bateríjski SSKJ² pridevnik
STALNE ZVEZE: baterijska reja

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

bìk bíka samostalnik moškega spola [bìk] STALNE ZVEZE: morski bik
FRAZEOLOGIJA: močan kot bik, trenirati kot bik, trmast kot bik, zgrabiti bika za roge, Kamor je šel bik, naj gre še štrik.
ETIMOLOGIJA: = cslov. bykъ, hrv., srb. bȋk, rus., češ. býk < pslov. *bykъ, verjetno kot litov. bū̃kas ‛bukač, ptica Botaurus stellaris’ iz ↑bučati; prvotno torej ‛bučeč, hrumeč’ - več ...
bíkovski bíkovska bíkovsko pridevnik [bíkou̯ski] STALNE ZVEZE: bikovska mati
ETIMOLOGIJA: ↑bik

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Bresse
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Bressa samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
pokrajina v Franciji
IZGOVOR: [brés], rodilnik [brésa]
BESEDOTVORJE: Brešan, Brešanka, Brešanov, Brešankin, breški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

brôjler -ja m (ó)
agr. za zakol namenjen, navadno farmsko gojen piščanec, pohanec: reja brojlerjev; farma za brojlerje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

brôjler -ja m
agr. za zakol namenjeni, farmsko gojeni piščanec
SINONIMI:
agr. pohanec
GLEJ ŠE SINONIM: piščanec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

Burbonija
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Burbonije samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
pokrajina v Franciji
IZGOVOR: [burbónija], rodilnik [burbónije]
BESEDOTVORJE: Burbonec, Burbonka, Burbončev, Burbonkin, burbonski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

čebéla čebéle samostalnik ženskega spola [čebéla] in [čəbéla] STALNE ZVEZE: afriška čebela, čebela ubijalka, italijanska čebela, kranjska čebela, medonosna čebela, samotarska čebela, zimska čebela
FRAZEOLOGIJA: kot bi koga pičila čebela, lepiti se na koga, na kaj kot čebele na med, priden kot čebela
ETIMOLOGIJA: = stcslov. bъčela, bьčela, hrv., srb. pčèla, rus. pčelá, češ. včela < pslov. *bъčela ali *bьčela; morda sorodno z ↑bučati ali iz ide. korena *bhei̯- ‛čebela’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

četvér2 -a -o vrst. ločil. količ. štev. (ẹ̑) redk. |štirih vrst|: ~ krompir; ~a repa; točiti ~o vino; imeti ~e delavce: zidarja/zidarje, mizarja/mizarje, pleskarja/pleskarje, inštalaterja/inštalaterje; reja ~e živine: krav, konj, koz, ovc; ~e jasli četvero jasli; ~a vrata četvero vrat; ~i možgani četvero možganov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

činčíla činčíle samostalnik ženskega spola [činčíla] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Chinchilla iz špan. chinchilla, manjšalnica od chincha ‛smrdljivec, dihur’ - več ...
čistopásemski -a -o [čistopasəmski] prid. (ȃ)
ki je potomec prednikov iste pasme; čistokrven: čistopasemski kratkodlaki ptičar; reja čistopasemskih živali

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dámjak dámjaka samostalnik moškega spola [dámjak] ETIMOLOGIJA: (prevzeto in prilagojeno iz nem. Damhirsch) iz lat. damma
domàč, -áča, adj. 1) zum Heimatshause gehörig, Haus-; domači, die Hausgenossen, die Hausleute; bil je domač sin, Erj. (Izb. sp.); le govori, saj smo sami domači skupaj, jvzhŠt.; d. človek, ein Hausgenosse; domačega tatu se je težko ubraniti, Jan. (Slovn.); d. kruh, Hausbrot, Cig.; domača živina, das Hausvieh; — 2) zur Heimat gehörig, heimisch; izpod domačega zvona, aus der Heimatspfarre, Cig.; pripluti na domač breg, Npr.-Erj. (Torb.); — inländisch, Cig., Jan.; domači (ljudje), Eingeborne, Cig. (T.), DZ.; domača reja, die Innzucht, Cig. (T.); — domača vojska, der Bürgerkrieg, Cig. (T.); — 3) vertraut; preveč sta si domača; po domače, in ungezwungener Weise; po domače se vesti, po d. povedati kaj; — tudi: dómač, -áča, Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dresúra dresúre samostalnik ženskega spola [dresúra] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dressur iz frc. dressure; glej ↑dresirati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

