Tiskanje

admirālstvọ, n. 1) das Admiralat, DZ.; — 2) die Admirale, die Admiralität, Cig.

ádrọ, n. der Siebboden, Jan., Rib.-M., Lašče; — prim. jadro, C.

ágnje, n. = jagnje, Jarn.

áhanje, n. das Aechzen, Zora.

ájdišče, n. das Buchweizenfeld (nach der Ernte).

ájdovstvọ, n. das Heidenthum, Cig., Jan.

ȃjdstvọ, n. = ajdovstvo, Mur.

aklọ̀, n., Krelj, Dol., pogl. jeklo.

álmoštvọ, n. = almožna, Mur., (almuštvo, Habd.).

ȃmanje, n. das Visieren eines Fasses, Cig., DZ.

ámljenje, n. die Ammenpflege: otroka na a. dati, Gor.

àmpak, conj. 1) sondern; nisem igral, ampak le gledal; ne samo, ne le — ampak tudi, nicht nur — sondern auch; — aber: tebi nič ne očitam, ampak tvoj brat me je razžalil; šlo je, ampak težko; — 2) = ako ne, če ne, razen: boš videl široke puščave; kdo jih je opustil, ampak srd? Kast. (N. c.); druzega mu ne ostane, ampak grob, Jsvkr.; da se nobeden človek ne pokoplje, ampak da je res umrl, Pohl. (Km.); — iz: a na opak, Mik. (V. Gr. I. 339.).

ȃmstvọ, n. die Ammenschaft, Mur.; v amstvo dati, SlGor.-C.

apnárjenje, n. das Kalkbrennen, das Kalkgeschäft.

apnȃrstvọ, n. das Kalkbrennergewerbe, das Kalkgeschäft.

apníšče, n. 1) die Kalkstätte, der Platz zum Kalkbrennen, Jarn., C.

ápnọ, n. der Kalk, živo a., gebrannter, ungelöschter Kalk; ugašeno a., gelöschter Kalk; zeleno apno, der Grünkalk, DZ.; svinčnato a., der Bleikalk, Levst. (Nauk); v apnu močiti, kalken, Cig.; — prim. vapno.

apǫ̑stolstvọ, n. das Apostelamt, das Apostolat, Jan., Cig., (apostǫ̑lstvo, Mur.).

árbalọ, n. der viel, aber schwerfällig arbeitet, Lašče-Levst. (M.); — prim. arbati.

arbílọ, n. ein ungeschickter Mensch, Lašče-Levst. (M.); — prim. arbati.

às, interj. o weh! (izraža bolesten občutek na telesu, n. pr. če se kdo opeče, udari itd.).

avdītorstvo, n. das Auditoriat, Cig.

āvtorstvọ, n. die Autorschaft, Cig.

babičevȃnje, n. der Hebammendienst, Cig.

bábišče, -eta, n. altes Weibchen, Dol.; stara babiščeta, Jurč., Andr.; tudi: babiščè, Met.; (nav. se govori babšè, -ę́ta, Gor., ali bȃbše, -eta, Št.).

bȃbištvọ, n. das Hebammenwesen, die Hebammenkunst, Mur., Cig., Jan., nk.; b. je skrajšan del porodništva, Vod. (Bab.).

babjevę̑rstvọ, n. abergläubisches Wesen, der Aberglaube, Cig., Jan., nk.

bablè, -ę́ta, n. altes Weib, Mik., Valj. (Rad), SlN.; tudi: bȃble, Št.

bablę̑tce, n. altes Weibchen, C.

bábljenje, n. der Hebammendienst, Cig., DZ.; učiti se babljenja, Levst. (Nauk).

bȃbstvọ, n. das Weibervolk, Z.

bacljȃnje, n. das kleinschrittige Gehen (z. B. der Kinder), Z.

báhanje, n. das Prahlen, das Großthun.

bahȃštvọ, n. die Prahlerei, die Großthuerei.

bájanje, n. das Zaubern, das Wahrsagen, Z.

bajeslǫ̑vje, n. die Mythologie, Jan., Cig. (T.), nk.; — češ.

bajílọ, n. das Zaubermittel, Mur., ogr.-Valj. (Rad), vzhŠt.; rabiti bajila zoper bese in čarovnice, Navr. (Let.); — das Zauberwerk, die Beschwörung, Danj.-Mik., C.

bȃjtarstvọ, n. der Keuschlerstand, Cig.

bakalȃrstvọ, n. das Baccalaureat, Cig.

baklȃnje, n. das Geflacker, Cig.

bakrȃrstvọ, n. das Kupferschmiedgewerbe, Z.

bákrenje, n. die Verkupferung, Z.

bakrorẹ̑stvọ, n. die Kupferstecherei, (-štvo, Cig.).

bakrorẹ̑zje, n. = bakrorestvo, Jan.

balíšče, n. = bala 2), LjZv., Ljubljanska ok.

balvȃnstvọ, n. der Götzendienst, ogr.-Let.

bandérce, n. dem. bandero, das Fähnlein, Cig., Jan., Npes.-K.

bandérišče, n. die Fahnenstange, Jan., DZ.

bandérọ, n. die Fahne, die Flagge; b. spustiti, die Fahne streichen, Cig.; pl. bandę̑ra; — prim. it. bandiera, nem. das Banner.

bȃnkovstvọ, n. das Bankwesen, Cig.

banovȃnje, n. die Ausübung des Banusamtes, die Banusherrschaft, M.

bȃnstvọ, n. die Banuswürde, nk.

bȃranje, n. das Fragen; — prim. barati.

barantȃnje, n. = kupčevanje.

barantȋja, n. = kupčija.

barbārstvọ, n. die Barbarei, Cig. (T.), nk.

barjè, n. der Morast, der Sumpf, Cig. (T.), Nov., nk., Ig.

barkovȃnje, n. das Fratscheln, M.

barǫ̑karstvọ, n. die Perrückenmacherei, Cig.

barǫ̑nstvọ, n. die Freiherrnwürde.

bȃrvanje, n. das Färben, Cig., nk.

bȃrvarstvọ, n. das Färbergewerbe, die Färberei, Cig.

barvílọ, n. das Färbemittel, der Färbestoff, Cig., Jan.; das Pigment, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.).

basálọ, n. ein Werkzeug zum Stopfen: der Pfeifenstopfer, Cig.; das Ladewerkzeug, Cig.

básanje, n. das Stopfen; das Laden (eines Gewehres).

basílọ, n. die Ladung (z. B. eines Schießgewehres), Cig., DZ.

basȋvọ, n. = basilo, Jan.

basnȃrstvọ, n. die Fabelei, Cig.

basnoslǫ̑vje, n. 1) die Fabellehre, Jan.; — 2) Cig., Jan., pogl. bajeslovje.

bȃtəvce, n. = betevce: prav malo (kake reči), Čemšenik (Gor.).

bȃzje, n. = bezgovje, Rez.-Baud.

bę̑bstvọ, n. der Blödsinn, die Dummheit, C.

bəčvȃrstvọ, n. das Böttchergewerbe, Jan.

bedák, m. der Dummkopf; ti bedak ti! bedake delati iz koga, jemanden zum Besten haben, jvzhŠt.; bedaka, kaj si je izmislil! Mik.; za bedaka koga kam pošiljati, n. pr. po polževe krvi, Navr. (Let.); — iz tur. bed, zanikaren, Dan.

