admirȃl -a m
bẹ́da -e ž
bédro -a s
bȅs bésa in bẹ́sa m,
bi- prvi člen tujih zloženk
bȋs medm.,
brẹ́j -a prid.
bȓž1 prisl.
čūdo -a s
D 1. V slovenskem fonemu d se ohranja pslovan. *d (iz ide. *d ali *dh), npr. dáti. Pslovan. skupina *(z)dr je lahko nastala sekundarno iz starejše *zr (ide. *g'r, *g'hr in pod posebnimi pogoji *sr), npr. drẹ̑vi, mẹ̑zdra. 2. V izposojenkah ustreza tujejezičnemu d, npr. drẹ́ta, denár.
dahnīti dáhnem dov.
dáleč prisl.
dáti dám dov.
dáviti dȃvim nedov., star. dávim
débel debẹ́la prid.
dẹ̑d -a m,
dejáti dẹ̑jem in dẹ̑m dov.
dẹ́lo -a s
derẹ̄za -e ž
dẹ́te -ta s
dẹ́telja -e ž
dẹ́ti dẹ́nem dov.
devẹ̑t štev.
devẹ̑tnajst štev.
devíca -e ž
dẹ́ža -e ž
di- prvi člen tujih zloženk
díhati dȋham in díšem nedov.
dȉm díma m
dišáti -ím nedov.
dnȍ -ȁ s
dọ̑b -a m
dóba -e ž
dọ́ber dóbra prid.
dọ́ga1 -e ž
dojīti -ím nedov.
dól1 prisl.
dọ́lbsti dọ́lbem nedov.
dọ̑lg1 dolgȃ m
dọ̑lg2 dólga prid.
donẹ́ti -ím nedov.
dósti prisl.
dražīti drážim nedov.
drẹ̄gati drẹ̑gam nedov.
drȅn drẹ́na m
drgȅt -ẹ́ta m
drȋska -e ž
drobīti -ím nedov.
drožȋ -ī ž mn.
drstīti se -ím se nedov.
drȗg2 -a m
družína -e ž
dŕzen -zna prid.
dȗh duhȃ m
dúplo -a s
dūri -i ž
dvȃ dvẹ̑ štev.
dvȃnajst štev.
dvígniti dvȋgnem nedov.
dvọ̑j -a štev.
dvȍr dvóra m,
enájst štev.
fȃbula -e ž
famílija -e ž
fẹ̑tus -a m
fẹ̑vd -a m
G 1. V slovenskem fonemu g se ohranja pslovan. *g (iz ide. *g, *gh, *gu̯, *gu̯h pod pogoji, ki ne zadoščajo kateri od palatalizacij), npr. grȃd. Glej tudi z, ž. 2. V izposojenkah sloven. g lahko ustreza tujejezičnemu g, npr. grȕnt, goljūf. V skupini gl je lahko nadomestil srvnem. d v skupini dl, npr. kȃngla. 3. V imitativnih besedah posnema nertikulirane grlne glasove, npr. grgráti, gāgati.
gȁd gáda m
gláditi glȃdim nedov.
glísta -e ž
gnída -e ž
gnȗs -a m
gȍzd gózda m,
grẹ́m sed. glagola īti
grúda -e ž
hčȋ hčẹ̑re ž
īti grẹ́m in grȅm nedov. in dov.
izgrȅd -ẹ́da m
J 1. V slovenskem fonemu j (a) se ohranja pslovan. *j (< ide. *i̯ pred samoglasnikom), npr. mọ́j. (b) Slovan. *j- je lahko nastal tudi pred prednjimi samoglasniki v vzglasju, npr. slovan. *ję́ti (sloven. jẹ́ti, zajẹ́ti) < *m̥tḗi̯, sloven. jẹ́lša, tudi pri izposojenkah, npr. jẹ́sih. (c) Lahko je nastal iz pslovan. *d' (iz starejše skupine *di̯), npr. sáje. 2. V izposojenkah praviloma ustreza tujejezičnemu j, npr. jọ́pa, jọ́pica, jọ̑ta.
jẹ̑d jedȋ ž
jẹ́zditi jẹ̑zdim nedov.
jézik jezíka m
k predl. z daj.