društvo s, F4, contubernium, druṡhtvu, druṡhba, v'kupai ṡhivénîe, ali prebivanîe teh ṡholnerjeu, ali prebivaliszhe; convictus, -ctus, po ordnungi reja, v'kúp prebivanîe, vſakdanîa hrana, druſhtvu; socialiter, po pravim druṡhtvu; societas, druṡhtvu, tovariṡhtvu, tovarṡhtvu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ekolóški -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na ekologijo: ekološka ozaveščenost; ekološko društvo, gibanje / ekološki nadzor; ekološki turizem; ekološka sanacija tovarne / ekološki otok manjša površina, navadno v naselju, z zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov; ekspr. ekološka bomba velika nevarnost za naravo, življenjsko okolje; ekološka katastrofa; ekološka renta renta, ki jo dobiva prizadeta pravna ali fizična oseba od povzročitelja razvrednotenja okolja ali nevarnosti za okolje in s tem za zdravje ljudi
2. pri katerem se uporabljajo samo naravni in naravi prijazni postopki in materiali: ekološka gradnja; ekološka pridelava, predelava; ekološka reja; ekološko kmetijstvo, kmetovanje / ekološka kmetija
// ki je pridelan, predelan na tak način: ekološki izdelek, pridelek; cilj zakona je podpora ekološki hrani; ekološko živilo / ekološki certifikat certifikat, ki potrjuje skladnost s predpisi o ekološki pridelavi, predelavi; ekološki znak znak, ki dokazuje, da je blago, izdelek pridelan, predelan skladno s predpisi o ekološki pridelavi, predelavi; ekološka tržnica tržnica, na kateri se prodajajo ekološki izdelki, pridelki
3. biol. nanašajoč se na okolje, v katerem živi organizem: ekološke razmere; združba rastlin z istimi ekološkimi zahtevami; ekološko skladje v naravi / ekološka amplituda; pren., publ. ekološka struktura komune

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

fadljanje [fadljȃnje] samostalnik srednjega spola

pitanje, zlasti perutnine

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

fármski -a -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na farmo: farmska proizvodnja, reja / farmski veterinar / farmska jajca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

gòrihránenje -a s reja, vzgoja: povszéd szo gruntane szirotne hi'ze na gorihránenye vbôgi szirotic KAJ 1870, 52; da szam poleg lagovoga gorihránênya bojazlivi bio AI 1875, br. 2, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

govéd govédi samostalnik ženskega spola [govét govédi] ETIMOLOGIJA: ↑govedo
govédo govéda samostalnik srednjega spola [govédo] STALNE ZVEZE: cikasto govedo, črno-belo govedo, istrsko govedo, lisasto govedo, moškatno govedo, muškatno govedo, rjavo govedo, škotsko govedo, škotsko visokogorsko govedo, škotsko višavsko govedo
ETIMOLOGIJA: = cslov. govędo, hrv., srb. gòvedo, nar. rus. govjádo, češ. hovado iz pslov. *govę iz ide. *gu̯ou̯-, kot v stind. gáu-, gr. boũs, lat. bōs, stvnem. chuo, nem. Kuh, angl. cow - več ...
govedorêja govedorêje samostalnik ženskega spola [govedorêja] ETIMOLOGIJA: iz reja goveda
hlévski -a -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na hlev: pot vodi tik ob hlevskem zidu; hlevska vrata / hlevska metla, svetilka; opravljati hlevska dela / gnojiti s hlevskim gnojem / povečanje hlevskih zmogljivosti / zmagala sta konj Blisk in njegova hlevska vrstnica Vila / hlevska reja reja, pri kateri živina živi stalno v hlevu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

hrana ž, F10, alimentum, alimonium, alimonia, reja, ſhpiṡha, ſpendia, hrana, vshitik; alitura, reja, ſhpiṡhanîe, hrana; annona, leitina, hrana, ſhpendia; cibarium, -ria, ſhpisha, hrana; convictus, -ctus, po ordungi reja, v'kúp prebivanîe, vſakdanîa hrana, druſhtvu; demensi, -si, en odlozheni deil ẛa hrano na en méſſiz, tudi odlozhena vſakdanîa hrana; educatio, reja, hrana; edulium, -lÿ, hrana, ſhpiṡha; nutricatio, vel nutritio, nutrimen, nutrimentum, hrana, reja

