. (ȋ) redko pritrditi, izobesiti lepak: razglas so afiširali po vseh postajah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

áfna -e ž (á) nižje pog. opica: afne skačejo po drevesih
// slabš. človek z nenaravno, izumetničeno zunanjostjo ali vedenjem, zlasti ženska: to je šele afna
● 
nižje pog. že spet afne gunca dela ali govori kaj šaljivega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

áfnaSSKJ -e ž (á)
znak v obliki obkrožene črke a, ki v naslovu elektronske pošte ločuje ime prejemnika od imena domene: Posebni znaki, npr. afna, zaviti in oglati oklepaji ter nekateri drugi znaki, so skriti čisto drugje, kot smo jih navajeni E po zgledu nem. Klammeraffe, prvotno 'opica obešalka', iz (↑)áfna

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

afnáti se -ám se nedov. (á ȃ) nižje pog. nenaravno, izumetničeno se nositi ali vesti: očital ji je, da se afna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

afoníja -e ž (ȋ) med. manjkanje glasovnega zvena, brezglasnost: popolna afonija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aforíst -a (ȋ) kdor piše, uporablja aforizme: bil je lirik, esejist in aforist

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aforístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na aforizme: aforistični stil; aforistično izražanje / pesnikova aforistična dediščina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aforístičnost -i ž (í) lastnost, značilnost aforističnega: aforističnost sloga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aforízem -zma (ī) zgoščeno izražena duhovita, globoka misel, izrek: avtor rad uporablja aforizme; splošno znani aforizmi; aforizmi o prijateljstvu; aforizmi v verzih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

afrík -a (ȋ) obrt. morska trava: trodelna žimnica z afrikom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

afrikanístika -e ž (í) veda o jezikih in kulturah afriških ljudstev, narodov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

afrikanizácija -e ž (á) prehajanje vodenja državne uprave, gospodarstva v roke Afričanov: afrikanizacija javnih služb v Tanganjiki / za afrikanizacijo se zavzemajo pod geslom »Afrika Afričanom« za državno neodvisnost, samostojnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

afrikánski -a -o prid. (ȃ) star. afriški: afrikanska puščava

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

afrikánščina -e ž (ȃ)
iz nizozemskih narečij nastali jezik v južni Afriki, eden od uradnih jezikov Južnoafriške republike: govoriti afrikanščino; Afrikanščina se je uveljavila kot kulturni jezik južne Afrike E (↑)afrikánski

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

afrikáta -e ž (ȃ) lingv. iz zaporniške in priporniške prvine sestavljen glas, zliti glas

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

áfriški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Afriko: afriška celina / afriške države / publ. afriški vrh sestanek šefov afriških držav
 
zool. afriški slon

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

áfro -- v prid. rabi (ȃ)
ki se nanaša na prvine, značilnosti afriških etničnih skupin: afro glasba; afro pričeska; Glavna podlaga zasedbe so trdi funk ritmi, oplemeniteni z latino in afro vplivi – glej tudi áfro... E agl. Afro iz (↑)áfriški

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

áfro... prvi del zloženk (ȃ)
ki se nanaša na prvine, značilnosti afriških etničnih skupin: afropop; afrofrizura; afropričeska – glej tudi áfro E áfro

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

áfroamêriški -a -o prid. (ȃ-ȇ)
ki se nanaša na Američane afriškega rodu: afroameriška glasba; afroameriška kultura; Zaslovel je z združevanjem bližnjevzhodnih, vzhodnoevropskih in afroameriških glasbenih prvin E agl. Afro-American iz áfro... + (↑)amêriški

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

afrodizíak -a (ȋ) med. sredstvo, ki dražilno vpliva na spolne organe, spolno dražilo: zaužiti afrodiziak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

afrónt -a (ọ̑) oster nastop proti komu; napad, nasprotovanje: polemičen afront; afront proti predstojnikom / prenesti afront

