Pozdravljeni, zanima me, kaj od navedenega je pravilno (ali je morda pravilno oboje): – Kam v Prekmurju? – Kam v Prekmurje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
V medijih se pogosto pojavlja zveza do kam. Na primer v naslovih: Do kam lahko seže rast trgovcev? (Dnevnik), Do kam bo segalo morje? (Delo), Do kam seže podpora slovenskih parlamentarcev? (Večer), Do kam za naš teran (Val 202). Primer s tem prislovnim zaimkom se pojavi tudi v razlagi gesla kam v SSKJ: Pokazal je, do kam naj odkosijo. Je zveza do kam potemtakem enakovredna zvezi do kod?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Prosim vas za jezikoslovno svetovanje. V Prešernovih poezijah sem zasledil nejasnost. Problem vidim v zapisu tega verza: Samo to vem, da pred obličje nje ne smem in ni mesta vrh zemlje, kjer bi pozabil to gorje. Moje videnje tega verza je, da gre za podredje. V podredju vejica loči odvisnik od glavnega stavka in odvisnike različnih stopenj med seboj. V verzu sta odvisna stavka ločena z IN, pred njim pa ni vejice. Zakaj?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Je lahko predlog zunaj (npr. zunaj regije) odgovor na vprašanje kam? Na primer: igralnico bodo preselili zunaj/izven občine.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Prosila bi za pomoč pri lektoriranju, saj nisem gotova ali je naslednji stavek pravilen. Posnetki so lahko umeščeni vmes ali na začetku pogovora ob vsebini.
Lepše se mi sliši na začetek pogovora, ne znam si pa razložiti, zakaj bi bilo to bolj pravilno.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Opazila sem, da je slovenska ustvarjalka jedi Tereza’s Choice svojo pijačo kombucha poimenovala Planinc’. V pravopisu je za uporabo apostrofa navedeno pravilo, da zaznamuje izpuščeno črko. Bi se pijača torej morala imenovati Planin'c?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Mi lahko poveste, ali je pravilno napisano:
Ker je glagol pri uporabi namenilnika velikokrat nejasen.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
V knjižnem jeziku je pravilna raba do tja, saj s prislovom tja odgovarjamo na vprašanje Kam?, s tam pa na vprašanje Kje?. Torej:
Je pa že v SSKJ zapisana tudi raba tam v pomenu 'tja', ki je označena kot narečna. Iz narečij nato prehaja tudi v zapisana besedila, saj jo v Gigafidi 2.0 v zvezi do tam najdemo 664-krat, kar pa je bistveno redkeje kot bolj knjižna zveza do tja s skoraj 4000 pojavitvami.
Na pogostost rabe do tam verjetno vpliva tudi nasprotna zveza od tam (morda prek od tam do tam, kjer oblika od tam do tja v korpusu ni izpričana), ki pa odgovarja na vprašanje Od kod?.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zanima me, ali obstaja pravilo ali vsaj priporočena raba pri navajanju vključenosti študentov v oz. na študijske programe.
Primer 1:
Zdelo bi se logično, da če se študentje vpišejo v program, se tudi usposabljajo v programu, ne na programu.
Rektorat naše univerze se zdi, da daje prednost rabi predloga v, saj so v navodila zapisali tako, kot prikazuje naslednji primer.
Primer 2:
Podobna je večinska raba (ne pa striktna) na portalu gov.si, od koder je naslednji primer.