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

incésten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na incest; krvoskrunski: roman o incestni ljubezni; incestna čustva
♦ vet. incestna reja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

izrêja -e ž (ȇ) zastar.
1. reja: dati otroka v izrejo
2. vzgoja: skrbeti za izrejo otrok / imeti dobro izrejo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jeséter jesétra samostalnik moškega spola [jesétər] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz cslov. jesetrъ, češ. jeseter < pslov. *jesetrъ < ide. *h2ak'etro-, iz *h2ak'- ‛oster’ zaradi ostrih hrbtnih plavuti in izrastkov vzdolž hrbta te ribe - več ...
kəsȃn, -snà, adj. säumig, langsam; k. pri delu, C.; k. za delo, Dol.; kesna pokora, C.; k. plačnik, Cig.; otročja reja je najkesnejša, Jurč.; kesne glave biti, ungelehrig, ein langsamer Kopf sein, Cig., Nov.; po kesnem, langsam, Cig.; — spät, Mur., Cig., Jan.; kesni ste, ihr seid spät gekommen, jvzhŠt.; kesno je že, es ist schon spät; kesna seva, prazna škrinja, Z.; kesneje, später, C.; — kȃsni, compar. kášnji, kəsnẹ̑ji, kəsnẹ̑jši, Cv., C.; — tudi: kə̀sən.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kméčki kméčka kméčko pridevnik [kméčki] STALNE ZVEZE: kmečka lastovka, kmečka pokojnina, kmečki turizem
FRAZEOLOGIJA: obnašati se kot kmečka nevesta, zdrava kmečka pamet
ETIMOLOGIJA: ↑kmet

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kmetovánje -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kojle [nepopoln podatek]

reja, vzgoja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kokóš kokóši samostalnik ženskega spola [kokóš] STALNE ZVEZE: štajerska kokoš
FRAZEOLOGIJA: hoditi s kokošmi spat, kokoš, ki nese zlata jajca, kot kokoš brez glave, zlata kokoš, Kaj je bilo prej, kokoš ali jajce?
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kokošь, hrv., srb. kȍkōš, ukr. kókoš ‛petelin’, nar. češ. kokoš < pslov. *kokošь iz onomatopeje *koko, ki posnema kokodakanje - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja] STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...
konjerêja konjerêje samostalnik ženskega spola [konjerêja] ETIMOLOGIJA: ↑konj + ↑reja
kooperacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kooperacijo: kooperacijska proizvodnja / kooperacijska reja prašičev / skleniti kooperacijsko pogodbo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kôza kôze kozé samostalnik ženskega spola [kôza] STALNE ZVEZE: drežniška koza, himalajska koza, kašmirska koza, sanska koza, zbijanje koze
FRAZEOLOGIJA: da bo volk sit in koza cela, skakati kot koza, Naj sosedu koza crkne., Volk sit in koza cela.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. koza, hrv., srb. kòza, rus. kozá, češ. koza < pslov. *koza < ide. *kag̕ah2 ali *kog̕ah2, podobno kot got. hakuls ‛plašč’ (prvotno iz kozje kože) ali litov. ožỹs ‛kozel’, ožkà ‛koza’, alb. dhi ‛koza’, stind. ajá- ‛kozel’, ajā́ ‛koza’ < ide. *h2ag̕- ‛koza, kozel’ - več ...
kozjerêja kozjerêje samostalnik ženskega spola [kozjerêja] ETIMOLOGIJA: ↑kozji + ↑reja

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kráva kráve samostalnik ženskega spola [kráva] STALNE ZVEZE: bolezen norih krav, krava dojilja, morska krava, nore krave
FRAZEOLOGIJA: kdo je pasel krave skupaj, molsti koga, kaj kot kravo, molzna krava, napiti se kot krava, opletati s čim kot krava z repom, pijan kot krava, sedem debelih krav, sedem suhih krav, sosedova krava, sveta krava, še krave se smejijo komu, čemu, Krava pri gobcu molze., Naj sosedu krava crkne., Ponoči je vsaka krava črna.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. krava, hrv., srb. krȁva, rus. koróva, češ. kráva < pslov. *korva < ide. *k̕orh2u̯ah2, tako kot litov. kárvė ‛krava’, lat. cervus ‛jelen’, valiž. carw ‛jelen’ iz ide. *k̕erh2- ‛rog, vrhnji del glave’ - več ...
kúnec kúnca samostalnik moškega spola [kúnəc] FRAZEOLOGIJA: poskusni kunec
ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto prek bav. nem. Küniglein, srvnem. kuniglīn, küniclīn iz lat. cunīculus ‛kunec, zajec’, domnevno iz iber. - več ...
léto Frazemi s sestavino léto:
Ábrahamova léta, bíti v Krístusovih létih, bíti v nàjbóljših létih, bíti [žé] v létih, debéla léta, íti v léta, kot v nàjbóljših létih, léta debélih kráv, léta in léta, léta súhih kráv, léto in dán, léto za létom, ne vídeti kóga žé sédem hrváških lét, ne vídeti kóga žé sédem láških lét, prihájati v léta, príti v léta, sédem debélih lét, sédem súhih lét, skrívati [svôja] léta, v cvétu lét, v nàjbóljših létih, žé sédem hrváških lét, žé sédem láških lét