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

áfropòp1 -ôpa m (ȃ-ȍ ȃ-ó)
afriška pop glasba: Rad posluša afropop E agl. afropop iz áfro... + (↑)pòp

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

áfta -e ž (ȃ) nav. mn., med. belkasti, boleči mehurčkasti izpuščaji na ustni sluznici

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ága -e tudi -a (ȃ) v fevdalni Turčiji nižji vojaški ali civilni oblastnik: zbrali so se begi in age / kot zapostavljeni pristavek k imenu ugledne vojaške ali civilne osebe Hasan aga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

àgalakcíja in àgalaktíja -e ž (ȁ-ȋ) med., vet. manjkanje mleka po porodu, brezmlečnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agapánt -a (ā) vrtn. okrasna rastlina z velikimi modrimi cveti, Agapanthus umbellatus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agápe in agápa -e ž (ȃ) rel. z bogoslužjem združen obed prvih kristjanov s pogostitvijo revnih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ágar -ja (ȃ) biol., kem. želatina iz morskih alg: izdelovati agar
 
biol. gojišče za mikrobe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ágarágar -ja (ȃ-ȃ) biol., kem. želatina iz morskih alg; agar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agáva -e ž (ȃ) tropska rastlina z mesnatimi, bodičastimi listi: ob cesti so rasle palme in agave

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agéncija in agencíja -e ž (ẹ́; ȋ) 
  1. 1. podjetje, ki opravlja posredniške posle: pomorska, potovalna, turistična agencija / trgovska agencija / mednarodna agencija za atomsko energijo; avtorska agencija ustanova, ki se ukvarja z zastopanjem in posredovanjem avtorskih pravic
  2. 2. obveščevalni, poročevalski urad: agencija poroča; časopisna, telegrafska, tiskovna agencija / agencija Tanjug

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agencíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na agencijo: agencijski posli / agencijske vesti in intervjuji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agénda -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. nav. mn. poslovanje, posli: seznanil se je z državnimi agendami; agende oblasti
  2. 2. zastar. zapisnik, dnevnik: šolska agenda
    ♦ 
    rel. protestantski cerkveni obrednik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ágens -a (ȃ) kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje, gibalo: kulturni delavci so bili tudi politični agens; dialog je v njegovih delih vodilni agens
// faktor, činitelj, dejavnik: bolezni lahko povzročijo psihični agensi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agènt -ênta in -énta (ȅ é, ẹ́) 
  1. 1. zastopnik podjetja pri sklepanju kupčij, ki obiskuje stranke na domu: zavarovalni agent; agent za šivalne stroje
    // samostojen posredovalec kupčij, mešetar: borzni agent; trgovski agent
  2. 2. zaupen sodelavec državne obveščevalne službe: oba agenta sta prisluškovala pogovoru; policijski, tajni agent; agent v civilu / agent provokator

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agêntinja in agéntinja -e ž (é; ẹ̄) agentka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agêntka in agéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od agent

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agêntovski in agéntovski -a -o prid. (é; ẹ́) agentski