Primer 3:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Spoštovani, živim v kraju Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Tudi občina, ki obsega več krajev oziroma zaselkov, se imenuje tako. Opažam pa, da imamo težavo s pravilno rabo predlogov, ko gre za vprašanje kam, od kod, kje itd. se kaj dogaja. Namreč naletimo lahko na rabo pri Sv. Trojici se spet dogaja ali v Sv. Trojici se spet dogaja. Načeloma bi glede na to, da gre za poimenovanje kraja po svetnikih, bil predlog pri ustrezen, vendar kot kaže, se izgublja ali pa ga raba predloga v izpodriva. Vsekakor je raba omenjenega nejasna in (ali) napačna. Rada bi odgovor, s katerim bomo pravilno pojasnili in utemeljili rabo predlogov in tako vsaj na krajevni ravni ne bi delali napak.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
V enem izmed delovnih zvezkov za slovenščino za 9. razred je v rešitvah navedeno, da je v povedi 'Slovenija se je priključila k Evropski uniji leta 2004.' stavči člen 'k Evropski uniji' predmet. Vendar se je po njem mogoče vprašati tudi s kam se je Slovenija priključila. Ne gre torej za prislovno določilo časa?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Zanima me raba predlogov v in na ob samostalniku glasovanje (če pustimo vnemar druge predložne možnosti). S kolegi se namreč mnenjsko nekoliko razhajamo glede tele rabe: – dati na glasovanje > se strinjamo – v/na glasovanju je naš predlog dobil dovolj podpore – že v/na prvem glasovanju smo potrdili vse točke
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Ali je glagol dati polnopomenski ali nepolnopomenski? Kakšna je razlika, če je neki glagol nepolnopomenski ali ne ali če je vezljiv? Oba potrebujeta dopolnilo ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Kako v besedilu ravnamo z imeni ulic, npr. iz skandinavskih jezikov (Vendevägen, Myrerskogveien ...) spol in sklonljivost v slovenščini?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Zanima me, kako zapišemo ime društva: Društvo vinogradnikov radgonsko-kapelskih goric ali Društvo vinogradnikov Radgonsko-Kapelskih goric. Kako se zapisuje besedna zveza radgonsko-kapelske gorice v drugem kontekstu, npr.: traminec, letnik 2013, radgonsko-kapelske gorice Zanima me tudi zapis zveze:
Če se piše z veliko začetnico, je vprašanje naslednje:
Kam uvrščamo to poimenovanje – k zemljepisnim ali stvarnim imenom?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Na spletu lahko v velikem številu zasledimo izraze kot so Invazija na Ukrajino, Invazija na Afganistan, Invazija na Normandijo idr., ob pogledu na Fran pa v definiciji gesla invazija piše, da je to »vdor vojaških sil ene države V drugo«, torej ne »NA drugo«. Podan je tudi primer Invazija v Normandiji. Zanima me, kateri zapis izmed naslednjih je ustrezen oz. pravilen:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Kaj je pravilno: oseba se zaposli na delovno mesto zdravnika ali oseba se zaposli na delovnem mestu zdravnika?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Želel bi izvedeti, kdaj uporabljamo besedo delavnik in kdaj besedo delovnik. V raznih besedilih se namreč glede tega pojavlja kar nekaj nejasnosti. Ali razmišljam pravilno, ko menim, da se beseda delovnik nanaša na vse, kar je povezano s samim delom (prim. delovni dan, delovni čas, delovni pogoji ...), medtem ko se beseda delavnik nanaša na osebo, torej na delavca (prim. Človek je delaven. v pomenu 'voljan je dela, rad dela')?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
V spodnjem primeru so trije glagoli. Prvi je glagol premikanja, zato vem, da mora biti drugi v namenilniku. Kako pa je s tretjim (prati)? Ali mora biti tudi ta glagol v namenilniku ali se mora končati na končnico -ti?