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

línijski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na linijo:
a) linijski nasad / linijski ornament
b) linijski avtobusi; linijsko letalo / linijski promet promet po stalni progi in po stalnem voznem redu
c) linijska proizvodnja v avtomobilski industriji
č) linijski članki iz časopisa; pesnika niso prištevali med linijske literate
● star. linijske čete redne, stalne čete
♦ filat. linijsko zobčanje zobčanje, pri katerem se zobča vrsta znamk najprej vodoravno, nato navpično; navt. linijska ladja ladja, ki vozi po stalni progi in po stalnem voznem redu; linijska plovba; vet. linijska reja selekcijska reja, ki ima namen prenašati izbrane lastnosti od enega prednika, navadno moškega, na potomstvo; voj. linijska ladja nekdaj najmočnejša vojna ladja na jadra

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

lipicánec lipicánca samostalnik moškega spola [lipicánəc] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Lipizzaner iz it. Lipizzano, po slovenskem naselju Lipica, od koder izvira ta pasma
méstno kmetíjstvo -ega -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

môlznica1 -e [mou̯znica] ž (ȏ)
1. žival, ki daje mleko, zlasti krava: zaradi otrok sta bili pri hiši potrebni dve molznici; krava je dobra molznica; krmljenje, reja molznic / koza, krava molznica
2. zastar. molzišče: krave so silile k molznici

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

môlznica -e [u̯z] ž (ȏ) reja molznic

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

nèprivézan -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
ki ni privezan: neprivezani psi so grožnja za srnjad; reja neprivezanih živali; neprivezano govedo
// ki ni pripet z varnostnim pasom; nepripet: globe za neprivezane voznike in sopotnike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

odgója -e ž (ọ̑)
zastar. vzgoja: odgoja treh sinov ni bila lahka / odgoja živine reja, vzreja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ordunga ž, F13, abnórmis, -me, pres ordunge; adagia sunt: Nikomer h'dopadanîu, ali k'ẛhalimu, mèro inu ordungo dajati; canon, -onis, ordunga, poſtava; canonicè, po pravi ordungi; canonicus, v'duhovni verſti, ordungi; convictus, -ctus, po ordungi reja, v'kúp prebivanîe, vſakdanîa hrana, druſhtvu; diatetica, ena ordunga pyti inu jeſti ẛa ẛdravje ohraniti; digestum, v'eno ordungo perpravlenu; disciplina militaris, ṡholnerska ordunga; lex, poſtava, ṡapuvid, viṡha, ordunga; methodus, -di, ordunga, viṡha; praescriptio, en naprei piſſani furm ... ali ſuſebna viṡha, ali ordunga, enu prepovedanîe; regula, viṡha, ordunga

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ovčerêja ovčerêje samostalnik ženskega spola [ou̯čerêja] ETIMOLOGIJA: ↑ovca + ↑reja
oven
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
ovna samostalnik moškega spola
žival
horoskopsko znamenje
oseba, rojena v horoskopskem znamenju ovna
naprava za obleganje, vdor v prostor
IZGOVOR: [ôvən], rodilnik [ôu̯na]
BESEDOTVORJE: ovnov
PRIMERJAJ: Oven

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

oživljenje s, F4, laxamentum, -ti, oṡhivlenîe, reṡveſſelenîe, polahzhanîe, popuṡzhenîe; recreatio, oveſſelenîe, reṡveſſelenîe, oṡhivlenîe; refectus, -us, oṡhivlenîe, reja, pokoi, k'veiku ſturjenîe; reviviscentia, -ae, oṡhivlenîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pášen -šna -o prid. (ā)
nanašajoč se na paša2: pašna površina; pašna trava / pašna živina / pašni red; pašna pravica; pašna reja reja s pašo, pasenjem
♦ agr. pašni sistem; pašno in košno gospodarstvo; čeb. pašna čebela odrasla čebela, ki leta na pašo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pášna živinorêja -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pleme [pléme] samostalnik srednjega spola
  1. vzreja
  2. pleme, pasma