-kíniti -kȋnem samo v sestavi
kjẹ̄ prisl.
kláda -e ž
-klȃdati -am samo v sestavi
kládivo -a s
kọ̄d1 prisl.
kodẹ̑lja -e ž
komȃnda -e ž
korȋst -i ž
kọ̑s1 -a m
kríž -a m
kȗrec -rca m
lọ̑jtra -e ž
mandȃt -a m
mọ́der2 -dra prid.
mọ̄do -a s
nȃda1 -e ž
nadȗt -a prid.
nudīti núdim nedov.
O 1. V slovenskih fonemih, ki jih zapisujemo s črko o, (a) se ohranja pslovan. *o (< ide. *o, *a, *ə, neposredno pred predsamoglasniškim u̯ tudi iz e), npr. nóga, dọ́ber, nȍv. (b) Lahko je nastal iz pslovan. *ǫ (< ide. *on, *an, *om, *am pred soglasnikom in v redkih primerih ide. *n̥, *m̥), npr. róka. 2. (a) V ljudskih izposojenkah ustreza tujejezičnim o-jevskim glasovom, npr. grȍš, rọ̑ža, kolerȃba, jọ̑ta. (b) Ustreza tudi srvnem. in nar. nem. a, ki se v bavarskih narečjih izgovarja o-jevsko, npr. rọ̑tovž. (c) V starejših izposojenkah ustreza tudi tujejezičnemu kratkemu a, npr. oltár, saj je bil pslovan. in prvotno sloven. o domnevno a-jevski glas. (č) Sloven. o se je lahko razvil iz srvnem. dvoglasnikov uo in ou, npr. cọ̑prati. (d) Sloven. dvoglasnik ov je lahko nastal iz srvnem. dolgega ū oz. njegovega mlajšega nem. naslednika, npr. rọ̑tovž.
odūren -rna prid.
ọ́semnajst štev.
pástorka -e ž
pẹ̑d pedȋ ž
pẹ̑nez -a m
pẹ̑tnajst štev.
plȗndra1 -e ž
pȍd1 póda m
pod2 predl. s tož. in orod.
podọ̑ba -e ž
ponȋrek -rka m
pózen -zna prid.
práznik -a m
pred predl. s tož. in or.
présti prédem nedov.,
prȋd1 prīda m
rȁd ráda prid.
rādar -ja m
rahȋtis -a m
rájtati -am nedov.
razpélo -a s,
redigȋrati -am nedov. in dov.
rọ̑vt -a m
S 1. V slovenskem fonemu s (a) se ohranja pslovan. *s (< ide. *s /razen neposredno za *i, *u, *r, *k, *ku̯, *g, *gu̯, *gu̯h/ ali *k'), npr. svọ́j, desẹ̑t. (b) Lahko je nastal iz starejšega *x (glej H) po drugi palatalizaciji, tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *ě (če iz *ai̯ ali oi̯) ali po tretji palatalizaciji, tj. neposredno za pslovan. nenaglašenimi samoglasniki *i, *ь ali *ę, domnevno le, če naslednji zlog ne vsebuje *o, *ǫ, *u ali *ъ, npr. vȅs. (c) V skupini *st je lahko nastal tudi iz *t pred ide. *t, *d ali *dh, npr. plésti. 2. V ljudskih izposojenkah je nadomestil srvnem. ʒʒ, npr. básati, in ss, npr. pȃsati, mnogokrat romanski s, npr. soldȁt, in madž. sz, npr. sȗrka, sẹ̑gedin.
salmonẹ̑la -e ž
sẹ́demnajst štev.
sigȗren -rna prid.
síla -e ž
skọ̑dla -e ž
slovẹ́nski -a prid.
smodīti -ím nedov.
smrȃd -a in smradȗ m
smrdẹ́ti -ím nedov.
sọ̑d1 -a m
sọ̑d2 sọ̄da prid.
sodīti sọ́dim nedov.
sọ̄drga -e ž
stọ̑ štev.
strádati -am nedov.