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agêntski in agéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na agente: agentski zaslužek / agentsko delovanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agentúra -e ž (ȗ) 
  1. 1. raba peša podjetje, ki opravlja posredniške posle; agencija: imeli so agenturo in špedicijo; ladijska agentura
    // opravljanje agentskih poslov: trgovska agentura mu dobro nese; zavarovalna agentura
  2. 2. redko obveščevalni, poročevalski urad: časopisna agentura
  3. 3. slabš. tajno poizvedovalno in obveščevalno delovanje: oblast ne bo dopustila tuje agenture v državi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agílen -lna -o prid., agílnejši (ȋ) delaven, prizadeven: agilen član društva; bili smo premalo agilni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agíliti -ja in agility -ja cit. [agíliti] m (ȋ)
šport, pri katerem vodnik vodi psa skozi različne ovire: strokovna komisija za agiliti; Najbolj priljubljen pasji šport je agiliti, tekmovanje in zabava na šestih nogah E agl. agility, prvotno 'gibčnost, okretnost', iz (↑)agílen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agility ↑agíliti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agílnost -i ž (ȋ) lastnost agilnega človeka: izredna agilnost vseh članov društva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agírati -am nedov. (ȋknjiž.  
  1. 1. delovati, delati: ljudje so živeli in agirali v tem okolju / agirati proti komu
  2. 2. redko igrati, nastopati: igralci so agirali in govorili drug mimo drugega / v romanu agira kot epizodna oseba
    // mahati, gestikulirati: agirati z rokami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agitácija -e ž (á) pridobivanje koga za kaj: vnela se je živahna agitacija; razvili so močno agitacijo; politična, volilna agitacija; agitacija za delovne brigade; agitacija med delavci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agitacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od agitacija: agitacijski govor; agitacijska kampanja; agitacijsko delo, sredstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agitátor -ja (ȃ) kdor agitira: agitatorji so nabirali glasove za volitve; politični, volilni agitator; bil je navdušen agitator za zadrugo
♦ 
teh. priprava za mešanje tekočin ali gostih snovi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agitatóričen -čna -o prid. (ọ́) star. agitatorski: agitatorična dejavnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agitátorka -e ž (ȃ) ženska, ki agitira: bila je najboljša agitatorka za ljudsko posojilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agitátorski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na agitatorje ali agitacijo: agitatorski nastop; agitatorske tendence
♦ 
teh. agitatorski pralnik pralnik, v katerem agitator razgibava vodo, da ta valovi in udarja ob perilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agitátorstvo -a (ȃ) dejavnost agitatorjev: vpliv agitatorstva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agitíranje -a (ȋ) glagolnik od agitirati: agitiranje za kandidata

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agitírati -am nedov. (ȋ) pridobivati koga za kaj: agitirati za delovne brigade / agitirati za kandidata; agitirati pri volitvah; navdušeno je agitiral med delavci / agitiral je proti njemu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agítka -e ž (ȋ) pog. agitaciji namenjeno umetniško delo, navadno igra: film je naivna agitka; igrali so sovjetske agitke; igra se ob koncu sprevrže v agitko; politična agitka
// redko priložnostna kulturniška skupina: za kulturo in prosveto pri brigadirjih bodo skrbele agitke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agítpróp -a (ȋ-ọ̑) kratica, med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 agitacijsko-propagandni oddelek političnih organizacij: prevzel je agitprop; član agitpropa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agítprópovec -vca (ȋ-ọ̑) žarg. kdor dela v agitpropu: zbrali so se vsi agitpropovci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agítprópovski -a -o prid. (ȋ-ọ̑) nanašajoč se na agitpropovce ali agitprop: agitpropovska igralska skupina; agitpropovski značaj njegovega delovanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aglomerácija -e ž (á) 
  1. 1. kopičenje, strnjevanje, združevanje: industrijska aglomeracija; aglomeracija visoko kvalificiranih delavcev v podjetju; aglomeracija prebivalstva
  2. 2. urb. naselbinska enota: zasnovati aglomeracijo turističnih objektov; vas ni več homogena socialna aglomeracija; prebivalstvo v mestnih aglomeracijah
    ♦ 
    metal. obrat za pripravljanje rude

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aglomerát -a (ȃ) petr. kamnina, ki jo sestavljajo drobci različnih kamnin: aglomerat in konglomerat; pren. aglomerat raznih gospodarskih dejavnosti; aglomerat narodnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aglomerírati -am dov. in nedov. (ȋ) redko nakopičiti, strniti: aglomerirati prebivalstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aglutinácija -e ž (á) 
  1. 1. med. sprijemanje, zlepljanje: krvna aglutinacija; aglutinacija celic
  2. 2. lingv. tvorba besed z dodajanjem samostojnih pripon