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pokoj m, F10, intemperia, -arum, tú klanîe na veiſti, de eden néma obeniga pokoja; interquiescere, v'meis pozhivati, v'zhaſſi pozhivati, pokoi iméti; quies, pozhitik, pokoi, pozhinik, tihoſt; quietare, vmyriti, h'pokoju perpraviti, vtolaṡhiti, vſopiti, potihiniti; refectus, -us, oṡhivlenîe, reja, pokoi, k'veiku ſturjenîe; requies, -ei, pokoi, pozhivanîe; requietus, -a, -um, tih, per pokoju; sabbathum, -thi, pokoi, pozhivanîa dán, ſabota: pozhivanîe; vacatio, pokoi, od délla nehanîe; vacationem habere, pokoi iméti, ſe ne mujati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

posavski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
posavska posavsko pridevnik
IZGOVOR: [posáu̯ski]
ZVEZE: posavski gonič
PRIMERJAJ: Posavska statistična regija

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

prášič prašíča samostalnik moškega spola [prášič] STALNE ZVEZE: divji prašič, krškopoljski prašič, vietnamski prašič
FRAZEOLOGIJA: cviliti kot prašič, debel kot prašič, jesti kot prašič, prašič pri koritu, zaklati kot prašiča koga, Ni ga tiča čez prašiča.
ETIMOLOGIJA: = hrv. pràščić < pslov. *porsьčit'ь iz ↑prasec - več ...
prašič
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
prašiča samostalnik moškega spola
žival
kitajsko horoskopsko znamenje
človek, rojen v kitajskem horoskopskem znamenju merjasca
IZGOVOR: [prášič], rodilnik [prašíča]
BESEDOTVORJE: prašičev
ZVEZE: divji prašič, krškopoljski prašič
PRIMERJAJ: prašič

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

prašičerêja prašičerêje samostalnik ženskega spola [prašičerêja] ETIMOLOGIJA: iz reja prašičev
prebivanje1 s, F7, basileya, enu krailevu prebivanîe, tá nar lepſhi paláz, ali cerkou; contubernium, druṡhtvu, druṡhba, v'kupai ẛhivénîe, ali prebivanîe teh ṡholnerjeu, ali prebivaliszhe; conversatio, v'kúp prebivanîe, dobru ṡaderṡhanîe, pogovarjanîe; convictus, -ctus, po ordungi reja, v'kúp prebivanîe, vſakdanîa hrana, druſhtvu; habitatio, prebivanîe; penates, tudi tú domazhe prebivanîe; peregrinatus, vandranîe, ali v'eni ptuji deṡheli prebivanîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pròst, prósta, adj. 1) zwanglos, ungehindert, frei; prosti lasje, proste zastave, fliegende Haare, Fahnen, C.; s prostimi očmi, mit unbewaffneten Augen, ogr.-Valj. (Rad), nk.; pusti proste, katere si po krivici zvezal, Dalm.; p. hudičevih zvez, Trub.; iz prostih rok v zakup dati, freiwillig verpachten, Levst. (Pril.); prosta glava, freier Kopf, C.; prosto ležati, eine freie Lage haben, prosta hoja, freier Gang, Cig.; prosto zemljišče, die Freihufe, Cig.; prosta beseda, ungebundene Rede, Cig., Jan., Cig. (T.); — p. česa, frei von etwas: greha p., C.; plačaj, pa si od mene prost, Svet. (Rok.); poštnine p., Cig., Jan., nk.; — = svoboden, nk.; prosto! herein! Str.; — beziehlos, absolut: prosta težina, absolutes Gewicht, h. t.-Cig. (T.); — 2) = preprost, gewöhnlich, einfach, schlicht, gemein, Cig., Jan., nk.; prosta reja, C.; prosta obleka, Cig.; prosti kmet, der gemeine Landmann, Cig.; prosti govor, die Bauernsprache, Cig.; prostemu ljudstvu umeriti, ubrati, popularisieren, Cig. (T.); — einfältig, Mur.; — aufrichtig, C.; — tudi: prǫ̑st, prǫ́sta.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Protipomenka besede »hujšanje«

Zanima me nasprotje besede hujšanje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pújsek pújska samostalnik moškega spola [pújsək] ETIMOLOGIJA: ↑pujs
purán purána samostalnik moškega spola [purán] FRAZEOLOGIJA: rdeč kot puran
ETIMOLOGIJA: ↑pura
r -- in -ja in -a [rə̀ rə̀ja in èr êra] m (ə̏; ȅ ȇ)
osemnajsta črka slovenske abecede: napisati r; veliki R; z malim r; zveza dveh r-jev; trije r-i
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: izgovoriti r
♦ jezikosl. uvularni r tvorjen z jezičkom; zlogotvorni r

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

r
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 r-ja tudi r r-a tudi r r samostalnik moškega spola
ime črke ali glasu
IZGOVOR: [rə̀], rodilnik [rə̀ja] tudi [rə̀] tudi [èr], rodilnik [êra] tudi [èr]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