ščúvati -am in -újem nedov.
šȅl šlȁ pretekli delež. glagola īti
šẹ̑stnajst štev.
štȋrinajst štev.
T 1. V slovenskem fonemu t se ohranja pslovan. *t (iz ide. *t), npr. tajīti. Pslovan. skupina *str je lahko nastal sekundarno iz starejše *sr (ide. *sr ali *k'r), npr. strúga, stȓd. 2. Pri izposojenkah praviloma ustreza tujejezičnemu t, npr. tọ́lar. Redko nadomesti tudi srvnem. d, npr. fẹ́ntati.
tȃ1 tȃ zaim.
tȃška -e ž
tedȁj prisl.
tẹ̑ma2 -e ž
tẹ̑za1 -e ž
tȋsoč štev.
trans- predpona v tujih sestavljenkah
trȋnajst štev.
tropína -e ž
trȗd -a m
ȗd ūda m
udọ́ben -bna prid.
uganīti1 ugánem dov.
ugībati -am in -ljem nedov.
uvẹ̄l -ẹ́la prid.
ūzda -e ž
vdọ̑va -e ž
vẹ́deti vẹ́m nedov.
venẹ́ti -ím nedov.
vȋslice -lic ž mn.
vredník -a m
Z 1. V slovenskem fonemu z (a) se ohranja pslovan. *z (iz ide. *g' ali *g'h v vseh legah, pa tudi iz ide. *s pred zvenečimi zaporniki), npr. vọ̑z, mȅzda. Pslovan. *z je pod posebnimi pogoji lahko nastal iz ide. *s tudi ob zvočnikih, npr. dŕzen (Sn, 54 ss.). Pslovan. skupina -zd- se je lahko razvila iz ide. -d(h)d(h) ali -td(h). (b) Lahko je prek dz nastal iz star. *g (glej G) po drugi palatalizaciji, tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *ě (če iz *ai̯ ali oi̯) ali po tretji palatalizaciji, tj. neposredno za pslovan. nenaglašenimi samoglasniki *i, *ь ali *ę, domnevno če naslednji zlog ne vsebuje *o, *ǫ, *u ali *ъ, npr. zelọ̑, stezȁ. 2. V ljudskih izposojenkah se skoraj ne pojavlja, ker se nem., srvnem. in večkrat tudi rom. s praviloma nadomešča z ž. Izjema so zelo mlade izposojenke tipa závber, zọ̑fa in one, ki so bile stalno pod vplivom clat., npr. zakramȅnt. 3. V imitativnih besedah in onomatopejah se pojavlja pri posnemanju brenčanja insektov, npr. bzīkati.
zagonẹ̑tka -e ž
zatẹ̑gadẹ̄lj prisl.
zdẹ́ti se zdím se nedov.
zémlja -e ž
zídati -am nedov.
zmāj -a m
zvẹ̑st zvẹ̄sta prid.
zvẹ́zda -e ž
Ž 1. V slovenskem fonemu ž (a) se ohranja pslovan. *ž, ki je nastal po prvi palatalizaciji (tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *e, *ę, *ě /če iz ide. *ē ali *eH/, *i ali *ь) iz starejšega *g (glej G), npr. žélja, žẹ́ja, žába, žȋv. (b) Lahko je nastal iz pslovan. *z' (kar nekateri označujejo z *ž), ki je po jotaciji nastal iz *zi̯, npr. pọ̄lž. 2. V ljudskih izposojenkah je nadomestil srvnem. s, npr. žafrȃn, rom. g pred mehkimi samoglasniki (tj. dž-jevske in ž-jevske glasove), npr. žọ̑ga, pȃž, ben. it. s, npr. dọ̑ž, pa tudi hrv. dž in đ, npr. žȅp. 3. V imitativnih besedah in onomatopejah ali v besedah, ki so postale imitativne, ponazarja nekatere naravne glasove, npr. žvrgolẹ́ti, žužẹ̑lka.
žágrad -a m
žgáti žgȅm nedov.