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aglutinacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na aglutinacijo: aglutinacijski preizkus bacilov / aglutinacijski jeziki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aglutinát -a (ȃ) med. sprimek, zlepek: aglutinat celic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aglutinatíven -vna -o prid. (ȋ) med. sposoben aglutinirati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aglutinín -a (ȋ) med. snov, ki povzroča zlepljanje: aglutinini zlepljajo celice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aglutinírati -am dov. in nedov. (ȋ) med. sprijeti, zlepiti: serum aglutinira eritrocite / celice aglutinirajo se sprimejo, zlepijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agnát -a (ȃ) jur. krvni sorodnik po očetovi strani

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agnátski -a -o (ȃ) pridevnik od agnat: agnatske pravice; agnatsko sorodstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agnoscírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. ugotoviti istovetnost, prepoznati: agnoscirati osumljenca; agnoscirati glas, po glasu / ta čustva lahko agnosciramo kot pristna čustva spoznamo, priznamo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agnosticízem -zma (ī) filoz. nauk, da bistvo stvari ni dostopno človeškemu spoznanju: izpovedovati agnosticizem; filozofski agnosticizem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agnóstičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na agnostike ali agnosticizem: agnostični nauk; njegovo agnostično stališče
♦ 
med. agnostična motnja agnozija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agnóstik -a (ọ́) pristaš agnosticizma: bil je dvomljivec, pozitivist in agnostik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agnozíja -e ž (ȋ) psiht. nesposobnost za spoznavanje zaznav: optična agnozija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agógičen -čna -o (ọ́) pridevnik od agogika: učinek agogičnih kontrastov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agógika -e ž (ọ́) muz. spreminjanje tempa skladbe pri izvajanju: smiselna agogika pianistovega podajanja je naletela na odobravanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agón -a (ọ̑) pri starih Grkih tekmovanje v telesnih vajah ali v umetnostih: gimnični, muzični agoni; pren., knjiž. dramatično dogajanje kot agon moralnih moči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agonálen1 -lna -o (ȃ) pridevnik od agonija: agonalni stadij bolezni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agonálen2 -lna -o (ȃ) pridevnik od agon: agonalne prireditve

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agoníja -e ž (ȋ) smrtni boj, umiranje: v kratkem bo nastopila agonija; agonija traja že več ur; bolnik je v agoniji; pren. stari svet je bil v agoniji; družbena agonija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agoníst -a m (ȋ) farm.
snov, ki se veže na celični receptor in izzove enak biološki odziv kot snov, ki nastaja ali je prisotna v organizmu: Metadon je agonist heroina, kar pomeni, da nadomesti učinek te droge v možganih in prepreči abstinenčno stisko E nlat. agonistagr. agōnistḗs 'tekmovalec, borilec' iz ágō 'ženem, vodim, peljem'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agóra -e ž, in agorá neskl. (ọ̑; ȃ) pri starih Grkih glavni trg mesta: politično in poslovno življenje se je odvijalo na agori

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agorafobíja -e ž (ȋ) psiht. bolezenski strah pred odprtim prostorom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ágov -a -o (ȃ) svojilni pridevnik od aga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agráfa -e ž (ȃ) knjiž. sponka, ki se uporablja za spenjanje in okras: speti obleko z agrafo; nosil je pernat klobuk z agrafo iz biserov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agrárec -rca (ȃknjiž.  
  1. 1. lastnik (velike) zemljiške posesti: bogati agrarci / nomadi so se spremenili v agrarce poljedelce
  2. 2. v nekaterih državah član agrarne stranke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agráren -rna -o prid. (ȃ) 
  1. 1. nanašajoč se na kmetijstvo; kmetijski, poljedelski: agrarni proizvodi; agrarna dežela, politika; agrarno-industrijske države / agrarna stranka
  2. 2. nanašajoč se na zemljiško posest, zemljiški: rešitev agrarnega vprašanja; agrarni interesent interesent, ki se ob agrarni reformi poteguje za dodelitev zemlje; agrarni maksimum največja dovoljena zemljiška lastnina; agrarna reforma razdelitev veleposesti med tiste, ki zemljo obdelujejo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agrarizácija -e ž (á) večanje vloge kmetijstva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agrarízem -zma (ī) ekon. kmetijska usmerjenost gospodarske politike: industrializem in agrarizem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agrárnopolítičen -čna -o prid. (ȃ-í) nanašajoč se na agrarno politiko: agrarnopolitični program, ukrep