R
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 R-ja tudi R R-a tudi R R samostalnik moškega spola
ime črke
IZGOVOR: [rə̀], rodilnik [rə̀ja] tudi [rə̀] tudi [èr], rodilnik [êra] tudi [èr]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

r1 r-ja in r r-a tudi r -- [rə̀ rə̀ja in èr êra tudi rə̀ in èr] m, prva oblika z -em (ə̏; ȅ ȇ; ə̏; ȅ) |ime črke ali glasu|: napisati ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

R1 R-ja in R R-a tudi R -- [rə̀ rə̀ja in èr êra tudi rə̀ in èr] m, prva oblika z -em (ə̏; ȅ ȇ; ə̏; ȅ) |ime črke|: veliki ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ré1 -- tudi rêja m (ẹ̑ ȇ)
glasb. solmizacijski zlog, ki označuje ton d ali drugo stopnjo v lestvici:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Re
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 Reja samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, religijsko ime
egipčanski bog sonca
IZGOVOR: [ré], rodilnik [rêja]
USTREZNEJE: Ra

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Ré Rêja m z -em oseb. i. (ẹ̑ ȇ) |egipčanski bog sonca|
Rêjev -a -o (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ré1 rêja tudi ré -- m, prva oblika z -em (ẹ̑ ȇ; ẹ̑) glasb.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

redīti1 -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

rêj1 -a m (ȇ)
nar. primorsko ruj: rdeče listje reja / grmi reja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

rèj2 in rêj rêja m (ȅ é; ȇ)
nar. koroško ples: godba je zaigrala za rej / rej se je že začel; iti na rej
♦ etn. prvi rej obredni ples v Ziljski dolini, na katerem prvič plešejo pravkar dorasla dekleta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

rèj rêja in rêj -a m z -em pojm. (ȅ é; ȇ) pokr. kor. ples

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

rèj2 rêja m
GLEJ SINONIM: ples
GLEJ ŠE: raj2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

rêja -e ž (é)
1. glagolnik od rediti: reja prašičev, živine; enoletna reja / dati tele v rejo / krava je domače reje vzrejena doma / hlevska reja pri kateri živina živi stalno v hlevu; mesna reja reja prašičev, živine za pridobivanje mesa; mlečna reja reja krav za pridobivanje mleka
♦ vet. čista reja pri kateri se parijo nesorodne živali iste pasme; linijska reja
2. popolna oskrba tujega otroka za plačilo: iskati primerno družino za rejo; ukvarjati se z rejo / dati otroka v rejo; imeti v reji
3. nar. krma1, hrana: nimajo dovolj reje, zato so prašiča zaklali / petrolejki zmanjkuje reje petroleja; pren. ta dogodek je šele dal pravo rejo govoricam
● ekspr. ta bolezen mu bo uničila vso rejo vse živali, ki jih redi; zastar. on je tiste reje človek, ki zemlje ne da iz rok vrste; zastar. za zdravo rejo otrok je potrebno dojenje rast, razvoj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

rêja -e ž, pojm. (é) ~ živine; dati otroka v ~o; snov., pokr. krma, hrana

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

rêja -e ž
načrtno ukvarjanje z živalmi, zlasti v gospodarske namenepojmovnik
SINONIMI:
gojenje, gojitev, vzreja, star. goja, zastar. odgoja, redk. odreja
GLEJ ŠE SINONIM: krma1, rejništvo
GLEJ ŠE: meteljka, živinoreja, živinoreja, živinoreja, rejništvo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

rẹ́ja – glej redīti1

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

rę́ja 1., f. 1) die Ernährung und Pflege, das Großziehen, die Zucht; živinče dati komu v rejo; v reji biti; v reji imeti; (o človeku) die Verpflegung: črednik, ki pase srenjsko živino, hodi na rejo k posameznim gospodarjem, Glas., Kras; dobre reje biti, gut genährt sein, C.; = lepe reje biti, Cv.; — die Nahrung, C.; iz zemlje rejo sesati, C.; — das Kostgeschäft: vrednostni papir se da na rejo, DZ.; — 2) svinjska r., der Schneckenklee (medicago falcata), Tuš. (B.), Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

rę́ja 2., f. das Machen, die Verfertigung, die Schaffung, ogr.-C., Mik.; reja človečjih rok, ogr.-C.; lesena reja stolarjev, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

rẹ́ja 3., f. = rejava, Z.; — prim. redek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

rəjà 4., f., pogl. rja.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

réja -e ž delo, izdelek: i nebésza szo rôk tvoji reja TA 1848, 83; popolnejſem ſatori nej zrokami naprávlenom, tou je, nej té reje KŠ 1771, 685; radi ospotávajo lüczke náj bougse reje KOJ 1833, V