bedȃštvọ, n. die Thorheit, die Dummheit, Mur., Cig., Jan.

bədẹ́nje, n. das Wachen.

bədnọ̀, n. 1) = bedenj 1), C.; — 2) = bedenj 2), SlGor.-Zora.

bédrce, n. dem. bedro, das Schenkelchen; gosje b., die Ganskeule; pl. bę̑drca, Dol.

bedrę̑sce, n. = bedrce, Jurč.

bédrọ, n. der Oberschenkel; (bę́dra, die Beine: podtrebušne okončine ali bedra, Erj. [Som.]; v gen. poleg: bédra tudi bedrę́sa, Zora, SlN.).

bẹ́ganje, n. 1) das Hinundherlaufen; — 2) das Scheuchen, das Irremachen.

bekȃnje, n. das Blöken (o drobnici), Meg., Boh.; — b. tvojih pesni, ("Geplärr") Dalm.

beketȃnje, n. das Blöken (o drobnici), Cig., Jan.

bę́kovišče, n. der Ort wo Flechtweiden wachsen, Cig.

bę́kovje, n. coll. die Flechtweiden.

bẹlȃrstvọ, n. das Bleichergewerbe, Z.

bẹ̑łče, -eta, n. 1) weißes Thier, Z.; der Schimmel, Jan.; — 2) neko jabolko, v Brkinih-Erj. (Torb.), LjZv.

beleštrálọ, n. = beleštra, Lašče-Levst. (Rok.).

bẹlẹ̑žən, -žni, f. das Zeichen, die Marke (n. pr. na drevesih znamenja, da jih je posekati), Krn-Erj. (Torb.); — das Merkmal: zbrisana beležen vojništva, Zv.

bẹlẹ̑žništvọ, n. das Notariat, nk.

bẹlílọ, n. 1) die weiße Farbe, das Weiß, Cig. (T.); die Tünche: b. se obleta, lušči, Cig.; — die weiße Schminke, Cig.; — 2) das Tünchen; — das Bleichen, die Bleiche.

bẹlíšče, n. die Bleichstätte.

bẹ́ljenje, n. 1) das Weißen, das Tünchen; — die Tünche: ne zna beljenja narediti, Dol.; — 2) das Bleichen; — 3) das Schälen; — 4) das Schmalzen; — prim. beliti.

bẹ̑łmọ, n. eine Augenkrankheit: der graue Star, Cig., Jan., C.; — po drugih slov. jezikih; prim. belno, obelno.

bẹ̑łnọ, n. = belmo, C., jvzhŠt.; — prim. obelno.

bẹlọ̑, -ȃ, n. die Fahne, Vrsno (Tolm.)-Erj. (Torb.).

beráčenje, n. das Betteln, Cig.

beračevȃnje, n. die Bettelei, Cig.

beračȗnstvọ, n. das Bettelwesen; — das Proletariat, (zaničlj.), C.

berȃštvọ, n. das Bettelwesen; — die Bettelarmut.

berílọ, n. 1) das für das Vieh gesammelte Grünfutter, Z., Mik.; — 2) die Lectüre; zanimljivo berilo; — das Lesebuch, Cig., Jan., nk.; — das Lesestück, nk.

berȋvọ, n. die Lectüre, Jan.

besẹdíčenje, n. das Geschwätz: prazno b., Levst. (LjZv.).

besẹdílọ, n. 1) die Redensart: zbirke slovenskih besed in besedil, C. (Let.); — 2) der Wortausdruck, der Stil, C.; — 3) der Text, Cig. (T.); der Wortlaut, DZ.

besẹdíšče, n. 1) die Sprechhalle, C.; — 2) = besednjak, Pohl., Preš.

besẹ̑dje, n. coll. 1) die Wörter, der Wortvorrath, nk.; — 2) die Etymologie als Theil der Grammatik, Jan., nk.

besẹdník, m. 1) der Redner, Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Boh.; modri besedniki, sloveči besedniki, Dalm.; — der Wortführer, der Sprecher, Cig., Jan.; — 2) der Sachwalter, der Rechtsbeistand, Dict., Hip., Cig., Jan.; juristi ali besedniki v pravdah, Trub. (Post.); pravdni b., Rec.; b. ali pravdni doktor, Jap. (Prid.); — der Fürsprecher, Meg., Cig., Jan., Krelj; naš pravi b. in edini srednik mej Bogom in mej človeki, Dalm.; vseh vernih b., pomočnik, Trub. (N. T.); dal nam je Jezusa za našega besednika, kateri pred obličjem božjim nas zagovarja, Kast. (N. c.); sirota brez besednika, Jsvkr.; tudi: besę̑dnik, Jap.-Valj. (Rad); — 3) = besednjak, Mur., C.

besẹdoslẹ̑dje, n. die Wortfolge, Cig. (T.).

besẹdoslǫ̑vje, n. die Etymologie, Cig., Jan.

besẹdostȃvje, n. die Wortstellung, Cig. (T.).

besẹdotvǫ̑rje, n. die Wortbildungslehre, Cig. (T.).

besẹdovȃnje, n. das Sprechen, die Rede: kaj je mojega obširnega besedovanja smoter in konec? Str.; die Hochzeitsrede, Jarn.; prazno b., leerer Wortschwall, Cig., Jan.; — die Debatte, Cig., Jan.; — der Wortstreit, Cig., Zora.

besẹdoznȃnstvọ, n. die Wortkunde, die Wortkenntnis, Cig., Jan.

bẹsnẹ̑nje, n. das Rasen, das Wüthen, Cig. (T.), C., nk.

bẹsnílọ, n. das Gerase, Cig.; — die Tobsucht, Cig. (T.).

bȇtəvce, n. dem. betvo; 1) das Hälmchen, Cig.; — 2) eine Kleinigkeit, Cig.; — prim. batevce.

bétež, -ę́ža, m. der Schmerz: smrtni beteži so me bili obdali, Dalm.; beteži so jo bili prijeli, Geburtsschmerzen, Dalm.; — die Unpässlichkeit, Jan.; die Schwäche, das Leiden, on je naše beteže (infirmitates) na-se vzel in naše bolezni (aegrotationes) je on nosil, Trub. (N. T.); on ozdravi slednjo bolezen in slednji betež, Trub. (N. T.); bolezni med ljudmi in beteže je revežem ozdravljal, Ravn.; — tudi: bȇtež, Valj. (Rad); — prim. beteg.

bətíšče,** n. der Holzschlägelstiel, Cig.

bȇtvọ, n. 1) der Halm, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; bę̑tvo, ogr.-Valj. (Rad); travno b., Cig. siljeno b., der Kornhalm, ogr.-C., Mik.; koruzno b., der Kukuruzhalm: po trije klasi so letos na enem koruznem betvu, Št.; iz betva žrd, aus einer Mücke einen Elefanten, C.; — 2) der Volksstamm, C.; — 3) eine Kleinigkeit, ein bisschen, Cig., Jan., C., Mik.; b. kruha, C.; niso odstopili, ne za betvo, ZgD.; — prim. bitvo.

bę̑vkanje, n. das Belfern, das Quäken, Cig.