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ágras -a (á) bot. gojen ali divje rastoč bodeč grm z užitnimi jagodami; kosmulja: na koncu vrta je zasadil agras / zobati agras in ribez

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agregácija -e ž (á) knjiž. združitev, spojitev, kopičenje: gibanje za politično agregacijo / mesta so agregacije prebivalstva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agregát -a (ȃ) 
  1. 1. teh. več strojev skupaj, ki sestavljajo funkcionalno celoto: montirati agregat; električni, turbinski, varilni agregat; agregat za relejno postajo; obratovanje agregatov hidrocentrale
  2. 2. petr. skupek približno enako velikih zrn: gručav agregat; kristalni agregat; pren. družbeni agregat; država ni samo agregat več pokrajin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agregáten -tna -o prid. (ȃ) 
  1. 1. fiz., kem., v zvezi s stanje nanašajoč se na obliko, v kateri se snov pojavlja: trdno, plinasto agregatno stanje
  2. 2. nanašajoč se na agregat: agregatni stroji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agregírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. združiti, spojiti, nakopičiti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agrema -ja in agrement -a [-má -ja(ȃ) privolitev vlade, da se kdo pri njej imenuje za diplomatskega zastopnika: vlada je dala agrema za novega poslanika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agresíja -e ž (ȋ) vdor vojaških sil ene države v drugo, napad: izvršiti agresijo; malo je manjkalo, da ni prišlo do agresije; odgovoriti na agresijo; fašistična agresija; biti žrtev agresije / gospodarska agresija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agresívec -vca m, člov. (ȋ) pog.
napadalen, nasilen človek; agresivnež: Kot udeleženec v javnem prometu boste zlahka opazili, da je agresivcev vse več E univerbizirano iz agresíven člôvek

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agresíven -vna -o prid., agresívnejši (ȋ) napadalen, nasilen: imeti agresivne namene; agresivna politika, vojna; agresivno dejanje; sovražnik je postal agresiven / v življenju je bil premalo agresiven
 
kem. agresivna voda voda, ki povzroča korozijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agresívnež -a m, člov. (ȋ)
napadalen, nasilen človek; agresivec: Policisti bodo agresivneža poslali k sodniku za prekrške, zaradi ogrožanja varnosti pa ga čaka tudi kazenska ovadba E agresívni

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agresívniSSKJ -a -o prid. (ȋ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agresívnost -i ž (ȋ) napadalnost, nasilnost: podžigati agresivnost; reagirati na agresivnost; politična agresivnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agrésor -ja (ẹ̑) kdor naredi agresijo, napadalec: agresor napada s kopnega; fašistični agresor; boj proti agresorjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ágriglíf -a m (ȃ-ȋ)
geometrijski lik, navadno krog, ki se oblikuje na žitnem polju, ko se žito iz nepojasnjenih razlogov poleže v eno smer; žitni krog: Ko jutro razkrije sinoči še neobstoječ, ob zori pa že docela izoblikovan nenavaden lik, se spet zastavi vprašanje, kaj agriglifi pravzaprav so, kdo jih oblikuje, kje, kako in zakaj to počne E agl. agriglyph iz lat. ager 'polje' + gr. glyphḗ 'zareza, vdolbina'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agrikultúra -e ž (ȗ) kmetijstvo, poljedelstvo: moderna, visoko razvita agrikultura