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

reja [rẹ́ja] samostalnik ženskega spola

hrana, prehrana

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

reja samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

reja ž, F6, alimentum, alimonium, alimonia, reja, ẛhpisha, ſpendia, hrana, vshitik; alitura, reja, ſhpiẛhanîe, hrana; convictus, -ctus, po ordungi reja, v'kúp prebivanîe, vſakdanîa hrana, druſhtvu; educatio, reja, hrana; nutricatio, vel nutritio, nutrimen, nutrimentum, hrana, reja; refectus, -us, oṡhivlenîe, reja, pokoi, k'veiku ſturjenîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

reja sam. ž ♦ P: 1 (DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

reja

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

reja
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

rêja čebél -e -- ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Reja polžev je ...?

V nobenem od slovarjev ne najdem besed polžjereja ali polžereja.

Katera bi bila pravilna?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

rêjen -jna -o prid. (ē)
nanašajoč se na reja 1: rejni stroški / rejna živina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

selekcíjski in selékcijski -a -o prid. (ȋ; ẹ́)
nanašajoč se na selekcijo: selekcijski postopek; kritično selekcijsko merilo / selekcijska komisija festivala / selekcijska teorija teorija, po kateri je naravni izbor glavni tvorec novih vrst; darvinizem
♦ agr. selekcijska postaja postaja za načrtno odbiranje najboljših rastlin, živali za vzgojo novih vrst, pasem; vet. selekcijska reja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

skrmlávanje -a s krmljenje, reja: Szkrmlávanye konyov v-országi naprêpomocsti AIP 1876, br. 3, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sònaráven -vna -o prid. (ȍ-á)
ki poteka vzajemno, skladno, povezano z zakoni narave: spodbujanje sonaravne pridelave hrane; sonaravna reja domačih živali; sonaravno gospodarjenje, kmetovanje / sonaravni turizem; sonaravna arhitektura; sonaravno bivanje, življenje / sonaravni razvoj trajnostni razvoj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

súb medm. (ȗ)
igr. izraža pri kartanju napoved igre s podvojeno vrednostjo reja: razvneti kvartopirci so vzklikali: kontra, re, sub

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

suffolk
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
suffolka samostalnik moškega spola
ovca
IZGOVOR: [sáfolk], rodilnik [sáfolka]
PRIMERJAJ: Suffolk

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

svínjski -a -o prid. (í)
1. nanašajoč se na svinje: svinjski rilec; svinjska glava, koža; svinjsko meso / svinjska mast; svinjsko usnje / svinjski paprikaš; svinjska pečenka, rižota; prekajena svinjska rebrca / svinjski hlev; svinjski pastir; svinjska krma
2. slabš. umazan: kako svinjske roke imaš / pri tako svinjskem delu mora imeti haljo
// nespodoben, opolzek: poslušati svinjske šale; svinjsko govorjenje
3. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: pritisnil je svinjski mraz; svinjska vročina
● ekspr. do njega je svinjski hudoben, zloben; ekspr. danes smo imeli svinjski dan naporen, težek; ekspr. imeti svinjsko srečo glede na neprijetne, neugodne okoliščine zelo veliko, nepričakovano; ekspr. že ves mesec je svinjsko vreme slabo, neugodno
♦ agr. svinjska kuhinja manjši prostor ob svinjaku, v katerem se pripravlja hrana za prašiče; bot. svinjska dušica strupena rastlina z velikimi lijakastimi cveti; navadni kristavec; svinjska reja lucerni podobna rastlina z rumenimi cveti v socvetju in ukrivljenimi stroki; srpasta meteljka; teh. svinjska noga drog za privzdigovanje, premikanje težkih bremen; vet. svinjska kuga prašičja kuga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

špendija ž, F4, alimentum, alimonium, alimonia, reja, ẛhpisha, ſpendia, hrana, vshitik; annona, leitina, hrana, ſhpendia; condulus, vel condus, tudi ſhpendie moiſter, kateri jedy perpravla; esca, -ae, esus, -us, jéd, ſhpendia, ſhpiṡha

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

špižanje s, F4, alitura, reja, ſhpiẛhanîe, hrana; cibatio, naſitenîe, ſhpiẛhanîe; cibatus, -us, ſhpiṡhanîe; nutritus, -us, ṡhpiṡhanîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

štajerski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
štajerska štajersko pridevnik
IZGOVOR: [štájerski]
PRIMERJAJ: Štajerska Rinka