Jaz grem samo dat perilo prat(i).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Na spletu se pojavljata dve različici zapisa besede prenos v povezavi z računalnikom, telefonom ali drugo napravo, in sicer prenos na (npr. prenos podatkov na računalnik) in prenos v (npr. prenos podatkov v računalnik). Kateri predlog je pravi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Med vprašanji sem že zasledila, da je pred in sicer vedno vejica, ker gre za pojasnjevalno priredje. Vendar se v šolskih zapiskih pogosto pojavlja tale poved: To je moja sestrična in sicer je to Martina. Poved je zapisana brez vejice, je ta zapis pravilen? Zanima me tudi, zakaj veznik saj spada pod vzročno in ne pojasnjevalno priredje? Zakaj pri določenih povedih enostavno preštejemo povedke, da bi ugotovili kam spada vejica, pri drugih pa to ni mogoče? Če ste na katero od teh vprašanj že odgovorili, se opravičujem, vendar jih nisem uspela najti. Mogoče še to, so vejice in povedi, v mojem vprašanju, smiselno postavljene?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
V zadnjih letih opažam, da veliko ljudi pridevnik dobrodošel uporablja s tožilnikom namesto z mestnikom (npr. Dobrodošli v Slovenijo!). Je to res pravilno?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Zanima me pravilna postavitev vejic v naslednji povedi:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Lepo prosim za pomoč pri razrešitvi zagate glede stave vejice. Nikakor se ne dokopljem do odgovora, ki bi mi dal nekaj gotovosti. Sprašujem se (tudi kolegice v šoli), kdaj je pred ZAKAJ vejica in kdaj je ni. Izpisala sem si nekaj primerov:
Kje se je mogoče o tem še podučiti? Nekaj sem našla v členu 331 (Slovenski pravopis, 2001). Zasledila sem tudi nekaj debat na spletu (o »primeru NLB«: Vem(,) zakaj), a ni kakšnega merodajnega odgovora – mogoče pa sem ga kako spregledala.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Zanima me, ali bi v označenem primeru (modrem) treba pisati vejico ali ne. Dodajam tudi primer druge navedbe vira.
Mencinger, J., 1997, Daleč od Evrope, v: Mladina, št. 7, 18. 2. 1997, str. 26–29.;
Tauber, A., 1991, Kam vodi razvoj? v: Delo, št. 14, 18. 1. 1991, str. 9.
ALI
Tauber, A., 1991, Kam vodi razvoj?, v: Delo, št. 14, 18. 1. 1991, str. 9.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Pozdravljeni. Potrebujemo vašo pomoč pri razjasnitvi vprašanja glede neskladenjske rabe vejice, pojasnila v Pravopisu (349-352) pa ne najdem. Gre za primer, ko je odvisnik del enote v stavku, ni pa pomensko del povedi, na primer: Zavod za vzrejo semen, ki kalijo. Če celotno zvezo z odvisnikom prenesem v poved, me zanima, ali bi morala za to zvezo v zadevnem stavku stati vejica, torej na primer: Sprejeli so pravilnik o Zavodu za vzrejo semen, ki kalijo in poslovnik tega zavoda. Če bi na primer naziv zavoda označili z narekovaji - o "Zavodu za vzrejo semen, ki kalijo" in poslovniku ... -, ne bi bilo najmanjšega dvoma, da vejica ni potrebna. Po mojem mnenju vejica nima prave vloge niti v primeru zapisa brez narekovajev (tudi sicer zveze ne pišem z narekovaji), mnenja med nami glede vejice pa se krešejo. Lepo prosim še za vaše mnenje (in napotilo, kje v Pravopisu je to obdelano, če je). Hvala lepa.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Potrebujem pomoč pri besedni analizi, in sicer pri stavku: Želela sem na sprehod, pa je začelo deževati. Predvsem bi potrebovala pomoč pri analizi/določanju glagola: je začelo in deževati. Glagolu pa določamo osebo, število, čas, naklon, vid, način, prehodnost ter namenilnik ali nedoločnik.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Zanima me, kam postavimo besedno zvezo "v senci" pri nazivih, kot je npr. Ameriški senator za Zvezno okrožje Kolumbije v senci.
Če uradni naziv osebe vsebuje frazo "v senci", na primer pri prevodu angleškega naziva Shadow Chancellor of the Duchy of Lancaster, kakšen je besedni red? Predvidevam, da "v senci" postavimo na konec naziva, torej Kancler vojvodstva Lancaster v senci?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Zanima me, kako pravilno delimo besede:
raznovrstnost, vrednost, večjih, regionalnih, biomasa, proizvedeno, soproizvodnji, kamnih, predalpskih, Ljubljana, prihodnjih in angleško besedo naturally.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Kako slovensko govoreči posameznik razmišlja napram ostalim narodom? Kaj so posebnosti, odlike in slabosti slovenščine? Kako star je naš jezik? Iz katerih jezikov se je rodil in pobiral svoje prvine?