bəzálọ, n. orodje, s katerim se kaj beza: der Pfeifenräumer, die Räumnadel, V.-Cig., Zora; — = bezač, Cig.

bəzȃnje, n. das Stupfen, das Stochern.

bəzgǫ̑vje, n. das Holundergesträuch.

bəzjè, n. = bezgovje, C.

bezljȃnje, n. das Biesen.

bibolẹ̀z, -lẹ́za, adj. langsam einherschreitend (n. pr. o raci), C.

bíčanje, n. das Peitschen, die Geißelung.

bíčenje, n. = bičanje, C.

bičevȃnje, n. das Geißeln, die Geißelungen, Mur., Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad).

bȋčevje, n. = bičje, Meg., Dict., C., Dalm., Valj. (Rad); jerbasček je iz bičevja spletla, Ravn.; bíčevje, Dol.

bičíšče, n. = bičnik, Jan.

bȋčje, n. coll. Simsen, Binsen; iz bičja pleto razne reči in delajo stenje (duše), Št.; — der Lampendocht: bičje v leščerbi, Glas.; — prim. 2. bic.

bijálọ, n. 1) das Schlagwerk der Uhr, V.-Cig.; — 2) pl. bijala, die Lade am Webestuhle, C.

bijénje, n. das Schlagen, Mur., Cig., kajk.-Valj. (Rad).

bíłce, n. dem. 1. bilo, Valj. (Rad).

bȋlfanje, n. sajenje bilf, Nov.

bilȋnstvọ, n. = rastlinstvo, Cig. (T.); — češ.

biljȃrstvọ, n. die Botanik, h. t.-Cig. (T.).

bȋlje, n. coll. 1) Pflanzen, Kräuter, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); bolj jim je pri srci bilje ali žival, kakor bližnjega sreča, Ravn.; die Blätter und Stengel der Ackerpflanzen, das Kräuterich: iti bilja brat za svinje, BlKr.; — das Kürbiskräuterich, C., SlGor.; — 2) die Halme: bilje se bode moralo s srpom požeti, Dalm.; silje čistiti plev in bilja, Danj.; — die Halmstoppeln: po košnji ostane bilje, M.

biljepȋsje, n. die Phytographie, Cig.

bílọ 1., n. 1) die Schlagader, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., Valj. (Rad), Erj. (Som.); — 2) das Schlagwerk der Uhr, Cig., Jan.

bílọ 2., n. = bil (Halm), Mik. (Et.), Skal.-Let.

bȋrmanje, n. das Firmen.

birmovȃnje, n. das Firmen.

birokrātstvọ, n. das Bureaukratenthum, die Bureaukratie, nk.

bíserje, n. coll. die Perlen, M.

bístrenje, n. das Aufhellen, das Aufklären: b. duha, razuma, Cig.

bistroȗmje, n. durchdringender, klarer Verstand, der Scharfsinn, Jan., Cig. (T.), C.; der Witz, Cig.

bȋstvọ, n. die Wesenheit, das Wesentliche, das Wesen, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; vse moje bistvo, mein ganzes Ich, Cig.; bistvo imenja, die Substanz des Vermögens, DZ.; — prim. stsl. bytьstvo.

bítje 1., n. 1) das Schlagen, die Schlägerei, Mur.; svajo z bitjem končati, ogr.-Valj. (Rad); — b. žile, der Pulsschlag, Cig. (T.); — 2) das Schlagwerk der Uhr, C.; ura z bitjem, ura se je na bitju pokazila, Polj.; tudi: bitjè.

bítje 2., n. 1) das Sein, die Existenz, Mur., Cig. (T.); boj za bitje in nebitje, Zv.; b. in žitje, Zv.; svoje b. imeti, existieren, Vod. (Izb. sp.); — 2) die wesentliche Beschaffenheit: b. in natura, b. in lastnost, Pohl.-Valj. (Rad); — der Zustand: v dobrem bitju držati kaj, etwas im guten Zustand erhalten, Levst. (Pril.); b. ljubljanskega močvirja, Levst. (Močv.); — 3) das existierende Wesen (ens), Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; umno b., das Vernunftwesen, Cig.

bitoslȏvje, n. die Ontologie, Cig. (T.).

bȋtstvọ, n., pogl. bistvo.

bitvíšče, n. = bojišče, das Schlachtfeld, C.

bitvọ, n. = betvo, Mik. (Et.); — nagl. morda: bitvọ̀; koren: by-.

bivalíšče, n. der Aufenthaltsort, der Standort, der Wohnsitz, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.

bívanje, n. 1) das Sein, die Existenz, Cig. (T.); — 2) način, kako se kaj godi, der Process, Cig. (T.); — 3) das Verweilen, der Aufenthalt, Cig., nk.

bivȃteljstvọ, n. = prebivalstvo, Zora.

bívolče, -eta, n. das Büffelkalb, Mur.

blagȃjništvọ, n. das Cassieramt, nk.

blagọ̑, n. 1) das Gut (bonum): zdravje drago blago; das Gut = die Glücksgüter: imel je blaga in blaga, er hatte des Gutes die Fülle, Ravn.-Mik.; rodovinsko b., das Familiengut, Cig.; krivično b., unrecht Gut; — 2) das Vieh, Cig., Jan., Kras-Erj. (Torb.), Dol.; blágo, BlKr., jvzhŠt.; — strižno b., das Wollvieh, Jan.; — 3) die Ware; dobro, slabo b.; drobno b., kurze Ware, Cig., Jan., nk.; b. na pokaz, Warenproben, DZ.; vozno b., Frachtgut, Cig., Jan., nk.

blagočȗtje, n. das Zartgefühl, Cig., Jan.

blagodȗšje, n. der Edelsinn, der Edelmuth, Jan., Cig. (T.), nk.

blagoglȃsje, n. der Wohlklang, der Wohllaut, die Euphonie, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.

blagomẹ̑rje, n. die Eurythmie, Cig. (T.).

blagonrȃvje, n. die Sittsamkeit, C., Levst. (Nauk).

blagopoklonstvo, n. das Homagium, die Huldigung, Cig. (T.).

blagorazȗmje, n. das Verständnis, Cig. (T.); po pravičnem blagorazumju, nach billigem Ermessen, DZ.

blagorǫ̑dje, n. Vaše blagorodje! Euer Wohlgeboren! Cig., nk.

blagoslávljanje, n. das Segnen, das Einweihen, Cig., Jan., nk.

blagoslovílọ, n. 1) die Weihe, die Segnung, C.; — 2) pl. blagoslovila, die Sacramentalien, nk.

blagoslovljénje, n. die Weihe, die Einsegnung, Cig., Jan., nk.; blagoslovljenjè, ogr.-Valj. (Rad).

blagosȓčje, n. = blagosrčnost, Jan.

blagostȃnje, n., Cig., Jan., pogl. blaginja, blagovitost.

blagougǫ̑dje, n. das Wohlgefallen, Cig. (T.); — stsl.

blagovẹ̑stje, n. = blagovest, ZgD.; — stsl.

blagovọ̑nje, n. der Wohlgeruch, Cig. (T.); — stsl., hs.

blagoznȃvstvọ, n. die Warenkunde, Jan.