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Ustvarjanje novih besed po analogiji: obujanje besedne družine »velereja«, »velerejec«, »velerejka«

Beseda velerejka (kot ženska, ki se ukvarja z velerejo živali) ne obstaja v slovarjih. Ne obstaja pa niti beseda velereja, ki pa jo je mogoče najti v nekaj virih (npr. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-6FG7FMTS/c75e35a3-e41a-4146-a7b0-64b1436478fd/PDF in http://www.genska-banka.si/wp-content/uploads/2018/08/Salehar_2012_prva_kranjska.pdf, ki referira na nadaljnji pisni vir). Pojem je očitno zloženka iz vele (link url)* (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=vele) in reja (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=reja). V slovarjih ne obstaja niti beseda *vejerejec, ki pa jo je mogoče najti v enem viru (http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J5GAM452/22f3e737-4941-47e9-a886-fbce898347f4/PDF).

Beseda rejec je običajna (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=rejec), ženska oblika rejka pa je dosegljiva v Pleteršnikovem slovarju (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=rejka) in Besedišču (http://bos.zrc-sazu.si/cgi/ada.exe?name=besedisc&expression=rejka). Vendar je besedo rejka mogoče najti v standardni klasifikaciji poklicev 2008 (https://www.stat.si/skp/Esearch.aspx) kot žensko obliko besede rejec. V slovarjih (SSKJ, Pleteršnikov slovar in Besedišče) je mogoče najti kombinacije živinorejec/živinorejka (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=živinorejec), prašičerejec/prašičerejka (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=prašičerejec) in svinjerejec/svinjerejka (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=svinjerejec in http://bos.zrc-sazu.si/cgi/ada.exe?name=besedisc&expression=svinjerejka).

Ob enakih izhodiščih, kot je iz besede rejec (pa tudi živinorejec, prašičerejec in svinjerejec) mogoče ustvariti besedo rejka (pa tudi živinorejka, prašičerejka in svinjerejka), je iz besede velerejec ustvarjena beseda velerejka. Je dopustno tako ustvarjanje besede velerejka? Za določen namen bi moral ugotoviti, ali je mogoče oblikovati besedo – samostalnik, ki je sestavljen le iz ene besede. Za namen uporabe opisi »ženska, ki se ukvarja z velerejo živali«, »ženska, ki se ukvarja z rejo živali na veliko/debelo«, »ženska, ki se ukvarja z rejo živali v velikem številu« ali podobno niso primerni oziroma uporabljivi.

Ali je sicer mogoče s podobnimi prijemi/načini (po analogiji) ustvarjati dopustne besede, ki jih sicer ni v slovarjih?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

užitek m, F6, alimentum, alimonium, alimonia, reja, ẛhpisha, ſpendia, hrana, vshitik; fructus, -us, ſad, nuz, vṡhitak; fructus est in illis, per taiſtih je nuz, inu vṡhitak; inest in amore fructus, v'lubéṡni je neikai vṡhitka; parciarius, -a, -um, kateri ṡkopú, inu pomalim dily: tudi tá, kateri ima ſvoi s'raven vṡhitik; victus, -ctus, vṡhitek, zeringa

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

vek2 m, F14, confortare, troſhtati, potroſhtati, k'véku perpraviti; efficientia, -ae, kraftnu iṡkaṡovanîe te mozhy, múzh inu vék kai ſturiti; fulcire cibis, s'ſhpiṡami eniga rediti, k'véku perpraviti; fulcite me floribus, s'roṡhami me k'véku perpravite; recreare, obveſſeliti, reṡveſſeliti, k'veiku perpraviti, vék dati; refectus, -us, oṡhivlenîe, reja, pokoi, k'veiku ſturjenîe; reficere, okarpati, oṡhiviti, k'veiku perpraviti, reṡveſſeliti, popraviti; refocillare, k'veiku perpraviti, ali k'mozhi odvékniti, k'veiku priti; vigere, vék, inu muzh iméti, friſhan biti; vigor, -oris, vék, kráft, premoshenîe, kripúſt, múzh; virtus, et fortitudo, múzh inu vék, premoṡhenîe, ſvétuſt; vivificare, k'véku perpraviti, oṡhiviti, oṡhivéti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

vzrêja čebél -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

živinorêja -e ž (ȇ)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z rejo, vzrejo živine: izboljšati živinorejo; ukvarjati se z živinorejo; poljedelstvo in živinoreja / mesna, mlečna živinoreja; nomadska živinoreja; pašna živinoreja reja živine s pašo, pasenjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Število zadetkov: 110