Tu in tam sem v času razstresene zasledil zgornje primere. Sedaj me pa zavestno zanima kako vse slovenski jezik posredno in neposredno vpliva name. Na posamezna zgornja vprašanja ni potrebno odgovarjati. Najverjetneje se jih da združiti v enega preprostega - etimologija slovenščine? Služijo samo kot primer kam pes taco moli. Vesel bom kakršnegakoli odgovora. Z veseljem bom prebral daljšo obrazložitev s priloženimi citati ali pa odšel v knjižnico po sledi priporočene literature.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Pripravljam predavanje in sem ugotovil, da ne vem dajati pravilnih imen glasbenikom, glede na njihov igrani instrument.
Npr. kdor igra: Kitaro je kitarist-ka Harfo je harfist-ka Citre je citrar-ka Itd.
Ne vem pa kdo je (ime), kdor igra: Sitar (indijsko brenkalo) Bajs (slovensko ljudsko brenkalo) Tamburico (slovensko ljudsko brenkalo) Ukulele (havajsko ljudsko brenkalo) Liro (starogrška lira) Benjo (ameriško folk in jazz brenkalo)
Kam naj za bodoče podobne primere pogledam, oz kje zvem kako? Hvala.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Pozdravljeni, učitelji smo v dilemi, kako se v Žireh pišejo imena ulic: POT V SKALE, POD GRIČI, POT NA KOČE.
Gre za pisanje velikih začetnic. Se opravičujem, ampak vsskoletno dilemo pisanja naslovov učencev bi rade razjasnile. Obstoječi zapisi so različni.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Kateri glagol in posledično tudi samostalnik je najbolj primeren v zvezi z letnim dopustom? Izrabiti/porabiti/koristiti/izkoristiti letni dopust oz. izraba/poraba/koriščenje letnega dopusta. Na primer v zakonodaji se uporablja termin izraba letnega dopusta.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Kam bi uvrstili besedo odisejada? Vem, da je frazem besedna zveza ...Ali je tudi odisejada frazem oz. kaj je?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Pozdravljeni, zanima me etimologija besede prke, s približnim pomenom proti (npr. Ena fajn gostilna je tam nek na severozahodu, prke Šišk).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Ali lahko izvem, kam naj se obrnem za razlago priimka Kropušek?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Zanima me, kakšen je (etimološki) izvor pripone -s v zemljepisnih imenih vzhodnih Alp od Furlanije, preko Tirolske do Švice.
Mišljena so imena:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Zanima me, kako je s sklanjanjem krajevnega imena Šentjurij, rojstnega kraja Toneta Pavčka. Slovnično je pravilno v Šentjuriju na Dolenjskem, a se je pri krajanih ustalila raba v Šentjurju na Dolenjskem. Zanima me, kateri zapis je pravilen.
Zahvaljujem se vam za odgovor in vas lepo pozdravljam.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Nekaj glede rabe vezniške rabe besede kako sem našla v SSKJ. Zanima pa me, ali je v spodnjih primerih kakšna razlika v pomenu, če je uporabljen veznik da oziroma kako. Zdi se mi, da je vsaj včasih v navedenih povedih bilo bolj zaželjeno, da se uporabi da, ne pa kako. Ali to še vedno velja? Ali bi kako lahko pomenil tudi na kakšen način?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Zanima me, ali določena stvar ali ideja nekam spada (to se mi zdi po občutku primernejše) ali sodi (težava z dvojnikom soditi tekmo)? Hvala in lep pozdrav.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Prosim, če mi lahko poveste, v katerem aktualnem jezikovnem priročniku lahko najdem fonetični zapis posamezne besede SKJ.