blátọ,* n. 1) der Koth, der Schlamm; blato je, es ist kothig; iz blata v lužo, = aus dem Regen in die Traufe, Z.; začne v zlatu, neha v blatu, = hoch geflogen, tief gefallen, C.; — die Excremente: človeško blato; — 2) der Morast, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov.; tudi: pl. blata, Cig., Polj.

blázənstvọ, n. die Narrheit, C., Cig. (T.).

blazníšče, n., Jan., Zv.; pogl. blaznica 2).

blaznjénje, n. 1) der Irrthum, Meg.; — 2) die Gotteslästerung, C.; — prim. pravilnejše: blažnjenje.

blažcè, n. dem. blago; eine geringe Ware, ein geringes Stück Vieh, Dol.-Levst. (Rok.); — svojemu očetu blažce pomagati delati, dem Vater das Gütchen bearbeiten helfen, Gorne bukve-Let. 1889. 183.

bláženstvọ, n. die Glückseligkeit, der Segen, Jan., C., ogr.-Let., kajk.-Valj. (Rad).

blažílọ, n. der Segen, die Weihe, C.

blažnjénje, n. 1) das Beirren; — 2) b. ljudi, das Gewirre der Menschen, C.

blebetalíšče, n. der Schwatzmarkt, Cig.

blebetálọ, n. das Plappermaul.

blebetȃnje, n. das Schwatzen.

blebetíšče, n. der Schwatzmarkt, Cig.

blẹdẹ̑nje, n. das Bleichwerden, das allmälige Verblassen; — das Verschießen (von Farben), Cig.

blédenje, n. 1) das Irren, Dict.-Mik., C.; — 2) das Phantasieren, Cig.; leeres Geschwätz, die Faselei, unsinnige Rede, Cig., C.; nepridno bledenje ino mrmranje, Trub.; — tudi bledénje, Dol.

blẹdílọ, n. das Bleichmittel, Jan.

blę́janje, n. 1) das Blöken des Schafes, Mur., Cig., Jan.; — 2) das Stammeln, Jan.

blekȃnje, n. das Blöken; — das Geschwätz, LjZv.

blẹsketȃnje, n. das Schimmern.

blẹščȃnje, n. das Blinken, der Glanz.

blískanje, n. das Blitzen.

bliskotȃnje, n. das Wetterleuchten, Jes.

bliščílọ, n. der Glanz, C.

blȋžanje, n. das Nahen, die Annäherung.

bljəválọ, n. das Brechmittel, Cig.

bljuvȃnje, n. das Speien, der Ausbruch (eines feuerspeienden Berges), Cig., nk.

blodíšče, n. = blodnjak, Jan.

blodnomȋsəłje,* n. der Wahnsinn, Cig. (T.), DZ.

blodnotvǫ̑rje, n. das Wahngebilde, Cig. (T.).

blodnovelȋčje, n. der Größenwahn, Cig. (T.).

blodoȗmje, n. der Irrsinn, Lampe (D.).

blodovę̑rstvọ, n. der Irrglaube, C.

blǫ̑dstvọ, n. der Irrthum, C.

blojénje, n. 1) das Herumirren: b. po svetu, Cig.; — 2) das Irrgespräch, das Phantasieren, Cig.; — 3) die Pantscherei, Cig.

bobíšče, n. der Bohnenacker (nach der Ernte).

bȏbje, n. coll. die Beeren: brinovo bobje, C.

bǫ̑bnanje, n. das Trommeln, der Trommelschlag.

bobnẹ̑nje, n. dumpfes Getöse, dumpfes Rollen.

bobnílọ, n., Cig., Jan., pogl. bobnič.

bobníšče, n. der Resonanzboden, Cig.

bobovíšče, n. der Bohnenacker (nach der Ernte), Cig., Jan.

bodáłce, n. der Dolch, Cig., Jan.

bodálọ, n. 1) der Dolch, Cig., Jan., Levst. (Nauk), nk.; — 2) bọ̑dalo, kdor samo boda in nič ne opravi, schlechter Schuster, Schneider, ein Pfuscher, (bud-) C.

bọ̑dckovje, n. die Waldstreu vom Nadelholz, Cig.

bodénje, n. das Stechen.

bodíčevje, n. 1) die Waldstreu vom Nadelholz, Cig., C.; — 2) der Ginster (genista germanica), Jan., Cig.; — 3) die Mannstreu (eryngium).

bodȋčje, n. 1) = bodičevje, 1) C., Bes.; — 2) die Stechpalme (ilex aquifolium), Medv. (Rok.); — die Spitzklette (xanthium spinosum), Štrek.

bodíłce, n. kleiner Pfriem, Cig.; — der Speiler, Cig.

bodílọ, n. der Stachel, C., M.; bodilo na trnji, Škrinj.-Valj. (Rad); — die Bohrahle, der Pfriem, Cig., Jan.; v uganki: šilo, bodilo, po hosti hodilo, ni pilo ne jelo, pa vendar živelo, (ali: pa vendar debelo), = kostanjeva ježica, jvzhŠt.; — die Stechwaffe, Cig., Jan.

bodljíkovje, n. coll. Disteln, Jan.

bodrénje, n. die Aufmunterung, Cig. (T.); — prim. bodriti.

bodrílọ, n. die Aufmunterung, Cig. (T.), Navr. (Spom.); — prim. bodriti.

bọ̑g,* bogȃ, m. 1) der Gott; lažnjivi, krivi bogovi, die falschen Götter, Götzen; služite drugim bogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa z menoj vred, es geht ihm schlecht, wie mir, BlKr.-M.; — Bog, Gott (der Christen); Boga moliti, beten; Bogu služiti, Gott dienen; Bog oče, Gott Vater; Bog človek, Bog in človek, der Gottmensch, Jan.; — tak hrup je, da ni grmečega Boga slišati (čuti), *von zu großem Lärm hört man den Donner nicht, Z., Levst. (Zb. sp.); — v rekih o pozdravljanju: (prihajajočemu ali sploh temu, s katerim smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), grüß dich Gott! Cig., Jan.; (prim. Bog vas primi! Alas.; "buge waz primi gralva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval, Kres 1882, 177.); (pri ločitvi:) z Bogom! adieu! lebe wohl! Bog te obvaruj! behüt' dich Gott! Bog s teboj! Bog z vami! Gott befohlen! Cig.; ("Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi", Alas.); z Bogom ostani, Gott befohlen! (pri srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. [M.]); zato: Boga povedati, C.; komu Boga dati (davati), grüßen: srečal me je, ali ni mi Boga dal, Z., Npes.-Vraz; (delavcem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! Glück zu! Glück auf! (uživajočim kako jed:) Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog daj srečo k počivanju! Bog daj dober počitek! (o napivanju:) Bog živi! Gott erhalte! mozi ti Bog! ("masti bog") Guts.; prim. moči; (ako kdo kihne:) Bog pomagaj! zur Genesung! (v vzklikih:) Ti moj Bog! Bog pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: "Bog", za: "Bog bodi hvaljen", ali kaj takega: Bog, da je tako, gottlob (ein Glück, ich bin froh, ich bin zufrieden), dass es so ist; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); še Bog, da je toliko; gottlob, dass es so viel ist, jvzhŠt.; Kruha b' ti dala, Ajdov je. "Ljubica moja, Bog, da je!" Vod. (Pes.); še Bog, če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog se usmili! Bogu se smili! Gott erbarme sich! tak je bil, da se Bogu smili! er sah aus, dass es Gott erbarme! bodi Bogu potoženo! Gott sei es geklagt! Bog hotel! wollte Gott! Bog dal, da bi bilo tako, gebe Gott, dass es sich so verhalte! Bog daj! geb' es Gott! Bog pomozi! helfe Gott! ako (če) Bog da! so Gott will! naj pa bo z Bogom! so sei es denn in Gottes Namen, Levst. (M.); Bog ve! weiß Gott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; vedi si ga Bog, kje vedno tiči! Bog sam vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila Bog si jo vedi kaj, Vrt.; Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog odvrni! Gott behüte! Gott bewahre! Bog tega varuj! das verhüte Gott! (Bognasvaruj, subst.; der Gottseibeiuns, Jurč.; strah imeti pred čim, kakor Bognasvaruj pred križem, SlN.); Bog in sv. božji križ! Bog bodi pri nas in sveti vtorek! (sreda itd., kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govorí; a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje "dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga svetega! za Boga milega! za Boga! um Gottes Willen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za skozi Bog! Prim., Kras; po it. "per Dio!" napačno narejeno); (o zagotavljanju, zaklinjanju:) Bog in duša! bei meiner Treue! Cig.; Bog me! (bogme!) = so wahr mich Gott strafe! bei Gott! Bog me, da je res! Bog mi je priča! — "pod milim Bogom" se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti; er hat auf Gottes Erdboden nichts zu thun; — v Boga ime (vbogajme) dati kaj, ein Almosen geben; rad v Boga ime daje; — 2) die geweihte Hostie: župnik je nekam šel z Bogom, (gieng versehen); — 3) das Gottesbild: držiš se, kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen; — 4) bog stari, die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Kras-Erj. (Torb.).