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agrikultúren -rna -o (ȗ) pridevnik od agrikultura; kmetijski, poljedelski: agrikulturna proizvodnja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ágrobiologíja -e ž (ȃ-ȋ) veda o bioloških zakonitostih, pomembnih za kmetijstvo in poljedelstvo: razvoj sodobne agrobiologije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ágrokemíja -e ž (ȃ-ȋ) veda o kemičnih zakonitostih, pomembnih za kmetijstvo in poljedelstvo: napredek agrokemije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ágrokombinát -a (ȃ-ȃ) gospodarska enota kmetijskih in industrijskih obratov: agrokombinati uvajajo moderno tehnologijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ágrokopréna -e ž (ȃ-ẹ̑)
vlaknata folija za zaščito, hitrejšo rast vrtnin, poljščin: zimska agrokoprena; Kakor hitro začnejo nočne temperature padati pod ledišče, solato pokrijemo z agrokopreno, tako pokrita ostane na vrtu še kar nekaj časa E iz gr. agrós 'polje' + (↑)kopréna

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ágromeliorácija -e ž (ȃ-á) tehnično izboljšanje kmetijskih zemljišč: zagotoviti sredstva za agromelioracijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ágromelioracíjski -a -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na agromelioracijo: agromelioracijski ukrepi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ágrometeorologíja -e ž (ȃ-ȋ) meteorologija, ki proučuje vpliv vremena, podnebja na kmetijstvo in gozdarstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ágromínimum -a tudi -nima (ȃ-ȋ) najmanjša uporaba sodobnih proizvodnih sredstev in ukrepov v kmetijstvu: obvezni agrominimum; odlok, zakon o agrominimumu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agronóm -a (ọ̑) strokovnjak za agronomijo: agronom na kmetijskem posestvu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agronomíja -e ž (ȋ) veda o kmetijstvu in poljedelstvu: inženir agronomije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agronómka -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za agronomijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agronómski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na agronome ali agronomijo: agronomski študij; agronomska fakulteta; agronomsko delo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ágrotéhničen -čna -o prid. (ȃ-ẹ́) nanašajoč se na agrotehniko: agrotehnični ukrepi; agrotehnična metoda; moderna agrotehnična sredstva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ágrotéhnika -e ž (ȃ-ẹ́) tehnična sredstva in metode dela z njimi v kmetijstvu in poljedelstvu: pospeševanje kmetijske proizvodnje z moderno agrotehniko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ágroživílec -lca m, člov. (ȃ-ȋ)
kdor se ukvarja s predelovanjem hrane, surovin rastlinskega, živalskega izvora: združenje agroživilcev; Primorski agroživilci želijo, da jim vlada ponudi določeno obliko protekcionizma E iz gr. agrós 'polje' + (↑)živílec

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ágroživílstvo -a (ȃ-ȋ) dejavnost, ki se ukvarja s pridelovanjem in predelovanjem hrane, surovin rastlinskega in živalskega izvora: kmetijstvo, živinoreja in druge panoge agroživilstva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agrúmi -ov m mn. (ȗ) južno sadje kiselkastega okusa: uvažamo agrume: pomaranče, mandarine, limone

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

àh medm. (ȁ) 
  1. 1. izraža obžalovanje, naveličanost: ah, kje neki! ah, beži, beži! ah, kaj tisto! / Skopuh prekleti je .. začel eh pa oh pa ah, kako je težko živeti pod to oblastjo (I. Koprivec)
  2. 2. izraža občudovanje, zadovoljnost, domislek: ah, kako je lep! ah, kako se to prileže! ah, saj res! sam.: pripovedovanje je spremljala z neštetimi ahi in ohi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ahà tudi ahá medm. (ȁ; ȃ) izraža zadovoljnost pri domisleku, dognanju, najdenju: aha, že vidim; aha, zdaj te imam / včasih izgovorjeno skozi nos aha, taka je ta stvar / nič aha, kar zgrabi za delo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

áhasver -a tudi -ja (ȃ) knjiž. človek, ki ga nemir žene po svetu, večni popotnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

áhasverski -a -o (ȃ) pridevnik od ahasver: njena ahasverska narava ji ne da miru

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

áhasverstvo -a (ȃ) knjiž. ahasversko življenje: samota in ahasverstvo / motiv ahasverstva v literaturi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 98536 zadetkov.