Npr., kam naj pogledam, če želim izvedeti, kako se pravilno zapiše (v oglatih oklepajih) izgovor besede PREDVSEM?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Kako ustrezno prevedemo angleški izraz room service; slovensko postrežbav sobo ali postrežba v sobi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Zanima me, kako je s sklanjanjem imen za vzpetine, če se ta imenuje po svetniku, npr. Lovrenc, Sveti Jošt. Ali gremo naSveti Jošt ali na Svetega Jošta, je pohod na Lovrenc ali na Lovrenca?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Ali je bolj pravilna besedna zveza spletni vodnik ali spletni vodič – ali predlagate kaj povsem drugega?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Zanima me, kam postavimo končno ločilo pri izpuščenem delu citata.
Najlepša hvala za odgovor.
Izpuščeni sta tretja in četrta poved. »Prva poved. Druga poved. /…/ Peta poved.« »Prva poved. Druga poved /…/. Peta poved.«
Izpuščen je del druge povedi ter tretja in četrta poved. »Prva poved. Druga poved /…/. Peta poved.« »Prva poved. Druga poved /…/ Peta poved.«
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Ali obstaja kakšno posebno pravilo za pisanje ločil v naslovih? Seveda ne pridejo v poštev časopisni ali poročevalski članki.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Namenilnik. Poslali so me osvojit vrh gore.Poslati ni glagol, ki bi pomenil premikanje, zaukazana osvojitev pa ga nedvoumno pomeni. Kako zdaj: ali poln nedoločnik ali skrajšan?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Na vas se obračam s prošnjo za pomoč pri uporabi kratic, ki se zaradi spremenjene terminologije nenadoma neposrečeno mešajo in pokrivajo. Gre za poimenovanje posameznih vrst knjižnic v slovenskem knjižničnem sistemu, opredeljenih z Zakonom o knjižničarstvu:
Gotovo ste na podoben primer že naleteli in lahko svetujete, kakšna bi bila najboljša rešitev.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Slovenski pravopis ima, tako so nas učili, v abecedi tri šumnike – č š ž. Po raztrosu pokojnika, ki ima v priimku ali imenu enega od šumnikov, polovica strešice na spominski ploščici odpade. Ker me o spremembi zapisa ni nihče predhodno obvestil, je bil to zame šok. Vsi dokumenti z uradnimi podatki so bili dostavljeni iz KP ŽALE. Ko sem protestirala glede zapisa, so mi pojasnili, da ima za moj oziroma osebni priimek mojega pokojnega moža, avtorske pravice spoštovani arhitekt gospod Marko Mušič. Pridobila sem mnenje odvetnika, ki mi odgovarja, da nihče ne more pridobiti avtorskih pravic nad osebnimi imeni in priimki. Razumem, da ima avtorske pravice za obliko spominskega parka, obliko ploščic, ki so lahko okrogle, kvadratne, trikotne itd. Le kdo ima pravico dodeliti tretji osebi, da spremeni slovenska imena in priimke. Nisem edina prizadeta, ampak še stotine drugih živih sorodnikov, ki so se odločili za raztros pokojnika in ima v imenu ali priimku Č Š Ž. Zapisan je pravilno le mehki ć. Ko obiščem spominski park, imam občutek da sem na pokopališču nekje na Slovaškem in ne sredi Slovenije. Slovenci se za svoj pravopis borimo že stoletja, ko pa smo končno samostojni, anomalije tiho trpimo. Verjetno ne bom dočakala kakšno spremembo, za nami pa so naši potomci, ki so ravno tako prizadeti. Torej vprašanje je, kdo lahko spreminja naša osebna imena in priimke brez našega soglasja?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Vsak teden lektoriram šolski jedilnik. Bi morda lahko zapisali nekaj primerov, kako pisati določene jedi. Kako pišem Beef Stroganoff ali Cordon Bleu? Citatno?
Kaj pa primeri pašta fižol, haše omaka? S kakršnimikoli vezaji? Kam bi človek lahko te stvari pogledal? Na kulinarika.net najbrž ne ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Ne vem, ali je moje vprašanje res pravopisno/jezikovno, pa vendar vas prosim za odgovor.