bogȃstvọ 1., n. = boštvo, die Gottheit, Dict., Trub., Dalm.; njegovo meso je z bogastvom združeno, Krelj; (v treh osebah) in v enem samem edinem bogastvu, Kast. (Rož.).

bogȃstvọ 2., n. — pogl. bogatstvo.

bogàt, -áta, adj. reich; bogata nevesta; bogata dežela; bogato oblečen biti, reich, prächtig gekleidet sein; — bogato se oženiti (omožiti), eine reiche Partie machen; bo bogat, kakor pes rogat, = er wird nie reich sein, Guts.; bogat s čim, Met., Mik.; bogat s čredami, herdenreich, Jan.; bogate s sladkim medom čebele, Kast. (N. c.); loka z dišečimi rožami bogata, eine Au, reich an duftenden Blumen, Ravn.-Mik.; bogat s čednostmi, tugendreich, Jan.; bogat z učilniško omiko, Levst. (LjZv.); — zlata bogat, goldreich, bogat slavnih del, thatenreich, Cig., nk.; — reichlich: bogata žetev, bogati zakladi; bogata ruda, derbes Erz, Cig.; — tudi: bógat, -áta, Št.

bogatȃštvọ, n. coll. die Reichen, Zora.

bogatẹ̑nje, n. das Reichwerden.

bogȃtstvọ, n. der Reichthum; b. v živini, der Herdenreichthum, b. v besedah, der Wortreichthum, Cig.; kjer je bogatstvo, je eden hudič, kjer je uboštvo, tam jih je pa sedem, M.; — govori in piše se nav. bogastvo.

bȏgmanje, n. das Betheuern mittelst des Ausdruckes: bogme.

bogočȃstje, n. die Gottesverehrung, der religiöse Cultus, Jan., Cig. (T.), nk.; minister za b. in uk, DZ.

bogočȃstvọ, n. = bogočastje, Cig.

bogohȗłstvọ, n. die Gotteslästerung, die Blasphemie, Jan., Nov.; — stsl.

bogoklę̑tje, n. die Gotteslästerung, Jan.

bogoklę̑tstvọ, n. die Gotteslästerung, Mur., Cig., Zora.

bogoljȗbje, n. die Liebe zu Gott, die Frömmigkeit, M.

bogomȋlstvọ, n. das Bogomilenthum, Cv.

bogorǫ̑dje, n. die Theogonie, Cig., Jan.

bogorǫ́dnost, f. die Frömmigkeit, Cig.; šesti (dar sv. duha) je dar bogorodnosti, Schönl.; službe bogorodnosti, Kast. (N. c.); Jakobova b., Jsvkr.

bogorǫ̑dstvọ, n. = bogorodje, Cig.

bogoskrȗnstvọ, n. die Gotteslästerung, nk.

bogoslȃvje, n. die Gottesverehrung, Cig.

bogoslǫ̑vje, n. die Theologie, die Gottesgelehrsamkeit, Mur., Cig., Jan., nk.

bogoslǫ̑vstvọ, n. = bogoslovje, Mur., Jan., nk.

bogoslȗžje, n. der Gottesdienst, der Cultus, Cig.

bogotȃjstvọ, n. die Gottesleugnung, der Atheismus, Jan., Cig. (T.), nk.

bogovȃnje, n. 1) das Götterleben, Cig.; — 2) das Wahrsagen, Cig., M., Boh., Jap. (Sv. p.), Vrt.; bogovanje in copranje, Dalm.

bogovę̑rje, n. der Gottesglaube, Cig. (T.).

bogovę̑rstvọ, n. der Gottesglaube, der Deismus, Cig.

bogovlȃdje, n. die Theokratie, Cig. (T.).

bogǫ̑vstvọ, n. das Götterthum, Cig., Jan.

bogoznȃnje, n. die Gottesgelehrtheit, die Theologie, V.-Cig.

bogoznȃnstvọ, n. die Gottesgelehrtheit, Cig., Jan.

bȏgstvọ,* n. = boštvo (Gottheit), Jan., Bas., Pohl., ogr.-Valj. (Rad), Preš.

bojevalíšče, n. der Kampfplatz, Cig., Pohl.-Valj. (Rad).

bojevȃnje, n. das Kämpfen.

bojíšče, n. das Schlachtfeld, der Kriegsschauplatz.

bȏkanje,* n. 1) polnjenje ogeljnice s suhimi okleški, C.; — 2) die Fülle (bei den Kohlenbrennern), Cig.

bolẹ́hanje, n. das Kränkeln.

bolẹ̑nje, n. das Schmerzen, Cig., M.; — die Krankheit, Mur., ZgD.

bolēta, f. izkazni listek (n. pr. pri mitnicah), die Bollette.

bolẹ́vanje, n. das Kränkeln, M.

boljȃrstvọ, n. die Aristokratie, die Aristokraten, Cig. (T.).

bọ̑ljšanje, n. das Bessern; — die Besserung.

bołníšče, n. das Krankenzimmer, Levst. (Pril.); — das Krankenhaus, Vod. (Bab.), SlN., Str.

boloslǫ̑vje, n. die Krankheitslehre, die Pathologie, Cig., DZ.

bolovȃnje, n. das Kranksein, Cig.

bolvȃnstvọ, n. der Götzendienst, ogr.-Valj. (Rad).

bombardovȃnje, n. das Bombardement, Cig., Jan.

borȋnje, n. = borovje, C., Št.