V Praktičnem spisovniku Miran Hladnik za pisanje opomb priporoča: »Oznako za opombe zapišemo v nadpisani obliki (superscriptu, torej rahlo dvignjeno in pomanjšano, vendar v enaki obliki pisave, kot je uporabljena za osnovno pisavo) in takoj za zadnjim ločilom izjave, brez presledka.«
Ali je v spodnjem primeru oznako za 3. opombo mogoče napisati kam drugam kot pred oklepaj:
.... (aaa,1 bbb2 in ccc3) ...
Čeprav isti avtor priporoča, da se v takem primeru napiše samo ena opomba, in sicer za oklepaj in morebitno ločilo, v praksi to ni vedno mogoče oziroma smiselno.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Pišem diplomsko nalogo na temo zanikanega rodilnika. Skozi čas, v razvoju jezika in v pogovoru dajalnik in rodilnik izginjata in njuno vlogo prevzema tožilnik. Jezik se čedalje bolj poenostavlja. Zanima me, kako bi vi zapisali naslednje stavke:
Grem po vino. ali: Grem po vina.Učim se slovenščino. ali: Učim se slovenščine.Ne smeš brati knjige ali: Ne smeš brati knjigo.
In podobni primeri.
Potem pa še malo drugačen primer. Ali bi dvakrat zanikali tale stavek, ali je enkrat dovolj: Ne smem ne brati knjige/knjigo. Ali mora biti po Vaše pomožnik zanikan ali ne. Zanima me, zakaj tako menite, in Vas prosim, če svoje odgovore lahko utemeljite.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Zanima me, ali obstaja pravilo glede uporabe predloga za potovanje (nakazovanje denarja, pisanje pisem, pošiljanje paketov) v/na določene države.
Po občutku se mi zdi, da se v glavnem potuje v države (recimo v Španijo, v Nemčijo, ampak tudi na Nemško ...) in na otoške države (na Kubo, na Jamajko...), vendar mi moj občutek govori, da ni vedno tako (v veliko Britanijo, na Švedsko...)
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Kakšna je razlika med besedama oznaka in označba?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Zanima nas, ali je uporaba tožilnika v drugem stavku spodnje povedi pravilna oziroma ali bi bilo treba uporabiti rodilnik:
S tem praktičnim testom preverimo kandidatovo zmožnost pisnega izražanja (zlasti pravopis, besedišče in slovnico) v njegovem drugem jeziku, in ne njegovo poznavanje/njegovega poznavanja tematskega področja.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Zanimajo me rodilniške oblike in pridevniške izpeljanke (ter utemeljitve) naslednjih zemljepisnih imen, za katera v literaturi in na spletu srečujem različno rabo in nasprotujoča si pojasnila:
Popravite me, če sem katero od imen že v vprašanju zapisal napačno. Glede imen na -ль celo v vaši svetovalnici različni odgovori nasprotujejo drug drugemu.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Za nalogo imam ugotoviti kako se sklanjajo Helsinki. Ali mi lahko pokažete?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Zanima me, kako se pravilno zapiše: Lundyin model ali Lundyjin model?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Zanima me raba nazivov pred poklicem ali drugim nazivom, na primer gospod policist, gospod zdravnik, gospod magister. Zanima me tudi primernost uporabe naziva pred osebnim imenom (g. Matej). Sta takšni rabi nujni oziroma primerni, ali se naziv uporablja izključno pred priimkom.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
V službi smo obravnavali pravilnik, v katerem je bila zapisana beseda računovodenje, in vprašanje ali gre za slovensko besedo oziroma če je v slovarju slovenskega knjižnega jezika. Oseba, ki je na svojem področju strokovna, to je finančno-računovodskem, podpira to besedo, vendar vseeno je dilema tistih, ki ne poznajo te stroke, ali gre za slovensko besedo. Naj vam citiram cel odstavek:
Pri poslovanju in računovodenju uporablja :
V izogib dilemam vas prosim, ali mi lahko posredujete vaše mnenje, katero bi poslala v vednost moji delovni sredini, ali pa me vsaj usmerite, kam se lahko obrnem za reševanje to vrstnih težav.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Prosimo vas za pomoč pri uporabi besede »vmavčiti«- pisno, kar se izgovarja umaučiti. Pomeni pa, dati nekaj v mavec.