boríšče, n. der Kampfplatz, Cig., Jan.; večina kmetov je bila pokončana na borišči, Jurč.; — der Fechtboden, Cig., Jan.

borȋvstvọ, n. die Fechterkunst, Cig.

bọ̑rje, n. = borovje, Guts., Jarn.

borjénje, n. das Kämpfen, der Wettkampf, Cig., Jan., C., nk.; na skradnje b. svojo dušico okrepiti, kajk.-Valj. (Rad); tudi: borjenjè, ogr.-Valj. (Rad).

borovȋčje, n. 1) = brinje, Mur., Št.

borovíšče, n. = borovje, C.

borǫ̑vje, n. coll. der Föhrenwald, der Kieferwald; borovjè, ogr.-Valj. (Rad).

borovníčevje, n. coll. das Heidelbeergesträuch.

borovnȋčje, n. coll. = borovničevje, Z.

bȏrstvọ, n. die Fechtkunst, Jan.

bosȋlje, n. = bosiljek, Jan.; — hs.

bǫ̑štvọ 1., n. die Gottheit, Jan.

bǫ̑štvọ 2., n., Trub., Boh.-Mik., Jsvkr., Bas.; — pogl. uboštvo.

botrȋnstvọ, n. die Gevatterschaft, Cig., Jan.

bǫ́trstvọ, n. die Pathenschaft.

božančè, -ę́ta, n. das Hätschelchen, Cig.

bǫ́žanje, n. das Streicheln, das Liebkosen.

božȃnstvọ, n. die Gottheit, Habd., Mur., ogr.-Valj. (Rad), nk.

božȃstvọ, n. = božanstvo, Rog., Valj. (Rad).

božəstvọ, n., Mur., Cig., Jan., pogl. boštvo, božanstvo.

božičevȃnje, n. das Feiern der Weihnachtstage, M.

bradavíčevje, n. coll. die Warzen, C.

bradȋnje, n. coll. der Baumbart, C., ogr.-Valj. (Rad).

bradǫ̑vje, n. coll. die Baumflechte (usnea), M., Z.

brájdišče, n. das Rebengeländer, Jan.

brámbovstvọ, n. die Landwehr, die Landwehrschaft, Mur., Levst. (Nauk).

branílọ, n. das Schutzmittel: das Befestigungswerk, Cig.; — die Schirmwaffe, Cig. (T.), C., Jap. (Prid.).

braníšče, n. 1) das Bollwerk, Mur., Cig. (T.), Nov., ZgD.; Dubrovnik je opasan z branišči in zidinami, Vrt.; — die Burg, C.; — 2) das Gerüst der Egge (ohne die Zähne), Cig.; — 3) = brana, der Rost (in der Baukunst), Mur.

branȋteljstvọ, n. der Wehrstand, Let.

branȋtvọ, n. = branitev, Habd.-Mik.

branjȃrstvọ, n. die Greißlerei, der Victualienverkauf, Jan.

bránje, n. 1) das Sammeln, b. medu, die Honiglese, Cig.; pos. die Weinlese; v branje, o branju, zur Weinlesezeit, jvzhŠt.; tudi: branjè; — 2) das Lesen; b. sv. pisma; die Vorlesung, Cig., Jan.; b. imeti, eine Vorlesung halten, Cig.; — 3) die Lectüre: to je lepo b.; — na b. moliti, aus dem Gebetbuche beten, Jurč.

bránjenje, n. 1) die Vertheidigung; — die Hinderung, die Verwehrung; — 2) die Weigerung.

brášnọ, n. die Speise, Meg.; — die Wegzehrung, Cig., Jan.; — prim. brešno.

bratȃnstvọ, n. die Neffenschaft, Cig.

bratȋnstvọ, n. die Brüderlichkeit, das brüderliche Verhältnis, Habd., Mur., Cig., C.; — = bratovščina 1): pila sva bratinstvo, Jurč.

bratoljȗbje, n. die Bruderliebe, Cig.; Kje bratoljubja si videl oltarje? Preš.

bratomǫ̑rstvọ, n. der Brudermord, Cig., Jan., Ravn.

brátovstvọ, n. die Bruderschaft (als Verhältnis): b. po mleku, die Milchbruderschaft, Cig.

brátrstvọ, n. = bratovstvo, C.

brȃtstvọ, n. = bratovstvo, Cig.

brávče, -eta, n. ein Stück Schafvieh: človek, neumen kakor bravče, Gor., Št.; — das Schöpschen, Mur.

bravè, -ę́ta, n. ein Stück Mastvieh, Mur., Danj.-Mik.

brȃvje, n. coll. das Mastvieh, Mur., Met.

brazdálọ, n. = brazdač, M.

brbálọ, n. der Herumstöbernde, M.

bȓbanje, n. das Stöbern, das Wühlen.

brbotálọ, n. 1) der Stotterer, M.; — 2) der Plauderer, M.

brbotȃnje, n. 1) das Sprudeln; — 2) das Plappern.

brbrálọ, n. das Plappermaul.

brbrȃnje, n. das Plappern, das Schwatzen.

bŕcanje, n. das Stoßen mit dem Fuße; das Schnellen mit dem Finger.

bŕdce, n. dem. brdo; 1) kleiner Hügel, Cig., Jan., C.; — 2) das Strickholz, worüber die großen Jagdnetze gestrickt werden, die Rückbank, V.-Cig.

bȓdje, n. das Hügelland, das Kleingebirge, C., Cig. (T.).

bŕdọ, n. 1) der Hügel, die Anhöhe; veseli ga pisano brdo, Jurč.; pl. brda, die Hügelgegend, Cig., Jes.; — das Vorgebirge, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); — 2) der Weberkamm, Mur., Cig., Jan., C., Hip. (Orb.), Kr.; oba sta na eno brdo tkana, beide sind von gleichem Charakter, Z.; brez mendranja ne zleze tkalcu platno na brdo, Jan. (Slovn.); — 3) pl. brda, stroj, s katerim se vrvi pletejo, SlGor.

brebiríšče, n. das Steingerölle, C.; der Schotterhaufen, Levst. (Cest.), Nov.

bredénje, n. das Waten.

brẹgǫ̑vje, n. coll. die Berge; b. in dolje, Berge und Thäler, C.

brẹjénje, n. das Trächtigmachen, Cig.

brémce, n., Bes., pogl. bremence; (prim. tudi: bremec, so viel man von einer Sache in einen oder beide Arme nehmen kann, Zilj.-Jarn. [Rok.], nam. bremce).

bréme,** -mę́na, n. 1) die Bürde, die Last, die getragen wird; — der Ballen, der Bund: b. papirja, dračja, Cig.; der Krämerballen, Cig., C.; — v breme so se prijeli = oklenili so se drug drugega, Kranjska Gora-DSv.; — 2) die Leibesbürde, Cig.; — v velikem bremenu, hochschwanger, Notr.-Cig.; — 3) die Last (fig.); državljanska bremena, bürgerliche Lasten, Jan.; občinsko breme, die Gemeindelast, Cig.; stvarno breme, die Reallast, DZ.; die Beschwerde, Cig., Jan., M.

bremę̑nce,* n. dem. breme, kleine Last, M.; (bremę́nce, Valj. [Rad]).

bremę̑nstvọ,* n. der Lastenstand: staro b., DZ.