Na naši Fakulteti, to je Zdravstvena fakulteta, imamo študijsko smer Laboratorijska zobna protetika, kjer študente učimo izdelave umetnih zob, enostavno rečeno. Pri tem delu pa moramo modele za izdelavo »vmaučiti« v artikulator (priprava,ki nadomesti čeljustni sklep). Sedaj sem ugotovil, da se v praksi v bistvu uporabljata oba izraza, tako »vmaučiti« in »umavčiti«. Želeli bi namreč, svoje strokovno izrazje malo popraviti in izboljšati, sploh pa dati pravilna navodila študentom, ki pripravljajo diplome. Ali pustimo, da se še naprej uporabljata oba izraza?
Za pomoč in nasvet se Vam iskreno zahvaljujemo!
Lep pozdrav, pred. Franc Rojko
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Zanima me, kam postaviti vejico, kadar se poleg polnega imena podjetja v oklepaju hkrati zapiše še krajše ime podjetja, ki se ga uporablja v nadaljnjem besedilu:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Pozdravljeni; vem, da je bilo nekaj podobnega napisano pred kratkim, a sama imam takšne primere, kjer ne vem, ali so vejice ali ne. Jaz jih dosledno pišem, v literaturi, ki jo prebiram, pa vidim zapise brez vejice. Gre za tovrstne primere:
Oh ja, je zavzdihnila.No ja, če ne gre drugače.O ne, je zamrmrala. Ah moj bog.O moj bog.No in?
Jaz bi, kot rečeno, povsod dala vejico, a očitno je ni. Ali pač?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Kako je z vejico med dvema enakima stavčnima členoma (npr. dva zaporedna prislovna določila kraja)?
Npr.:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Kako se pravilno zapisuje velika začetnica pri hišnih imenih? Je z veliko tudi "Pri" ali samo drugi del: Pri Bleku/pri Bleku, Pri Mežnarju/pri Mežnarju?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Zanima me, v katero besedno vrsto spada beseda to (npr. v stavku Z nedoločnim zaimkom izražamo to, česar ne poznamo.) in tudi v katero podvrsto spada.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Na Ministrstvu za obrambo nas lektorice zanima, kako naj zapisujemo besedo/besedno zvezo vojaška strokovna ali vojaškostrokovna literatura. V vojski namreč obstaja tudi Temeljno vojaško strokovno izobraževanje, pisano torej narazen, zato nas zanima, ali je bolj utemeljeno, da to upoštevamo tudi pri literaturi, usposabljanjih itn.?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Ali bi morala biti v zapisanem primeru vejica? Prosim za razlago. S skirojem kot bi mignil in okolju prijazno potuješ po mestu.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Kateri izmed vrstnih redov je pravilnejši zgornji stranski stalni sekalec ali stranski zgornji stalni sekalec? Zanima me še kam bi uvrstil pridevnik desni?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Zanima me, kateri stavek je v slovenščini lepši. Za prvega eni pravijo, da zveni 'bolj slovensko', drugi pa, da je dvoumno (on da svojo dlan na njeno rame ali njeno dlan na njeno rame?). Katera slovnična ravnina sploh to pokriva?
Hvala.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Če pišemo kratice, naj v njih ne bi bilo znakov, ki ničesar ne povedo, ne pomagajo pri izgovarjavi, ni od njih nobene koristi. Zakaj ne zapišemo enostavneje covod19 in sklanjamo covida19?
Če so kratice velike črke, naj bi pred obrazilom bil vezaj, npr. TEŠ6, TEŠ-a6 - brez presledkov med črkami in številko (ali tudi covid-a19).
Če npr. številke s presledkom ločimo od črk, lahko znotraj stavkov kdaj pa kdaj pride do nejasnosti, kam številke spadajo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.