brenčálọ, n. der Kreisel, Cig.

brenčȃnje, n. das Summen, das Schnurren.

brenkálọ, n. das Klimperwerk, Cig.

brę̑nkanje, n. das Anschlagen von Saiten, das Geklimper.

brenkljȃnje, n. das Saitenspiel, das Geklimper, Jan.

brẹ̑stje, n. der Ulmenwald, Guts., Cig.

brẹstǫ̑vje, n. der Ulmenwald, Guts., Jarn., Jan.

bréšnọ, n. = brašno, Cig., Jan., Npes.-K.

brezbǫ̑štvọ, n. der Atheismus, Cig., Jan., nk.

brezbǫ̑žje, n. der Atheismus, Cig. (T.).

brezcvẹ̑tje, n. die Kryptogamie (bot.), Cig.

brezčȗtje, n. die Gefühllosigkeit, Cig. (T.); die Apathie, Jan.

brezdẹ̑lje, n. der Müßiggang, Cig.; die Unthätigkeit, die Passivität, Cig. (T.); — stsl.

brézdnọ, n. = brezden; pije kakor bi vlival v brezdno, er sauft wie ein Loch, Cig.; (nav. brezno).

brezimę̑nstvọ, n. die Anonymität, Cig. (T.).

brẹzínje, n. = brezje, C.

brẹ̑zje, n. der Birkenwald.

brẹ̑zjiče, n. dem. brezje; junger Birkenwald, Mur., Cig.; Večkrat grem jaz v bukovje, V hojčje, hrastje, brezjiče, Danj. (Posv. p.).

brezkrȃlje, n. das Interregnum (in einem Königreiche), Cig. (T.).

brezlȋčje, n. die Formlosigkeit, Cig. (T.).

brezmȃrje, n. die Sorglosigkeit, C.

brezmȋsəłje, n. der höchste Grad des Blödsinnes, Cig. (T.).

brezmǫ̑štvọ, n. der Jungfrauen- o. Witwenstand, Cig., C.

breznačę̑lje, n. die Principlosigkeit, C.

brẹ́znanje, n. die Brunft (o mačkah), Cig.

brézno, n. = brezdno.

breznǫ̑žje, n. die Fußlosigkeit, C.

brezoblȃstje, n. die Incompetenz, Jan.

brẹ́zovje, n. = brezje, Jan.

brezpomọ̑čje, n. die Hilflosigkeit, Cig., DZ.

brezprȃvje, n. die Rechtlosigkeit, Cig.

brezsǫ̑dje, n. die Gerichtslosigkeit, Cig.

brezstrȃstje, n. die Leidenschaftslosigkeit, die Apathie, Cig. (T.).

brezsvẹ̑tje, n. die Rathlosigkeit, C.

brezȗmje, n. der Unverstand, der Unsinn, Cig., Jan., Cig. (T.).

brezvę̑rje, n. die Religionslosigkeit, nk.; die Irreligiosität, Cig.

brezvę̑rstvọ, n. die Glaubenslosigkeit, nk.

brezvẹ̑stje, n. die Gewissenlosigkeit, Cig.

brezvẹ̑tje, n., Jes., pogl. brezvetrje.

brezvẹ̑trje, n. die Windstille, Mur., Cig., Jan.

brezvę̑zje, n. asyndetische Satzverbindung, Cig. (T.).

brezvlȃdje, n. die Anarchie, Cig., Jan., Cig. (T.).

brezvǫ̑dje, n. der Wassermangel, Cig. (T.).

brezvȏljstvọ, n. = brezvoljnost, Let.

brezzákonje, n. die Gesetzlosigkeit, die Anarchie, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — prim. glede naglasa hs. bezákonje.

brezzákonstvọ, n. 1) = brezzakonje, Mur.; — 2) brezzakǫ̑nstvọ, die Ehelosigkeit, Mur., Cig., Jan.

brezžę̑nstvọ, n. der Cölibat, Cig., Jan.

brigāntstvọ, n. das Brigantenthum, nk.

brijénje, n. 1) das Rasieren, C.; — 2) die Mause (beim Geflügel), Cig.

brȋnje,* n. coll. der Wacholder, das Wacholdergesträuch (juniperus communis).

brínjevje, n. = brinje, Dict., BlKr.

brisáłce, n. dem. brisalo, Valj. (Rad).

brisálọ, n. das Handtuch, Cig., Jan., C.; der Abwischfetzen, Valj. (Rad).

brísanje, n. das Wischen.

brítje, n. das Rasieren.

britvíšče, n. das Rasiermesserheft, C.

brȋtvọ, n., Danj.-Mik.; pogl. britva 1).

brȋvstvọ, n. die Barbierkunst, Cig.

brízganje, n. das Spritzen, Cig.

bŕkle, -ę́ta, n. das Fässchen, Z., Št.

brkljȃnje, n. das Herumstöbern.

brklję̑vje, n. coll. die Stümpfe an abgeästeten Bäumen, C.; das Stummelwerk, C.; — das Gerümpel, Savinska dol.

brlẹ̑nje, n. 1) schwaches Leuchten, schwaches Schimmern; — 2) blödsichtiges Schauen, M.

brlícanje, n. das Flimmern; slabo brlicanje zvezde, SlN.

brlízganje, n. schrilles Pfeifen (z. B. durch die Finger).

brlǫ́ženje, n. das Lagern der Thiere in ihrer Höhle, C.

brlǫ̑žje, n. das Gerümpel: z burklami, metlami, poleni, perilniki in z drugim takim orodjem in brložjem, LjZv.

brnȃvkanje, n. das Gebrumme, Cig.

bŕndalọ, n. der Kreisel, C.

brnẹ̑nje, n. das Summen.

bȓnje, n. die Dammerde, C.; — der Koth, Črniče (Goriš.).

bročívọ, n. das Krapproth, Cig. (T.).

brodȃrstvọ, n. die Schiffahrt, C.; rečno b., die Flussschiffahrt, Jan.; — die Nautik, Jan.; — hs.

brodíšče, n. 1) die Furt, Mik.; — 2) die Ueberfuhr, Cig.; brodišča ali brodi, DZ.; — 3) die Anlände, Mur.; der Hafenplatz, Cig.

brodǫ̑vje, n. die Flotte, Jan., nk.; malo b., die Flottille, Jan.; — hs.

brojílọ, n. die Zählvorrichtung, das Zählwerk, Cig. (T.); — prim. brojiti.

bȓskanje, n. 1) das Wegschnellen, M.; — 2) das Scharren.

brstẹ̑nje, n. die Knospung, Cig. (T.).

brstȋčje, n. = brstje, C.

bŕstje, n. coll. die Baumknospen, Cig., C.; junge Sprossen, die Triebe, Mur.; tudi: brstjè.

bŕstovje, n. = brstje, Cig.

brúhanje, n. das Auswerfen, das Speien; — das Husten mit Auswurf, Cig., C.

brundálọ, n. das Schnarrwerk, Cig.

brȗnọ, n. der Balken, starke Bohle; — nam. brvno.

brȗnovje, n. das Balkenwerk, LjZv.

brusȃrstvọ, n. das Schleiferhandwerk, Cig., Jan.

brusílọ, n. der Schärfapparat, Cig.

brúšenje, n. das Schleifen, das Wetzen.

brvȃnje, n. coll. vsaj po večem že obtesani hlodi, BlKr.; die Balken, das Gebälke, Jan.; das Bauholz, Cig.; — prim. brvno.

bȓvnọ, n. = bruno, der Balken, Mur., Mik., ogr. in kajk.-Valj. (Rad), SlGor., BlKr.; (pomni: "bruvan" nosači, Balkenträger, Krelj).

brzdȃnje, n. das Zäumen; das Bezähmen.

brzojȃvstvọ, n. die Telegraphie, nk.

bučȃnje, n. dumpfes Getön, das Brausen: b. trobente, groma.

búdalọ 1., n. der Dummkopf, der Tölpel, Cig., Met.; tudi budálọ; — prim. hs. budalo (vok. od budala); iz tur. budala, Mik. (Et.).

bȗdalọ 2., n. der Pfuscher (kdor le buda in nič ne opravi), C.; — prim. bodalo 2).

búdəlj, -dlja, n. = budla, die Fülle des Bratens, Valj. (Rad); — prim. budla, budlati.

budílọ, n. 1) das Weckwerk, der Wecker, Cig. (T.); — 2) der Erreger: budilo zvoka, der Schallerreger, Cig. (T.); — 3) das Aneiferungsmittel, C.

budíšče, n. der Erregungspunkt (phys.), h. t.-Cig. (T.).

búhanje, n. das Puffen, das Stoßen; zaslišalo se je močno buhanje v hišna vrata, Zv.

bujénje, n. das Wecken.

búknjenje, n. der Ausbruch (z. B. eines Vulkans), Cig. (T.); — b. nad sovražnika, ein Ausfall, Dict.

búkovje, n. der Buchenwald.

bukvȃrstvọ, n. = knjigarstvo, Cig.

bukvíšče, n. 1) = knjižnica, Jan., Cig., Vod. (Izb. sp.); — 2) = knjižnjak, Jan.

bukvovę̑štvọ, n. = knjigoveštvo, Cig., Jan.

bȗlje, n. nekakšen cmok iz turščične moke z mlekom zamešene, Koborid (Goriš.); — prim. budla.

bȗnkanje, n. 1) das Puffen, das Stoßen, Jarn., Cig., Jan.; — 2) das Spielen auf der Bassgeige, Jarn.

búrkanje, n. 1) das Brodeln, Mur.; — 2) stürmische Erregung: das Aufwallen des Meeres, Cig.; b. morskega šuma, kajk.-Valj. (Rad).

búrklišče, n. der Ofengabelstiel.

bútanje, n. das Anschlagen, das Stoßen; butanje valov, die Brandung, Cig. (T.).

bȗteštvọ, n. die Tölpelhaftigkeit, ZgD.

cȃpje, n. coll. die Fetzen.

cȃrstvọ, n. das Zarenthum; das Kaiserthum, nk.

cẹdíłce, n. dem. cedilo; der Suppenseiher, das Küchensieb, Cig., C.

cẹdȋlje, n. die Hainbinse (luzula), Cig.

cẹdílọ, n. der Seiher, das Seihgefäß; — pustiti koga na cedilu, jemanden in der Patsche, in einer Verlegenheit lassen; ostati na cedilu; — der Filtrierapparat, Jan., Cig. (T.).

cẹdíšče, n. der Seiherherd, h. t.-Cig. (T.).

cę́drovje, n. der Cedernwald, Jan.; cédrovje, Valj. (Rad).

cəfrȃnje, n. 1) das Zupfen, das Zerfasern; — 2) das Zupfsel, zerfaserte Leinwand (Charpie), Cig., Jan.

cę́hovstvọ, n. das Zunftwesen, Cig., Jan.

cẹjénje, n. das Seihen, das Geseihe, Cig.

cẹlílọ, n. das Heilmittel für Wunden, die Wundarznei, Cig., Jan.

cẹ́ljenje, n. die Heilung (von Wunden).

celǫ̑vje, n. coll. = orodje, Kres; — nam. cevovje (?); prim. cel, m.

cẹnílọ, n. der Schätzungspreis, Cig., Jan., C.; pristojbinsko c., der Gebürentarif, Levst. (Pril.); — die Schätzung, der Census, Cig.

cẹ́njenje, n. das Schätzen.

cẹ̑panje 1., n. das Spalten.

cẹ̑panje 2., n. 1) das Umstehen; — 2) das Niederfallen.

cepətálọ, n. der Trampler, der Zappler, Cig., M.

cepətȃnje, n. das Stampfen, das Getrampel; misli, da čuje cepetanje preganjavcev, Jurč.; — das Zappeln.

cẹpidláčenje, n. die Silbenstecherei, Cig. (T.); — hs.

cẹpílọ, n. 1) das Pfropfwerkzeug, Cig., Jan.; — 2) das Pfropfen.

cẹpíšče, n. = cepilnik 2), V.-Cig.

cẹpívọ,* n. der Impfstoff, Cig., Jan., C., DZ., nk.

cẹpjè, n. veredelte junge Bäume, ogr.-C.

cẹ́pljenje, n. 1) das Spalten; — 2) das Pfropfen; — 3) das Impfen.

cẹpovíšče, n. = ročnik, der Dreschflegelstiel, C.

cerę̑nje, n. = ruševje, das Knieholz, das Krummholz, Krn-Erj. (Torb.).

cerkvę̑nstvọ, n. das Kirchenwesen, Cig., Jan., C.

cerkvíšče, n. die Kirchstätte, C.; der Kirchenplatz, Cig., Jan.

cerǫ̑vje, n. der Zerreichenwald.

cesarjevȃnje, n. die Regierung, Herrschaft eines Kaisers, Cig. (T.); v našega cesarjevanja tridesetem letu, DZ.

cesȃrstvọ, n. 1) das Kaiserthum, das Kaiserreich; — 2) die Kaiserwürde, Cig.

cẹstíšče, n. die Fahrbahn der Straße, Levst. (Cest.); seči niso dovoljene ob cestiščih, Nov.

cẹ̑stje,** n. der Straßenkörper, Levst. (Cest.).

cẹstodẹ̑łstvọ, n. der Straßenbau, Jan., DZ.

cę̑vje, n. = orodje, Jan.; prim. cev, m.

cẹvopȋsje, n. die Gefäßbeschreibung, Cig.

cevǫ̑vje, n. coll. = orodje: čebelarsko c., Gol., Gor.; — prim. cevje.

cẹ̑vstvọ, n. das Gefäßsystem, Cig., Jan.

cigánjenje, n. 1) das Zigeunerleben, Cig.; — 2) das Prellen; — das zudringliche Bitten, vzhŠt.

cigȃnstvọ, n. 1) das Zigeunerthum; — 2) die Gaunerei, Cig., Jan.

címanje, n. das Keimen, Mur.

cȋncanje, n. = kinkanje, das Nicken; — das Zaudern, die Unentschiedenheit.

cingljȃnje, n. das Geklingel.

cínjenje, n. die Glasur, V.-Cig.

cmȃkanje, n. das Schmatzen, Z.

cmę́rdalọ, n. der Raunzer, der Winseler, Cig., BlKr.

cmę̑vkanje, n. das Winseln, Cig., M.

cmokȃnje, n. das Schmatzen, das Patschen.

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar