agronóm -a m (ọ̑) strokovnjak za agronomijo: agronom na kmetijskem posestvu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
akústik -a m (ú) strokovnjak za akustiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
akústika -e ž (ú) - 1. fiz. nauk o zvoku: glasbena, medicinska akustika; strokovnjak za akustiko
- 2. lastnost, značilnost prostora, da se v njem (dobro) sliši: dvorana ima dobro akustiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
anatóm -a m (ọ̑) strokovnjak za anatomijo: bil je eden najboljših anatomov svojega časa;
pren. pisatelj je anatom duše
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
anglíst -a m (ȋ) strokovnjak za anglistiko: eden najbolj znanih slovenskih anglistov / seminar za profesorje angliste / pog. sestanek anglistov iz drugega letnika slušateljev oddelka za anglistiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
antropológ -a m (ọ̑) strokovnjak za antropologijo: priznan antropolog;
kulturni, socialni antropolog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
arabíst -a m (ȋ) strokovnjak za arabske jezike in kulturo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
arheológ -a m (ọ̑) strokovnjak za arheologijo: najnovejša dognanja arheologov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
arheolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na izkopanine iz starejših zgodovinskih obdobij: arheološki muzej;
arheološka zbirka / arheološka izkopavanja / arheološki strokovnjakarheolóško prisl.: ves okoliš je arheološko raziskan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
arhitékt -a m (ẹ̑) strokovnjak za arhitekturo: razpisati mesto inženirja arhitekta;
razstava likovnikov in arhitektov / filmski, gledališki, pejsažni, vrtni arhitekt; arhitekt urbanist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
arhívski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na arhiv: arhivske omare / dokazati trditev z arhivskimi viri; arhivsko gradivo; arhivska kopija filma najboljša kopija posameznega filma, stalno shranjena v arhivu // arhivski strokovnjak, uslužbenec / osnutek arhivskega zakona
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
aritmétik -a m (ẹ́) strokovnjak za aritmetiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
asiriológ -a m (ọ̑) strokovnjak za asiriologijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
ástrofízik -a m (ȃ-í) strokovnjak za astrofiziko: dognanja astrofizikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
astronóm -a m (ọ̑) strokovnjak za astronomijo; zvezdoslovec, zvezdoznanec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
atašé -ja m (ẹ̑) član diplomatskega predstavništva kot strokovnjak za določeno področje: bil je ataše pri italijanskem poslaništvu v Moskvi;
kulturni, trgovinski, vojaški ataše;
ataše češkoslovaškega poslaništva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
atómika -e ž (ọ́) veda o atomih: naša doba je doba atomike;
strokovnjak za atomiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
bakteriológ -a m (ọ̑) strokovnjak za bakteriologijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
balkanológ -a m (ọ̑) strokovnjak za jezike in kulturo balkanskih narodov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
balkanologíja -e ž (ȋ) veda o jezikih in kulturi balkanskih narodov: strokovnjak za balkanologijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
balneológ -a m (ọ̑) strokovnjak za balneologijo: zdravnik balneolog;
kongres balneologov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
bánčnik -a m (ȃ) - 1. vodilni bančni uslužbenec: konferenca direktorjev in bančnikov / priznan bančnik strokovnjak za bančništvo
- 2. v kapitalistični ekonomiki bankir: pri volitvah si je zagotovil podporo bančnikov in industrijcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
baríst -a m (ȋ) gost. strokovnjak za pripravo mešanih pijač v baru; barman: tečaj za bariste
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
bárman -a m (ȃ) gost. strokovnjak za pripravo mešanih pijač v baru: barman meša cocktaile
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
biblicíst -a m (ȋ) strokovnjak za biblična vprašanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
biblicístika -e ž (í) veda o bibliji ali bibličnih vprašanjih: strokovnjak za biblicistiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
bibliografíja -e ž (ȋ) po določeni tematiki urejen seznam tiskanih del: sestavljati, urejati bibliografijo;
bibliografija za leto 1961 / njegova bibliografija ima sto številk; zbrati vso bibliografijo o tem problemu // veda o popisovanju in označevanju tiskanih del: strokovnjak za bibliografijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
bíofízik -a m (ȋ-í) strokovnjak za biofiziko: biofizik in biokemik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
bíokémik -a m (ȋ-ẹ́) strokovnjak za biokemijo: vprašanje bodo rešili biologi in biokemiki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
biológ -a m (ọ̑) strokovnjak za biologijo: biologi in mikrobiologi / gimnazija je razpisala mesto biologa / pog. sestanek biologov iz prvega letnika slušateljev oddelka za biologijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
biónika -e ž (ọ́) veda, ki skuša reševati probleme tehnike s študijem funkcij živih bitij: strokovnjak s področja bionike;
laboratorij za bioniko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
bizantológ -a m (ọ̑) strokovnjak za bizantologijo: kongres bizantologov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
bogoslóvec -vca m (ọ̑) slušatelj bogoslovja: mladi bogoslovci // strokovnjak za bogoslovje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
bogoznánec -nca m (ȃ) zastar. strokovnjak za bogoslovje; bogoslovec: katoliški bogoznanci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
bolgarístika -e ž (í) veda o bolgarskem jeziku in književnosti: strokovnjak za bolgaristiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
botánik -a m (á) strokovnjak za botaniko: zborovanje botanikov in zoologov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
civilíst -a m (ȋ) kdor ne nosi uniforme, zlasti vojaške: med vojaštvom sem opazil civiliste / predsednik države je postal civilist
♦ jur. strokovnjak za civilno pravo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
dantológ -a m (ọ̑) strokovnjak za dantologijo: prevajalec in dantolog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
defektológ -a m (ọ̑) strokovnjak za defektologijo: učitelj defektolog;
visoka šola za defektologe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
defektologíja -e ž (ȋ) veda o vzgoji in izobraževanju defektnih ljudi: študirati defektologijo;
strokovnjak za defektologijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
degustátor -ja m (ȃ) strokovnjak za pokušnjo, pokuševalec: degustator vina;
mednarodna komisija enologov degustatorjev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
dekorácija -e ž (á) - 1. celota likovnih elementov, namenjenih olepšavi, okras: lepa, razkošna dekoracija; cvetlična dekoracija; stenska dekoracija; dekoracija dvorane, stropov; dekoracija na blagu; košarico je obesila na steno kot dekoracijo / ta slika je prazna dekoracija
// dekoriranje: ukvarjati se z dekoracijo; strokovnjak za dekoracijo izložbe, stanovanja - 2. gled. likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu: filmska, odrska dekoracija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
demográf -a m (ȃ) strokovnjak za demografijo: bil je znan demograf in sociolog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
dendrológ -a m (ọ̑) strokovnjak za dendrologijo: pri oblikovanju naselja sodelujejo tudi dendrologi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
dentíst -a m (ȋ) kdor se poklicno ukvarja s popravljanjem zob, zobar: k dentistu hodi
♦ šol. višji dentist strokovnjak z višjo stomatološko izobrazbo; dentist nekdaj kdor dokonča predpisano učno dobo pri zobozdravniku in opravi izpit
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
dešifránt -a m (ā á) strokovnjak za dešifriranje: dešifrant v štabu je dešifriral vsa šifrirana pisma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
dialektológ -a m (ọ̑) strokovnjak za dialektologijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
didáktik -a m (á) strokovnjak za didaktiko: zborovanje didaktikov / njegov profesor matematike je dober didaktik zna dobro poučevati // omenjeni pisatelj je predvsem didaktik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
dietétik -a m (ẹ́) strokovnjak za dietetiko: dietetiki priporočajo presno sadje in zelenjavo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
diletánt in diletànt -ánta m (ā á; ȁ á) - 1. kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim: pevski zbor je vodil diletant; diletanti so nastopili celo v gledališču / na tem področju sem le diletant
- 2. slabš. kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo: je diletant, frazer, ne pa strokovnjak; vse svoje življenje bo ostal diletant; ta igralec je pravi diletant
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
dogmátik -a m (á) - 1. nav. slabš. kdor kaj dogmatično trdi ali se natančno, togo drži dogem: nestrpen dogmatik je; nočemo biti togi dogmatiki; ravna kot dogmatik
- 2. rel. strokovnjak za dogmatiko: katoliški, protestantski dogmatiki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
družboslóvec -vca m (ọ̑) strokovnjak za družboslovje: birokratizem je v središču zanimanja številnih družboslovcev / ruski realisti so bili odlični družboslovci / buržoazni, marksistični družboslovci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
državoslóvec -vca m (ọ̑) strokovnjak za državoslovje: bil je najboljši državoslovec svoje dobe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
dušeslóvec -vca m (ọ̑) strokovnjak za psihologijo; psiholog: razvil se je v pomembnega dušeslovca / dober pisatelj je tudi dober dušeslovec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
dušeslóvje -a s (ọ̑) veda, ki raziskuje človeško duševnost; psihologija: bil je strokovnjak v dušeslovju;
eksperimentalno, sodobno dušeslovje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
efektívnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost efektivnega: efektivnost dela / strokovnjak doseže popolno efektivnost šele po praksi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
egiptológ -a m (ọ̑) strokovnjak za egiptologijo: datiranje papirusov egiptologom ni delalo težav
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
ekológ -a m (ọ̑) strokovnjak za ekologijo: oblikovanje naselij zahteva skupno akcijo dendrologov, geologov, ekologov, ekonomistov in drugih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
ekonóm -a m (ọ̑) - 1. uslužbenec, ki skrbi za potrošne predmete in inventar: ekonom dijaškega doma / bil je za ekonoma v podjetju / po vojni je bil ekonom na tovarniškem posestvu
- 2. strokovnjak za ekonomijo, gospodarstvo; ekonomist: nacionalni ekonom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
ekonomíst -a m (ȋ) strokovnjak za ekonomijo, gospodarstvo: pravniki in ekonomisti;
diplomirani ekonomist // pog. slušatelj ekonomske fakultete: ekonomist prvega letnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
ekspêrt -a m (ȇ) strokovnjak, ki daje mnenja, nasvete o zadevah iz svoje stroke, izvedenec: pravni ekspert;
ekspert za rusko književnost pri založbi;
izjava, poročilo eksperta za gozdarstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
eléktroenergétik -a m (ẹ̑-ẹ́) strokovnjak za elektroenergetiko: posvetovanje elektroenergetikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
eléktroenergétika -e ž (ẹ̑-ẹ́) proizvodnja, prenos, uporaba in gospodarjenje z električno energijo: napredek elektroenergetike // veda o tem: strokovnjak za elektroenergetiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
eléktroinženír -ja m (ẹ̑-í) strokovnjak za elektrotehniko z visoko izobrazbo: sodelovanje elektroinženirjev in strojnih inženirjev pri gradnji elektrarne / elektroinženir za šibki tok
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
elektrónik -a m (ọ́) - 1. strokovnjak za elektroniko: seja elektronikov
- 2. pog. kdor ustvarja elektronsko glasbo: na festivalu so s svojimi skladbami sodelovali tudi elektroniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
eléktrotéhnik -a m (ẹ̑-ẹ́) - 1. strokovnjak za elektrotehniko: sodelovanje elektrotehnikov in fizikov / pog. brucovanje elektrotehnikov slušateljev elektrotehnike
- 2. strokovnjak za elektrotehniko s srednjo izobrazbo: razpisano je delovno mesto za elektroinženirja in elektrotehnika šibkega toka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
embriológ -a m (ọ̑) strokovnjak za embriologijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
energétik -a m (ẹ́) - 1. strokovnjak za energetiko: posvetovanje energetikov
- 2. pripadnik energetizma: energetiki trdijo, da je izvor vsega energija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
enológ -a m (ọ̑) strokovnjak za enologijo: priznan enolog;
mednarodna komisija enologov degustatorjev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
entomológ -a m (ọ̑) strokovnjak za entomologijo: raziskovanja entomologov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
epidemiológ -a m (ọ̑) strokovnjak za epidemiologijo: zdravnik epidemiolog;
kongres epidemiologov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
epigráfik -a m (á) strokovnjak za epigrafiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
estét -a m (ẹ̑) - 1. kdor ima razvit čut za lepoto in vse vrednoti s stališča lepega: biti estet; mnenja filmskih estetov o festivalu; literarni estet; na problem gleda z očmi kulturnega človeka in esteta / turistični estet
- 2. strokovnjak za estetiko; estetik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
estétik -a m (ẹ́) - 1. strokovnjak za estetiko: odgovori estetikov na vprašanje, kaj je lepo, so zgodovinsko pogojeni
- 2. star. literarni kritik, estet: pisatelju je bilo več do mnenja bralcev kakor za dokaze estetikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
étik -a m (ẹ́) - 1. strokovnjak za etiko: bil je etik in sociolog
- 2. kdor priznava etična načela in se jih drži
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
etimológ -a m (ọ̑) strokovnjak za etimologijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
etimologíja -e ž (ȋ) lingv. veda o zgodovini besed, posebno njihovega izvora in pomena: ukvarjati se z etimologijo;
strokovnjak za etimologijo // razlaga izvora besede: objaviti nekaj novih etimologij; najti etimologijo besede izvor besede // ljudska etimologija (nestrokovno) razlaganje izvora besed po slučajni podobnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
etnográf -a m (ȃ) strokovnjak za etnografijo, narodopisec: kongres etnografov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
etnológ -a m (ọ̑) strokovnjak za etnologijo, narodopisec: sestanek etnologov in folkloristov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
etologíja -e ž (ȋ) veda o navadah, vedenju živali: strokovnjak za etologijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
evgénik -a m (ẹ́) strokovnjak za evgeniko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
fakultéten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na fakulteto: fakultetni študij, učitelj / imeti fakultetno izobrazbo / fakultetna upravafakultétno prisl.: fakultetno izobražen strokovnjak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
farmacévt -a m (ẹ̑) strokovnjak za farmacijo: farmacevt pripravlja zdravila;
farmacevt analitik / pog. predavanja so se udeležili medicinci in farmacevti slušatelji fakultete ali oddelka za farmacijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
farmacévtski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na farmacevte ali farmacijo: farmacevtski proizvodi;
farmacevtska industrija / farmacevtski študij / farmacevtska fakulteta
♦ šol. farmacevtski tehnik strokovnjak s srednjo farmacevtsko izobrazbo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
farmakológ -a m (ọ̑) strokovnjak za farmakologijo: ugleden farmakolog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
filmológ -a m (ọ̑) strokovnjak za filmologijo: v žiriji so sodelovali znani filmologi in kritiki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
filológ -a m (ọ̑) strokovnjak za filologijo: filologi in sociologi / klasični filolog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
filozóf -a m (ọ̑) - 1. strokovnjak za filozofijo: grški filozofi; filozof materialist; nazori filozofa
- 2. kdor premišlja, razglablja o splošnih življenjskih vprašanjih; mislec, modrec: bil je največji filozof med nami; vse sprejema kot filozof / ekspr. postal je cel filozof
- 3. pog. slušatelj filozofske fakultete: filozofi in medicinci
- 4. do 1848 študent vmesne šole med šestletno gimnazijo in univerzo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
filozofíja -e ž (ȋ) - 1. veda, ki proučuje naravo sveta, njegov ustroj in položaj človeka v njem: zgodovina filozofije / proučevati filozofijo / star. čista filozofija
♦ filoz. proučevanje biti in bistva tega, kar biva
// s prilastkom ta veda, to proučevanje, vezano na določenega filozofa, na določeno filozofsko smer: eksistencialistična filozofija; Heglova filozofija; idealistična, materialistična filozofija / antična filozofija - 2. s prilastkom sistem teoretičnih načel kakega znanstvenega, umetniškega področja: filozofija države, zgodovine; strokovnjak za pravno filozofijo
- 3. sposobnost premišljanja, razglabljanja o splošnih življenjskih vprašanjih: nekoliko filozofije ima vsak človek / izpovedovati svojo življenjsko filozofijo
- 4. pog. filozofska fakulteta: vpisati se na filozofijo; študentje filozofije / doktor filozofije nekdaj doktor ene izmed znanosti, ki se predavajo na filozofski fakulteti
- 5. do 1848 vmesna šola med šestletno gimnazijo in univerzo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
finánčnik -a m (ȃ) - 1. strokovnjak za finance: sposoben, znan finančnik
- 2. v kapitalistični ekonomiki kdor se poklicno ukvarja z denarnimi kupčijami: veliki finančniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
fítopatológ -a m (ȋ-ọ̑) strokovnjak za fitopatologijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
fízik -a m (í) - 1. strokovnjak za fiziko: atomski, jedrski fizik; fizik za elektroniko; raziskovanja fizikov / pog. na šoli bi potrebovali še enega fizika predavatelja fizike
// pog. sestanek fizikov drugega letnika slušateljev fizike - 2. zastar. zdravnik: deželni, mestni fizik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
fiziológ -a m (ọ̑) strokovnjak za fiziologijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
fízioterapévt -a m (ȋ-ẹ̑) strokovnjak za fizioterapijo: višja šola za fizioterapevte
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
floríst -a m (ȋ) strokovnjak za floristiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
florístika -e ž (í) veda o flori: članki s področja floristike / strokovnjak za floristiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
folkloríst -a m (ȋ) - 1. strokovnjak za folkloro: glasbeni folklorist; kongres folkloristov
- 2. pog. član folklorne skupine: nastopili so glasbeni ansambli in folkloristi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
fonétik -a m (ẹ́) lingv. strokovnjak za fonetiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
foniáter -tra m (á) med. strokovnjak za foniatrijo: specialist foniater
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
foniatríja -e ž (ȋ) med. zdravljenje govornih in glasovnih motenj: odprli so oddelek za foniatrijo / strokovnjak za foniatrijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
fonológ -a m (ọ̑) lingv. strokovnjak za fonologijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
genealóg -a m (ọ̑) strokovnjak za genealogijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
genétik -a m (ẹ́) strokovnjak za genetiko: rastlinski genetik;
genetiki in biologi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
geodét -a m (ẹ̑) strokovnjak za geodezijo: naloge geodetov / pog. sestanek geodetov iz drugega letnika slušateljev oddelka za geodezijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
géofízik -a m (ẹ̑-í) strokovnjak za geofiziko: geofiziki in astrofiziki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
geográf -a m (ȃ) strokovnjak za geografijo, zemljepisec: posvetovanje geografov;
agrarni, gospodarski geograf / na šoli manjka geograf / pog. sestanek geografov iz drugega letnika slušateljev oddelka za geografijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
geografíja -e ž (ȋ) veda o zemeljskem površju, o gospodarskih in kulturnih razmerah na njem, zemljepis: študirati geografijo;
gospodarska geografija Afrike;
obča geografija;
strokovnjak za geografijo / profesor geografije
♦ geogr. družbena geografija ki obravnava zakonitosti družbe na zemlji; fizična geografija ki obravnava naravne zakonitosti na zemlji; regionalna geografija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
geológ -a m (ọ̑) strokovnjak za geologijo: diplomiran geolog;
geolog za iskanje nafte / pog. sestanek geologov iz prvega letnika slušateljev oddelka za geologijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
geométer -tra m (ẹ̄) strokovnjak za geodezijo s srednjo izobrazbo, zemljemerec: društvo geodetskih inženirjev in geometrov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
géotéhnik -a m (ẹ̑-ẹ́) strokovnjak za geotehniko: inženir geotehnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
germaníst -a m (ȋ) strokovnjak za germanistiko: slovit germanist / seminar za profesorje germaniste / pog. sestanek germanistov iz drugega letnika slušateljev oddelka za germanistiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
gerontológ -a m (ọ̑) strokovnjak za gerontologijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
glaciológ -a m (ọ̑) strokovnjak za glaciologijo: geologi in glaciologi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
gospodárski -a -o prid. (á) - 1. nanašajoč se na gospodarstvo:
- a) močen gospodarski center; gospodarski napredek; težaven gospodarski položaj; gospodarski pomen turizma; gospodarski razvoj države; gospodarski stiki; gospodarska velesila / gospodarski polom; dvig gospodarske aktivnosti; gospodarska blokada; nastopila je gospodarska kriza; gospodarske težave; gospodarska zaostalost / gospodarsko in kulturno sodelovanje / gospodarska dejavnost; gospodarska statistika
- b) gospodarski načrt, ukrep; gospodarski strokovnjak; gospodarska oblast / gospodarska politika, reforma, ureditev / gospodarski ciklus ciklus, ki obsega gospodarski razvoj in nazadovanje
♦ ekon. gospodarski potencial zmogljivost gospodarstva glede na razpoložljivi kapital, delovno silo in tehnično znanje; gospodarski sistem sistem, po katerem so gospodarske enote povezane v narodno gospodarstvo kot celoto; gospodarska avtarkija; gospodarska enota osnovna organizacijska tvorba v gospodarstvu; gospodarska organizacija samoupravna enota v gospodarstvu; gospodarska zbornica javnoupravni organ, ki zastopa interese gospodarskih dejavnosti; gospodarsko načelo načelo, da se z najmanjšimi sredstvi doseže določen uspeh ali z določenimi sredstvi najboljši uspeh - c) stanovanjska hiša z gospodarskimi poslopji
- 2. redko gospodaren, varčen: zelo skrben je in gospodarski
gospodársko prisl.: gospodarsko močni kraji; gospodarsko razvita dežela; gospodarsko neaktivno prebivalstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
gospodárstvenik -a m (ȃ) strokovnjak za gospodarska vprašanja: sestali so se politiki in gospodarstveniki;
bil je znan kot dober gospodarstvenik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
gostínstvo -a s (ȋ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s strežbo, oskrbo gostov: gostinstvo se je v zadnjih letih zelo razvilo;
sezonsko gostinstvo;
zahteve modernega turizma in gostinstva / privatno gostinstvo / strokovnjak za gostinstvo
♦ ekon. komercialno gostinstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
govoríti -ím nedov., govóril; nam. govôrit in govorít (ī í) - 1. oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi: bolnik naj čim manj govori; zunaj nekdo govori; ne ljubi se mu govoriti; med predstavo se ne sme govoriti; govoriti s piskajočim, kričečim glasom, z dolenjskim naglasom; govoriti skozi nos; govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho; govori s težavo; na simpoziju je prvič govoril v angleščini; govori kot dež hitro, veliko; govori, kot bi imel žgance v ustih / otrok se uči, začenja, že zna govoriti / nemi govorijo z rokami; govoriti z znaki; pren., ekspr. govoriti z očmi, s pogledom; topovi so govorili pozno v noč
// biti sposoben oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi: ne govori, je gluhonem / naša papiga govori
// preh. izražati, posredovati določeno besedilo z govorjenjem: igralci govorijo vloge nekoliko preglasno; predavanje je nekaj časa govoril na pamet, nekaj časa pa bral - 2. izražati misli z govorjenjem: kaj govoriš? kar naprej je nekaj govorila, pa je nisem razumel; govoriti resnico; dobro veš, da tega jaz nisem govoril; ekspr. govôri, kdo te je poslal povej; govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov, brez zadrege; govoriti iz izkušnje; govoril je o svojih doživetjih; govoril je v kratkih in jedrnatih stavkih; govoriti o kom z navdušenjem, s spoštljivostjo; bistroumno, dvoumno, neumno, vsebinsko prazno, premišljeno, razumno, zmedeno govoriti; naravnost govoriti; danes drugače govoriš kot zadnjič / nič ne pomaga govoriti, treba je ukrepati / babica govori v podobah, v prilikah; on hinavsko, malo, odkrito, preveč, spretno, veliko govori / govoriti proti komu kritizirati ga; izražati nezadovoljstvo z njim; pog. govoriti čez koga opravljati, obrekovati ga; govoril bom v tvojo korist / z dajalnikom velikokrat sem ti govoril, da to ni dobro dopovedoval sem ti, prepričeval sem te; pren., ekspr. to mi govori notranji glas, vest; knjiž. o čem ti govori glasba; oči so govorile samo še strah in grozo
// z jezikovnimi sredstvi izražati misli: o tej stvari govori avtor v zadnjem delu razprave / knjiga govori odkrito o perečih problemih sedanjega časa; pesem govori o ljubezni / tako govori mehanika o gibanju / o tem bo govoril zakon; predpisi, govorijo drugače - 3. znati, obvladati jezik, zlasti v govorjeni obliki: govori šest jezikov; dobro, slabo govori slovenščino; govori slovensko, po slovensko, star. slovenski, zastar. po slovenski; knjižno, pravilno govoriti
- 4. neposredno podajati v javnosti sestavek o kaki stvari: kdo bo govoril na proslavi; na zborovanju je govoril o naši gospodarski politiki; govoriti po radiu, televiziji, pred javnostjo / zvečer bo predavanje o krasu, govoril bo znan strokovnjak predaval
- 5. nav. 3. os. širiti kaj, navadno s pripovedovanjem: ni prav, da govori take stvari; (ljudje) govorijo, da ga bo vzela zaradi denarja; brezoseb. o njem se je govorilo, da je hudoben človek
- 6. dv. in mn. izmenjavati mnenja, misli z govorjenjem: vneto so govorili o vsakdanjih stvareh; govorila sva po telefonu; tiho sta govorila med seboj; rad bi govoril s teboj; z njim se ne da govoriti; govorili smo pozno v noč / na seji so govorili o delovnih načrtih; kritično govoriti o kaki stvari / sam s seboj govori; brezoseb. o teh stvareh se javno govori in piše / v časopisih so o tem javno govorili razpravljali
// ekspr. o tem bi se dalo (še) govoriti ni še vse razčiščeno; ne mislijo vsi tako
// kot vljudnostna fraza pri seznanjanju s kom imam čast govoriti? - 7. ekspr. biti s kom v normalnih odnosih: soseda spet ne govorita; ali že govoriš z njim
- 8. nav. 3. os. biti zunanji izraz, znamenje česa: pohištvo govori o dobrem okusu lastnikov; vse poteze na obrazu so govorile, da je odločen; številke jasno govorijo o naraščanju proizvodnje / vse govori proti njemu, njemu v prid; vse govori za to, da se je ponesrečil
● fant in dekle govorita že več let gojita medsebojna ljubezenska čustva; ekspr. meni ni treba tega govoriti stvar že poznam; ekspr. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; govoriti skupni jezik imeti enako mnenje o kaki stvari, vprašanju; nižje pog. sama fovšija govori iz njega njegovo govorjenje, ravnanje kaže, da je nevoščljiv; ekspr. govorijo drug čez drugega vsevprek; govorita drug mimo drugega drug za drugega ne ve, kaj misli, hoče; ekspr. govoriti komu na srce prizadevno prepričevati koga, zlasti o pravilnosti česa; govoril bom zate priporočil te bom, zavzel se bom zate; o industriji je tu težko govoriti industrije tu skoraj ni; ekspr. o podpori ni da bi govoril, ni vredno govoriti je zelo majhna, nepomembna; o tem se ne splača govoriti vse razpravljanje je zaman; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno govoriti; ekspr. nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorim o sovražnikih izraža stopnjevanje z dodatno trditvijo; ekspr. o njegovem delu lahko govorimo samo v superlativih moremo ga le zelo hvaliti; govoriti s kom med štirimi očmi brez prič, zaupno; ekspr. tako se ne govori z menoj ni primerno in ne dovolim, da na tak (grob) način govoriš z menoj; ali si že govoril z njim, če te pusti si ga že vprašal; govori na dolgo in široko zelo obširno, s številnimi podrobnostmi; ekspr. govoriti tjavdan, tja v tri dni brez smisla, neumnosti; govori, kar mu pride na jezik nič ne pretehta, ne premisli, kar govori; pog. govori kakor raztrgan, strgan dohtar veliko, spretno; govori, kakor bi rožice sadil vzneseno, lepo; priliznjeno, sladko; govori, kakor bi iz rokava stresal hitro, gladko; preg. kar trezen človek misli, pijan govori v pijanosti človek razkrije svoje misli, mnenje; preg. česar polno je srce, o tem usta rada govore človek rad govori o svojih čustvih; preg. govoriti je srebro, molčati pa zlato včasih je bolje, da se kaka stvar, mnenje ne pove
govorèč -éča -e: jezno govoreč je pogrnila mizo; nemško govoreča ženska; ušla je govoreča papiga; sam.: obrnil je svoj pogled v govorečega
govorjèn -êna -o: govorjena beseda ima večjo moč kakor napisana / v brezosebno-prislovni rabi odkrito govorjeno, fant je pošten
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
gozdár -ja m (á) strokovnjak za gozdarstvo: prizadevanje gozdarjev za načrtno izkoriščanje gozdov / revirni gozdar // gozdni delavec: postavili so zasilno kočo za gozdarje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
gozdárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na gozdarje ali gozdarstvo: gozdarska koča;
gozdarska šola;
gozdarsko glasilo / gozdarski strokovnjak; gozdarska politika / gozdarski inženir strokovnjak za gozdarstvo z visoko izobrazbo; gozdarski tehnik strokovnjak za gozdarstvo s srednjo izobrazbo
♦ gozd. gozdarske klešče orodje za merjenje debeline lesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
grádbenik -a m (ȃ) - 1. strokovnjak za izvedbo gradbenih del: gradbenik nadzira zidavo stolpnice; načrt za most je delo dobrega gradbenika
// ročni gradbeniški delavec; gradbinec: nekateri gradbeniki živijo v težkih razmerah - 2. pog. slušatelj gradbene fakultete ali dijak srednje gradbene šole: sestanek gradbenikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
grafológ -a m (ọ̑) strokovnjak za grafologijo: grafolog je ugotovil identiteto;
dati pisavo v analizo grafologu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
gramátik -a m (á) strokovnjak za slovnico; slovničar: gramatik Breznik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
grecíst -a m (ȋ) strokovnjak za (staro)grški jezik in kulturo: najboljši grecist tistega časa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
gŕk -a m (ȓ) pog. strokovnjak za grški jezik: naš profesor je bil dober grk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
heleníst -a m (ȋ) strokovnjak za starogrški jezik in kulturo: bil je latinist in helenist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
heráldik -a m (á) strokovnjak za heraldiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
heráldika -e ž (á) veda o grbih, grboslovje: strokovnjak za heraldiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
hidrávlik -a m (á) strokovnjak za hidravliko: inženir hidravlik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
hidrávlika -e ž (á) - 1. fiz. nauk o mehanskih lastnostih tekočin in njihovi uporabi v tehniki: ukvarjati se z vprašanji hidravlike; strokovnjak za hidravliko
- 2. strojn. mehanizem, ki deluje na osnovi širjenja pritiska v tekočinah: stopnice, opremljene s hidravliko; napaka na hidravliki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
hidrográf -a m (ȃ) strokovnjak za hidrografijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
hidrológ -a m (ọ̑) strokovnjak za hidrologijo: jezero so raziskovali izkušeni hidrologi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
hídrotéhnik -a m (ȋ-ẹ́) strokovnjak za hidrotehniko: inženir hidrotehnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
hídrotéhnika -e ž (ȋ-ẹ́) veda o uporabi vode in vodne energije v tehnične namene: strokovnjak za hidrotehniko // uporaba vode ali vodne energije v tehnične namene: prometna, sanitarna hidrotehnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
hispaníst -a m (ȋ) strokovnjak za španski jezik in kulturo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
histológ -a m (ọ̑) strokovnjak za histologijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
homilét -a m (ẹ̑) strokovnjak za homiletiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
humaníst -a m (ȋ) - 1. pripadnik humanizma: spisi srednjeveških pisateljev in razprave učenih humanistov
- 2. človek, katerega nazori temeljijo na spoštovanju človeškega dostojanstva in skrbi za človeka: bil je velik humanist / socialistični humanist
- 3. kdor se ukvarja s kako humanistično vedo: nasprotja med tehnokrati in humanisti
// star. strokovnjak za klasične jezike in kulturo; klasični filolog: na klasični gimnaziji poučuje nekaj dobrih humanistov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
ihtiológ -a m (ọ̑) strokovnjak za ihtiologijo, riboslovec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
índoevropeíst -a m (ȋ-ȋ) strokovnjak za indoevropeistiko: slavisti in indoevropeisti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
indológ -a m (ọ̑) strokovnjak za indologijo: zborovanje jugoslovanskih indologov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
informátik -a m (á) strokovnjak za informatiko: izobraževanje informatikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
instrúktor in inštrúktor -ja m (ú) - 1. navadno s prilastkom kdor daje navodila, napotke (za delo, dejavnost): finančni, tehnični instruktor
- 2. šport. nižje kvalificiran strokovnjak za določeno športno panogo: instruktor letenja, padalstva; instruktor za odbojko
♦ voj. vojaški instruktor oficir strokovnjak za določeno področje v rodu vojske, ki poučuje vojake tuje armade
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
inženír -ja m (í) strokovnjak za tehniko z visoko izobrazbo: biti, postati inženir;
načrt mu je naredil inženir;
dobiti naslov inženirja / geodetski, gozdarski, gradbeni, strojni inženir; obratni inženir ki vodi delo v posameznem oddelku ali obratu tovarne, podjetja; razvojni inženir ki skrbi za izboljšavo in uvajanje novih proizvodnih metod; varnostni inženir ki skrbi za varnost pri delu; inženir arhitekt; inženir elektrotehnike, kemije / diplomirani inženir akademski naslov za diplomanta tehniške fakultete, visoke šole // strokovnjak za tehniko z višjo izobrazbo: podjetje sprejme v službo inženirje in diplomirane inženirje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
italianíst -a m (ȋ) strokovnjak za italianistiko: znan italianist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
izvédenec -nca m (ẹ̑) strokovnjak, ki daje mnenja, nasvete o zadevah iz svoje stroke: vprašati za mnenje izvedenca;
kmetijski, pravni, zdravniški izvedenec;
izvedenec psihiater;
izvedenec za podvodni ribolov;
izjava, poročilo izvedenca / publ. bil je velik izvedenec v svoji stroki poznavalec svoje stroke, strokovnjak
♦ jur. sodni izvedenec uradno določen strokovnjak, na mnenje katerega se sodnik v sodbi opre // ekspr. dober poznavalec česa: izvedenci imajo cviček iz Gadove peči za najboljši cviček / bil je velik izvedenec v ljubezenskih rečeh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
ják -a -o prid., jáčji (ȃ ā) - 1. star. močen: jak pritisk, udarec, veter / jake pobude, spremembe / jak vol; čeprav je suh, je zelo jak / zbral je same jake mlade može; jak narod
- 2. elektr., v zvezi jaki tok proizvodnja, prenos, uporaba in gospodarjenje z električno energijo; elektroenergetika: tehnika jakega toka / strokovnjak za jaki tok
jáko - 1. prislov od jak: kri mu je po žilah začela jačje plati
- 2. raba peša zelo, hudo: jako se moti; jako velika stavba; jako hitro govori; jako žal mu je; ekspr. ti se pa jako poetično izražaš
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
jamomérec -rca m (ẹ̑) strokovnjak za jamomerstvo: nastaviti jamomerca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
jamoslóvec -vca m (ọ̑) strokovnjak za speleologijo; speleolog: nove razprave jamoslovcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
jezikoslóvec -vca m (ọ̑) strokovnjak za jezikoslovje: sestanek jezikoslovcev;
sodelovanje jezikoslovcev pri urejanju terminologije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
juríst -a m (ȋ) strokovnjak za pravo; pravnik: posvetovati se z juristi / možnosti za zaposlitev juristov / pog. juristi iz višjih letnikov slušatelji prava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
kancerológ -a m (ọ̑) med. strokovnjak za kancerologijo: bil je znan kancerolog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
kancerologíja -e ž (ȋ) med. veda o raku: je strokovnjak za kancerologijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
kanoníst -a m (ȋ) rel. strokovnjak za cerkveno pravo: priznan kanonist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
kardiologíja -e ž (ȋ) veda o srcu in srčnih boleznih: strokovnjak za kardiologijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
kartográf -a m (ȃ) geogr. strokovnjak za kartografijo: posvetovanje kartografov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
kémik -a m (ẹ́) strokovnjak za kemijo: industrijski, kmetijski kemik;
kemik za organsko kemijo;
fiziki in kemiki / pog. kemik iz drugega letnika slušatelj kemije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
kibernétik -a m (ẹ́) strokovnjak za kibernetiko: kibernetiki in fiziki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
kibernétika -e ž (ẹ́) veda, ki raziskuje podobnost med delovanjem strojev in živo naravo: nagel razvoj kibernetike / strokovnjak za kibernetiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
kinológ -a m (ọ̑) strokovnjak za kinologijo: je znan kinolog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
klasicíst -a m (ȋ) predstavnik klasicizma: francoski klasicisti;
romantik in klasicist // strokovnjak za klasiko: odličen klasicist ga je uvajal v lepoto domače in tuje literature
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
kletár -ja m (á) strokovnjak za kletarstvo: pivovarji in kletarji / po poklicu je kletar // zastar. natakar: pokliči kletarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
klimatológ -a m (ọ̑) strokovnjak za klimatologijo: predavanje znanega klimatologa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
komercialíst -a m (ȋ) uslužbenec, ki opravlja komercialne posle: podjetje ima sposobnega komercialista / po poklicu je komercialist // strokovnjak za komercialne posle: to je stvar komercialistov / ekspr. filmsko proizvodnjo so prepustili komercialistom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
kómparativen in komparatíven -vna -o prid. (ọ̑; ȋ) ki temelji na primerjanju, primerjalen: komparativne metode, znanosti;
komparativno proučevanje / strokovnjak za komparativno gramatiko; oddelek za komparativno književnost
♦ ekon. komparativna prednost prednost v mednarodni menjavi, ki jo ima določena država v odnosu do druge države zaradi manjših proizvodnih stroškov kakega blaga; sam.: pog. vpisal se je na komparativno na oddelek za primerjalno književnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
komparativíst -a m (ȋ) strokovnjak za primerjalne znanosti, zlasti primerjalno književnost, primerjalec: razprava priznanega komparativista / pog. zbrali so se komparativisti iz prvega letnika slušatelji oddelka za primerjalno književnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
komunikácija -e ž (á) - 1. sredstvo, objekt, po katerem je možno premikanje iz enega kraja v drugega: ta cesta je edina komunikacija, ki omogoča dostop v mesto; cestne, železniške komunikacije; gozdne komunikacije; javne komunikacije; gradnja strateško pomembnih komunikacij / strokovnjak za komunikacije / promet teče po novi komunikaciji
- 2. s prilastkom sredstvo, ki omogoča izmenjavo, posredovanje informacij; komunikacijsko sredstvo: moderne komunikacije; uporabljajo različne komunikacije: kurirsko službo, pošto, telefon / vizualne komunikacije za vizualno dojemanje
- 3. publ. komuniciranje, sporazumevanje: prepovedana je bila sleherna komunikacija; uporaba razglasnih desk za komunikacijo med udeleženci kongresa / potreba po duhovni komunikaciji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
komunikologíja -e ž (ȋ) veda o komuniciranju, komunikacijskih sredstvih: strokovnjak za komunikologijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
kozmétik -a m (ẹ́) strokovnjak za kozmetiko: lasuljar in kozmetik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
kozmologíja -e ž (ȋ) veda o vesolju: ukvarjati se s kozmologijo;
strokovnjak za kozmologijo / Einsteinova kozmologija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
krajínar -ja m (ȋ) um. slikar, ki upodablja pokrajino: znameniti krajinarji
♦ arhit. arhitekt krajinar strokovnjak za oblikovanje narave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
kriminalíst -a m (ȋ) uslužbenec, ki odkriva, raziskuje in preprečuje kazniva dejanja: primer so proučevali kriminalisti in psihiatri // jur. strokovnjak za kriminalistiko ali kazensko pravo: kriminalisti in civilisti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
kriminalístika -e ž (í) veda o odkrivanju, raziskovanju in preprečevanju kaznivih dejanj: na fakulteti predava kriminalistiko / postal je strokovnjak za mladinsko kriminalistiko // odkrivanje, raziskovanje in preprečevanje kaznivih dejanj: že vrsto let se ukvarja s kriminalistiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
kriminológ -a m (ọ̑) strokovnjak za kriminologijo: kriminologi in sociologi / mladinski kriminolog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
kvázistrokovnják -a m (ȃ-á) ekspr. kdor v resnici ni strokovnjak, čeprav se kot tak kaže: ne verjamem tem kvazistrokovnjakom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
ladjevódec -dca m (ọ̑) knjiž. pomorski strokovnjak, ki vodi ladjo s sidrišča pred pristaniščem v pristanišče in iz njega; pilot: izkušen ladjevodec // kdor vodi ladjo sploh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
latínec -nca m (ȋ) ekspr., navadno s prilastkom strokovnjak za latinski jezik: naš profesor je bil dober latinec / žarg., šol. najboljši latinec v razredu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
latiníst -a m (ȋ) strokovnjak za latinski jezik in kulturo: bil je latinist in helenist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
legíst -a m (ȋ) nekdaj strokovnjak za civilno pravo: legisti in kanonisti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
leksikológ -a m (ọ̑) strokovnjak za leksikologijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
limnologíja -e ž (ȋ) veda o stoječih sladkih vodah, zlasti o jezerih: strokovnjak za limnologijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
lingvíst -a m (ȋ) strokovnjak za lingvistiko, jezikoslovec: sestanek lingvistov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
lógik -a m (ọ́) - 1. strokovnjak za logiko: v tem so si edini vsi logiki
- 2. kdor logično sklepa, razsoja: ti si pa slab logik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
lógika -e ž (ọ́) - 1. filoz. filozofska disciplina, ki proučuje načela pravilnega mišljenja in oblike sklepanja: elementi logike; katedra za logiko; strokovnjak za logiko
// s prilastkom ta disciplina, vezana na določenega logika, določeno filozofsko smer: aristotelska logika / dialektična logika o načelih pojmovanja dialektičnega razvoja narave, družbe in mišljenja; formalna logika o oblikah in načelih pravilnega mišljenja; simbolna ali matematična logika ki proučuje formalne pogoje, pri katerih eni povedni stavki izhajajo iz drugih - 2. logično mišljenje, sklepanje: prevzela ga je logika v njegovih govorih; njegova ostra in hladna logika / odkriti nasprotnikovo logiko način mišljenja, sklepanja; slabš. to je ženska logika mišljenje, sklepanje, ki sloni na čustvovanju; ekspr. avtor z neizprosno logiko odkriva znamenja propadanja
- 3. knjiž., s prilastkom zakonitost, določenost: ekonomska, gospodarska logika; logika nadaljnjega razvoja, revolucije / sintaktična logika stavka / življenje s svojo logiko / publ. Jugoslavija je po logiki razvoja dogodkov postala važen dejavnik v sodobnem delavskem gibanju
- 4. do 1848 prvi letnik filozofije: tisto leto je bil že v logiki
● ekspr. kje je v tvojih trditvah logika tvoje trditve niso logične; ekspr. v pravljičnem svetu z železno logiko zmaguje dobro nad zlim vedno, dosledno; ekspr. ravnati se po logiki srca, ne po logiki razuma glede na čustva, ne glede na razum; ekspr. to sklepanje je sprto z logiko ni logično
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
logopéd -a m (ẹ̑) strokovnjak za logopedijo: surdopedagogi in logopedi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
logopedíja -e ž (ȋ) veda o govornih motnjah in njihovem odpravljanju, zdravljenju: strokovnjak za logopedijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
lógoterapíja -e ž (ọ̑-ȋ) psiht. psihoterapevtski postopek, s katerim naj bi pacient spoznal smisel svojega življenja: strokovnjak za logoterapijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
mánjkati -am nedov. (ȃ) - 1. ne biti navzoč na kakem mestu, pri kakem delu, čeprav bi praviloma moral biti: manjkata dva učenca; kdo manjka; manjkati na sestanku, pri pouku; ekspr. letos ni manjkal na nobeni nogometni tekmi / opazil je, da manjkata na polici dve knjigi
// ne obstajati, čeprav bi praviloma moral obstajati: en zob mi manjka; v ograji manjkata dve letvi / v statutu ne bi smela manjkati določila o volitvah organov upravljanja - 2. v zvezi z do biti še potreben do polne mere, do določene meje: do roba manjka še dva centimetra; do svitanja manjka še pet ur / koliko je ura? Pet minut (manjka) do dvanajstih / ekspr. še veliko mu manjka do tega, da bi bil strokovnjak
// brezoseb., ekspr., z oslabljenim pomenom, s prislovnim določilom izraža možnost uresničitve, kot jo izraža določilo: za las je manjkalo, da nisem umrl; malo je manjkalo, pa bi bil padel - 3. s smiselnim osebkom v rodilniku ne biti česa v zadostni količini, meri: zmeraj mu manjka denarja; kruha jim ne manjka; prostora mu manjka / manjka mu moči
- 4. navadno z dajalnikom izraža odsotnost določenega stanja: manjka mu dobra vzgoja; vse ima, samo zdravje mu manjka / pog.: manjka človek, ki bi pokazal pot iz zagate potreben je; zelo mu manjka dobra družba zelo si je želi, jo pogreša; tu mu ničesar ne manjka z vsem je preskrbljen
● pog., šalj. manjka mu eno kolesce v glavi je nekoliko čudaški; ekspr. nekaj mu danes manjka je bolan; ni tak kot navadno; ekspr. samo tega (se) še manjka to dejstvo, stvar bo stanje še poslabšalo; izraža nezaželenost česa; ekspr. tebi pa res malo manjka si nekoliko čudaški; pog. do šestdesetih mu jih ne manjka veliko kmalu bo imel šestdeset let; kaže približno šestdeset let
mánjkati se ekspr., s smiselnim osebkom v rodilniku izraža obstajanje česa v veliki količini: manjka se ali ne manjka se deklet, fantov; manjka se dela; minulo leto se nadlog ni manjkalo
manjkajóč -a -e: kupiti manjkajoče dele za stroj; manjkajoči znesek; manjkajoča delovna sila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
marksologíja -e ž (ȋ) raziskovanje življenja in dela Marxa in Engelsa: strokovnjak za marksologijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
matemátik -a m (á) strokovnjak za matematiko: slaven matematik / gimnazija je razpisala mesto matematika / žarg., šol. najboljši matematik v razredu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
mehánik -a m (á) - 1. kdor se poklicno ukvarja s popravljanjem, sestavljanjem strojev, tehničnih priprav: poklicati mehanika; pokvarjeno kolo je odpeljal k mehaniku; učiti se za mehanika; ladijski, letalski mehanik / fini, precizni mehanik finomehanik
- 2. žarg. strokovnjak za mehaniko: pri tej znanstveni nalogi sodelujejo kemiki, matematiki in mehaniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
méšanje in mešánje -a s (ẹ́; ȃ) - 1. glagolnik od mešati:
- a) jed je med mešanjem zalivala z vodo
- b) mešanje koruze in pšenice; strokovnjak za mešanje pijač; stroj za mešanje / mešanje betona / mešanje barvnih vtisov
- c) mešanje čistega in umazanega perila / mešanje kart / mešanje oblakov
- č) mešanje formul, pojmov
- d) mešanje radijskih postaj / jezikovno, nacionalno mešanje / mešanje ras
- 2. redko mešanica, zmes: zliti mešanje v ponev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
metalúrg -a m (ȗ) strokovnjak za metalurgijo: je znan metalurg in strojni inženir / pog. sestanek metalurgov drugega letnika slušateljev metalurgije // metalurški delavec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
meteorológ -a m (ọ̑) strokovnjak za meteorologijo, vremenoslovec: meteorologi napovedujejo lepo vreme / diplomirani meteorolog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
meteorologíja -e ž (ȋ) veda, ki proučuje ozračje, vremenoslovje: študirati meteorologijo;
strokovnjak za meteorologijo
♦ meteor. dinamična meteorologija nauk o gibanju v ozračju pod vplivom raznih sil; sinoptična meteorologija veda, ki proučuje ozračje za napovedovanje vremena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
metódik -a m (ọ́) strokovnjak za metodiko: zborovanje metodikov / njegov profesor matematike je dober metodik zna dobro poučevati matematiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
mikologíja -e ž (ȋ) veda o glivah, gobah: strokovnjak za mikologijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
míkrobiológ -a m (ȋ-ọ̑) strokovnjak za mikrobiologijo: nova dognanja mikrobiologov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
mím in mímos -a m (ȋ) gled. - 1. umetniško podajanje zgodbe, čustev, razpoloženja samo z gibi telesa: obiskovati tečaj mima; strokovnjak za mim / mim je bil med vojno najbolj množična oblika gledališkega ustvarjanja
- 2. pri starih Grkih in Rimljanih kratka igra iz vsakdanjega življenja s šaljivo, včasih grobo vsebino, komiko: antični mimi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
mimikríja -e ž (ȋ) biol. pojav, da je nezavarovana žival po obliki, barvi ali obnašanju podobna živali, ki ima nevaren obrambni organ: z mimikrijo se žuželka brani pred sovražniki / strokovnjak za mimikrijo; pren. to je samo mimikrija, prikrivanje v resnici netovariških odnosov; kulturna mimikrija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
mineralóg -a m (ọ̑) strokovnjak za mineralogijo: geologi in mineralogi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
míslec -a [ləc] m (ȋ) kdor premišlja, razglablja o splošnih življenjskih vprašanjih: o tem so razglabljali misleci vseh časov;
napredni, revolucionarni misleci prejšnjega stoletja;
dela ruskih, srednjeveških mislecev / ta pisatelj je velik mislec // navadno s prilastkom kdor je sposoben misliti, premišljati sploh: opazovalec narave in trezen mislec / igra za hitre mislece // knjiž. strokovnjak za filozofijo, filozof: idealistični, materialistični misleci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
mladinoslóvec -vca m (ọ̑) strokovnjak za mladinoslovje: dela sodobnih mladinoslovcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
mlekárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na mlekárje ali mlekarstvo: mlekarsko podjetje / mlekarska šola / mlekarski tehnik strokovnjak za mlekarstvo s srednjo izobrazbo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
mójster -tra m (ọ́) - 1. nav. ekspr. kdor zna kaj dobro, navadno strokovno narediti: ta zidar je mojster; zdravnik je sčasoma postal mojster; v plesu si je želel pokazati se mojstra; ta čevljar velja za mojstra; je mojster za sestavljanje dopisov; mojster v kuhanju, opisovanju narave, streljanju; iron. to je lahko pokvaril samo tak mojster, kot si ti / znan mojster besede pisatelj ali pesnik, ki piše v lepem jeziku; mojster dleta (dober) kipar; mojster belih strmin (dober) smučar; mojster taktirke dirigent
// umetnik: rad prebira stare mojstre; nesmrtni, veliki mojstri / kot pristavek k imenu mojster Prešeren
// naslov zlasti za starejšega uglednega skladatelja, dirigenta: violino se je učil pri znanem mojstru / kot nagovor kako naj zaigram, mojster / kot pristavek k imenu mojster Gallus - 2. do 1962 kdor ima najvišjo usposobljenost v kaki obrtni stroki: mojstri so po vojni prevzeli vodilna mesta v proizvodnji; dati naročilo mojstru; odnosi med vajenci, pomočniki in mojstri / kuharski, predilni, tesarski mojster
● ekspr. mojster skaza kdor dela slabe izdelke; ekspr. mojster in pol velik, dober strokovnjak; vaja dela mojstra za dobro obvladanje česa je potrebna (dolgotrajna) vaja; delo hvali mojstra delavčeva strokovnost se sodi po kvaliteti njegovih izdelkov; vsak najde svojega mojstra
♦ ekon. cehovski mojster nekdaj lastnik obrtniške delavnice v fevdalizmu; gled. odrski mojster delavec, ki vodi in usklajuje delo odrskih delavcev pri postavljanju in razstavljanju scene; kor. baletni mojster strokovni vodja baletne skupine; muz. koncertni mojster vodja violinistov v orkestru; rad. tonski mojster kdor pri posnemanju zvoka skrbi, da je zvočni zapis odraz naravnega zvočnega dogajanja; rel. veliki mojster vrhovni predstojnik v viteških redovih; šah. mednarodni mojster naslov igralca, za stopnjo nižji od velemojstra; nacionalni mojster najvišji naslov igralca, ki ga podeli šahovska organizacija v državi; šport. mojster športa v nekaterih vzhodnoevropskih državah častni naslov za zaslužne športne tekmovalce, strokovnjake in organizatorje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
montaníst1 -a m (ȋ) strokovnjak za montanistiko: priznan montanist / pog. brucovanje montanistov slušateljev oddelka za montanistiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
moralíst -a m (ȋ) - 1. ekspr. kdor zahteva strogo ravnanje po moralnih načelih: bil je največji moralist med nami; strog, vsiljiv moralist / moralist v meni me vedno kroti
- 2. knjiž. strokovnjak za moralna vprašanja: globok, slovit moralist svojega časa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
naravoslóvec -vca m (ọ̑) strokovnjak za naravoslovje: raziskovanja naravoslovcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
narodopísec -sca m (ȋ) strokovnjak za narodopisje: strokovno posvetovanje narodopiscev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
návtik -a m (á) kdor je usposobljen za določanje položaja ladje in njeno vodenje: mladi navtiki // strokovnjak za navtiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
nèstrokovnják -a m (ȅ-á) kdor ni strokovnjak: revija je namenjena predvsem nestrokovnjakom;
na strokovni simpozij so povabili tudi nestrokovnjake // kdor se na kako stroko slabo spozna; laik: nestrokovnjak bo proces težko dojel / pozna se, da so delo ocenjevali sami nestrokovnjaki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
nôvopečèn in nôvo pečèn -êna -o prid. (ō-ȅ ō-é) nav. šalj. ki še ni dolgo v sedanjem, navadno višjem družbenem položaju, stanju: novopečeni kritik, strokovnjak / novopečeni doktor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
numizmátik -a m (á) kdor zbira kovinski in papirnati denar: filatelist in numizmatik // strokovnjak za numizmatiko: po najdenih novcih je numizmatikom uspelo natančno časovno določiti odkopano naselbino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
numizmátika -e ž (á) zbiranje kovinskega in papirnatega denarja: ukvarjati se z numizmatiko // veda o novcih: strokovnjak za numizmatiko; heraldika in numizmatika
♦ num. moderna numizmatika ki proučuje novce novejšega časa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
oceanográf -a m (ȃ) strokovnjak za oceanografijo: dognanja oceanografov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
oceanografíja -e ž (ȋ) veda o oceanu, morju: razvoj oceanografije;
strokovnjak za oceanografijo;
oceanografija in hidrografija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
oftalmologíja -e ž (ȋ) veda o očesu in očesnih boleznih: strokovnjak za oftalmologijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
okó očésa s, v pomenu parni organ vida mn. očí ž (ọ̑ ẹ̑) - 1. čutilo za vid: primerjati človeško oko z očmi žuželk; oko in uho / oči ga bolijo; brisati si, drgniti, meti si oči; z roko si zasloniti oči pred svetlobo; zavezati komu oči; iz oči tečejo solze; potegniti si klobuk čez oči; škiliti na levo oko; zamižati na eno oko; gledati koga v oči; smet mu je padla v oko; po nesreči ga je sunil v oko; pomežikniti z desnim očesom; izbuljene, krmežljave, lepe, motne, objokane, podplute, poševne, solzne oči; ekspr. krvave oči / črne, sive oči s črno, sivo šarenico; ekspr. imeti mačje oči zelenkaste, podolgovate
// negovati okolico oči; nebo je bilo jasno kot ribje oko; pazila je nanj kot na punčico, zenico svojega očesa zelo
// solze so ji prišle, stopile v oči začela je jokati; imeti solze v očeh jokati; s solzami v očeh ga je prosila jokajoč
// ličiti si oči / na očeh, po očeh se mu vidi, da je bolan / kapljice za oči; pren., ekspr. noč z bleščečimi očmi; lokomotiva z velikimi očmi
// to čutilo glede na svojo sposobnost: oči so mu oslabele; slep na eno oko; publ. v vojni je izgubil obe očesi je oslepel na obe očesi; ekspr.: imeti mačje oči dobro videti v temi; mrtve, ugasle oči / daljnovidne, kratkovidne oči
// nav. ekspr., z glagolom izraža dejavnost tega čutila, kot jo določa glagol: čutil je njene oči na sebi / njihove oči so počivale na domači hiši dalj časa so jo gledali; oči so ji uhajale proti oknu pogledovala je proti oknu; njegovo oko se je ustavilo na njej začel jo je gledati; sodnikove oči so se zapičile vanj preiskujoče, ostro ga je pogledal, gledal; star. danes ni imel očesa zanjo je ni pogledal, ni čutil potrebe po njeni družbi; ni mogel ločiti, odmakniti, odtrgati, odvrniti oči od nje neprestano jo je gledal; šele ko je zaprl vrata, je dvignila oči k njemu ga je pogledala; pasti oči na avtomobilu dalj časa ga poželjivo gledati; upreti oči v koga začeti ga gledati; spogledljivo je zavijala oči gledala, pogledovala; bliskala, streljala je z očmi jezno ali živahno pogledovala; ošiniti kaj z očmi nahitro pogledati; prebadati koga z očmi strogo, pozorno ga gledati
// z oslabljenim pomenom: pogledati z jeznimi, prijaznimi, žalostnimi očmi jezno, prijazno, žalostno; na stvar gleda s treznimi očmi trezno, z očmi svojega časa kot večina sodobnikov
// nav. ekspr. to čutilo glede na izražanje čustev, razpoloženja: oči se kar bliskajo od jeze; oči so se jim smejale; iz oči je sijalo hrepenenje; hladne, ledene oči; preplašene, prijazne, vesele, žalostne, žive oči - 2. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, s prilastkom oseba, zlasti glede na sposobnost opazovanja: marsikatero oko se je na skrivaj ozrlo za njo; skrivali so se radovednim očem radovednim ljudem; bila je prijetna za moške oči za moške; žensko oko to razliko hitro opazi ženska; oko strokovnjaka, umetnika strokovnjak, umetnik
// ubili so ga pred materinimi očmi vpričo matere - 3. s prilastkom očesu podoben del česa: krompirjeva očesa; oko cepiča; oko pri trti / kurje oko kožna odebelina, zadebelina s poroženelim strženom
// na (volovsko) oko ocvrto jajce jajce s celim, nezakrknjenim rumenjakom
● ekspr. oči so bile bolj lačne kot želodec vzel si je več jedi, kot je je mogel pojesti; ekspr. samo oči so lačne ko človek vidi jed, si je zaželi, čeprav ne čuti potrebe po njej; pog., ekspr. vsake oči imajo svojega malarja vsakdo ima drugačna lepotna merila, drugačen okus; pog. oči mu že lezejo skupaj postaja zelo zaspan; ekspr. kamor oči nesejo, sežejo, so sama polja vsenaokrog; ekspr. oči je ne ubogajo več ne vidi več dobro; ekspr. če me oko ne vara če se ne motim; star. mačeha ji ni dala dobrega očesa ni bila dobra z njo; pog. ni mu izmikal oči gledal ga je (naravnost) v oči; ekspr. ni mogel zatisniti očesa zaspati; ekspr. ni mogla verjeti lastnim, svojim očem da je res; imeti oči ekspr. fant je imel oči na pecljih je zelo radovedno gledal; ekspr. imeti oči za kaj sposobnost za opazovanje, proučevanje; ekspr. le kje imaš oči ali nič ne vidiš, čutiš, da tako delaš, ravnaš; ekspr. povsod ima oči vse vidi, opazi; ekspr. od skrbi, žalosti si je izjokala oči zelo je jokala; ekspr. oči bi ji izkopala, izpraskala zelo sem jezna nanjo; pog. močna svetloba mu je jemala oči ga je slepila; ekspr. ušesa in oči si maši pred resnico noče spoznati resnice; ekspr. že dolgo mečejo oči na sosedovo njivo si jo želijo, bi jo radi imeli; ekspr. odpreti oči komu omogočiti mu, da zagleda, spozna stvar, kakršna dejansko je; ekspr. s svojo lepoto je vlekla vse oči nase povzročala, da so jo vsi gledali; ekspr. zakrivati si, zapirati, zatiskati si oči pred dejstvi, problemom, resnico ne hoteti jih spoznati, priznati; ekspr. zaprl, zatisnil je svoje trudne oči umrl je; ekspr. ko je umiral, sem mu zatisnil oči pokril oči z vekami; ekspr. pri sinovih pustolovščinah zatisniti obe očesi biti zelo popustljiv; ekspr. drug drugega smo izgubili iz oči se nismo videli; ekspr. ne izpusti ga iz oči neprestano ga gleda, nadzoruje; iz oči v oči ekspr. gledala sta se iz oči v oči stala sta si nasproti; ekspr. pogovoriti se iz oči v oči odkrito, naravnost; izpred oči ekspr. gledala je za njim, dokler ji ni izginil izpred oči z oddaljevanjem postal neviden; ekspr. izgini, poberi se mi izpred oči odidi; nočem te več videti; ekspr. ne izpusti ga izpred oči neprestano ga ima blizu sebe; ekspr. šele takrat mu je padla mrena z oči šele takrat je zagledal, spoznal stvar, kakršna je dejansko bila; ekspr. na oko ni napačna po videzu, zunanjosti; ekspr. spanec mu leze na oči postaja zaspan; pomeriti na oko po videzu oceniti velikost česa; pogovarjala se bova na štiri oči brez prič, zaupno; ekspr. na lepe oči posoja denar brez zagotovila, da mu bo kdaj vrnjen; ekspr. spanca ni mogla več priklicati na oči ni mogla več zaspati; na oko so razločevali vse rudnine takoj, ne da bi jih analizirali, proučevali; ekspr. zaradi laži se mu ne upa priti pred oči čuti se krivega, boji se ga; ekspr. razbil je vse, kar mu je prišlo pred oči kar je videl, dosegel; rumena barva bije, bode v oči neprijetno učinkuje; njegovo vedenje bije v oči je zelo opazno; ekspr. gledati smrti v oči biti v smrtni nevarnosti; metati komu pesek v oči prizadevati si prikriti, zamegliti komu resnico; pog. to mi je takoj padlo v oči udarilo; ekspr. dejstvom, resnici pogledati v oči sprejeti, priznati jih take, kot so; ekspr. to mi je takoj udarilo v oči sem takoj opazil, zagledal; ekspr. to je lepo za oko, ni pa praktično na videz; ekspr. to je preveč na očeh vzbuja preveč pozornosti; ekspr. neprestano ga ima na očeh ga opazuje, nadzoruje; ekspr. umiral je vsemu svetu na očeh vsi so ga videli, ko je umiral; ekspr. v mojih očeh si vse izgubil ne cenim, ne spoštujem te več; ekspr. s tem dejanjem je zrasel v njenih očeh ga je bolj cenila, spoštovala; pogovor je potekal med štirimi očmi brez prič, zaupno; bila je črna pod očmi imela je modrikaste polkrožne lise zaradi utrujenosti, slabokrvnosti; imela je kolobarje pod očmi imela je modrikaste polkrožne lise zaradi utrujenosti, slabokrvnosti; ekspr. to imejte zmeraj pred očmi upoštevajte pri svojem delovanju; ekspr. ta dogodek mi je neprestano, živo pred očmi mislim nanj; črno se mi dela pred očmi zaradi slabosti, bolezni se mi zdi, da vidim pred očmi črne lise, ploskve; ekspr. poslušal ga je, z enim očesom pa opazoval ljudi neopazno; hkrati, obenem; ekspr. poslušati z očmi in ušesi zelo pazljivo; preleteti z očmi stavek, rokopis nahitro pogledati, pregledati; nič ni ušlo njenim bistrim, pazljivim očem vse je opazila; zdaj gledam to z drugačnimi, drugimi očmi imam do tega drugačen, drug odnos; gledati kaj z duševnimi, notranjimi očmi intuitivno spoznavati kaj; ekspr. videl sem ga na (svoje) lastne oči, s svojimi lastnimi očmi sam, osebno; pog. mačje oko svetlobni odbojnik (na cestišču); v njenih očeh je slabič po njenem mnenju, mišljenju; po svetu hoditi z odprtimi očmi dobro opažati, spoznavati stvari, pojave okrog sebe; ekspr. pred izložbo so ga bile same oči zelo jo je gledal; ekspr. ko so prišli iz taborišč, so jih bile same oči bili so zelo suhi, shujšani; ekspr. zagovarjati se pred očmi javnosti pred javnostjo; ekspr. oko postave, javnega reda miličnik, policist; ekspr. jutri bodo oči sveta obrnjene v Beograd ljudje po svetu bodo poslušali novice, poročila od tam; strah ima velike oči če se kdo česa boji, se mu zdi to še hujše, kot je v resnici; resnica v oči bode človek ne mara neprijetne resnice; več oči več vidi; takrat je veljalo: oko za oko če je bila komu storjena krivica, naj se zanjo maščuje; preg. daleč od oči, daleč od srca; preg. vrana vrani oči ne izkljuje tisti, ki so, navadno v nepoštenih zadevah, enakega mišljenja, prepričanja, drug drugemu ne nasprotujejo, ne škodujejo
♦ agr. oko gosto olistan poganjek; očesa v siru luknje; cepljenje na speče oko cepljenje, pri katerem odžene oko cepiča naslednjo pomlad; cepljenje na živo oko cepljenje, pri katerem odžene oko cepiča še isto leto; meteor. orkansko oko središče orkanskega tropskega ciklona, v katerem nastaneta kratkotrajna razjasnitev in ponehanje vetra; min. mačje oko poldrag kamen zelene barve s svilenim sijajem; tigrovo oko poldrag kamen rjave barve s svilenim sijajem; rad. magično oko priprava na radijskem sprejemniku, ki s širjenjem in oženjem svetlobne pege kaže njegovo uglašenost; teh. oko luknja pri strojnem delu, skozi katero se napelje vrv za dviganje; zool. pikčasto oko preprosto oko nekaterih žuželk z vidnimi čutnicami ob dnu kožne jamice; sestavljeno oko iz več stikajočih se očesc sestavljeno oko členonožcev z mrežasto površino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
oleografíja -e ž (ȋ) tisk., um., ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja barvna reprodukcijska tehnika, ki posnema oljnato sliko: strokovnjak za oleografijo // odtis v tej tehniki: na steni je visela oleografija; cenena, velika oleografija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
oplemenjevánje -a s (ȃ) glagolnik od oplemenjevati: oplemenjevanje krav / strokovnjak za oplemenjevanje rastlin žlahtnjenje // oplemenjevanje človekovega duha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
óptik -a m (ọ́) - 1. kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem, popravljanjem očesnih pripomočkov: iti k optiku po očala
- 2. strokovnjak za optične priprave: pri izdelavi teleskopa je sodelovalo pet optikov
♦ fiz. strokovnjak za optiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
orientalíst -a m (ȋ) strokovnjak za orientalistiko: kongres orientalistov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
ornitológ -a m (ọ̑) strokovnjak za ornitologijo: zborovanje ornitologov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
ornitologíja -e ž (ȋ) veda o pticah, ptičeslovje: bil je znan strokovnjak za ornitologijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
paleontológ -a m (ọ̑) strokovnjak za paleontologijo: geologi in paleontologi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pánoga -e ž (á) navadno s prilastkom samostojen del, ki z drugimi tvori določeno širšo dejavnost: v svoji panogi je strokovnjak / ta gospodarska, športna panoga se dobro razvija; industrijske, proizvodne panoge; slikarska panoga; ta tekstilna panoga dela zlasti za izvoz; literatura kot panoga umetnosti / publ. žene sodelujejo v vseh panogah javnega življenja na vseh področjih
♦ ekon. kapitalno intenzivne panoge pri katerih pride na zaposlenega razmeroma dosti kapitala; šport. tekmovati v alpskih panogah disciplinah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
parazitológ -a m (ọ̑) strokovnjak za parazitologijo: zborovanje parazitologov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pečénkar -ja m (ẹ̑) - 1. gost. strokovnjak za pripravo pečenk: pečenkar v hotelu
// nekdaj kdor pripravlja in prodaja pečenke: stojnica pečenkarja - 2. ekspr. kdor rad je pečenko: bil je velik pečenkar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pêči pêčem nedov., tudi pekó; pêci pecíte; pékel pêkla (é) - 1. delati hrano (bolj) užitno z delovanjem vročega zraka, vroče maščobe: zna zelo dobro peči; pri tej hiši velikokrat pečejo / peči za praznike / ta pekarna peče tudi ob sobotah
// imeti hrano v prostoru z vročim zrakom, v vroči maščobi, da postane (bolj) užitna: peči flancate, kruh, pecivo; meso se že peče / peči na masti, olju; peči na ražnju; peči v peči, pečici, pokriti posodi - 2. povzročati občutek bolečine zaradi prevelike toplote: razgret asfalt ga je pekel v podplate; sonce ga je zelo peklo; sramota ga je pekla kot žerjavica / sonce je peklo
- 3. povzročati občutek, podoben bolečini ob dotiku zelo vročih stvari: česen peče v jezik; kopriva, poper peče / luč ga peče v oči; solze so jo pekle v očeh / rana ga peče; peče ga žulj na nogi / oči ga pečejo; zgaga me peče; brezoseb. peče me v prsih
// ekspr. povzročati duševne bolečine: pekel ga je denar, ki ga je prejel; neuspeh ga peče; peklo ga je, da ni ugovarjal pravi čas; to ga hudo, strašno, v dno srca peče
● ekspr. vest ga peče ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde; redko peči opeko žgati; pog. zna več kot hruške peč(i) ima velike sposobnosti, se spozna na marsikaj
pêči se ekspr. biti, zadrževati se na soncu, v vročini: ves dan so se pekli na pesku / peči se na soncu
pekóč -a -e: pekoč občutek; tekočina pekočega okusa; pekoči žarki sonca; začutiti pekočo bolečino; pekoča paprika; pekoča rana; prisl.: pekoče se zavedati česa; pekoče vroč
pečèn -êna -o: premalo pečen kruh; obirati pečenega piščanca; pečeno meso
● šalj. novo pečeni strokovnjak novopečeni; ekspr. kuhan in pečen je pri njih pogostokrat, dostikrat je pri njih; ekspr. če se zamerim temu, sem pečen za zmerom bom vedno čutil njegovo jezo; ekspr. misliš, da ti bodo tam pečena piščeta v usta letela da se ti bo brez truda zelo dobro godilo; sam.: imaš kaj pečenega za prigrizek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pedagóg -a m (ọ̑) - 1. kdor se poklicno ukvarja z vzgojo in izobraževanjem: delo, posvetovanje pedagogov / biti pedagog po stroki / glasbeni, likovni pedagog
// ekspr. kdor zna vzgajati, posredovati znanje: ti nisi pedagog; njegov oče je slab pedagog - 2. strokovnjak za pedagogiko: razprave pedagoga / diplomirani pedagog / pog. sestanek pedagogov prvega letnika slušateljev oddelka za pedagogiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pedológ1 -a m (ọ̑) strokovnjak za pedologijo1, mladinoslovec: pedologi in mladinski psihologi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pedológ2 -a m (ọ̑) strokovnjak za pedologijo2: pedologi in geologi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pedologíja2 -e ž (ȋ) veda o prsti, tleh: razvoj pedologije;
strokovnjak za pedologijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pejsážen -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pejsaž: pejsažna izrazitost / pejsažni okvir mesta / pejsažna študija / pejsažni arhitekt strokovnjak za oblikovanje narave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
perspektíva -e ž (ȋ) - 1. kar utemeljuje, upravičuje upanje v ugoden potek, izid: raziskovati perspektive za tako delo, sodelovanje; mladini je treba zagotoviti perspektivo; perspektive podjetja so zelo velike / vse skupaj ostaja brez perspektive brezperspektivno
// ta človek je strokovnjak s perspektivo / publ. tovarna je postala perspektiva za te ljudi upanje - 2. geom. navidezno stekanje vzporednih črt in postopno zmanjševanje bolj oddaljenih predmetov pri gledanju v daljavo: perspektiva trga; nima prave predstave o razdaljah in perspektivi / v perspektivi so se videle hiše zelo majhne / ptičja od zgoraj, žabja perspektiva od spodaj
// centralna perspektiva projekcija, pri kateri je projekcijsko središče v končni razdalji od projekcijske ravnine
// um. uporaba tega pojava za doseganje prostorskega vtisa pri slikanju na ravni ploskvi: ta slikarska smer zanemarja perspektivo / naslikati kaj v perspektivi / barvna perspektiva pri kateri se doseže prostorski videz z upoštevanjem globinskega učinka barv
● publ. s te perspektive ga še ne poznaš s tega stališča, vidika; publ. gledati na pojav s perspektive zgodovine s stališča, z vidika zgodovine; publ. to je stvar daljne perspektive to se bo dogajalo, bo aktualno v prihodnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
petrográf -a m (ȃ) strokovnjak za petrografijo: geologi in petrografi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pilót1 -a m (ọ̑) - 1. kdor je usposobljen za pilotiranje, vodenje letala, vesoljske ladje: postal je pilot; letalski, vesoljski pilot; pilot helikopterja / civilni, vojaški pilot; jadralni, motorni pilot; pomožni, poskusni pilot
- 2. pomorski strokovnjak, ki vodi ladjo s sidrišča pred pristaniščem v pristanišče in iz njega: izkrcati, vkrcati pilota; izkušen pilot
♦ aer. avtomatski pilot avtopilot; zool. pilot riba toplih morij s petimi do sedmimi prečnimi progami, Naucrates ductor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pirotéhnik -a m (ẹ́) strokovnjak za pirotehniko: za nasvet so vprašali pirotehnike / filmski pirotehniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pokuševálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) strokovnjak za pokušnjo: pokuševalec kruha, vina // kdor kaj pokuša: pokuševalci v zidanici so hvalili vino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
politológ -a m (ọ̑) strokovnjak za politologijo: na razgovor so povabili uglednega politologa / diplomirani politolog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
poloníst -a m (ȋ) strokovnjak za polonistiko: uvodno študijo je napisal eden največjih jugoslovanskih polonistov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pomológ -a m (ọ̑) strokovnjak za pomologijo: bil je priznan pomolog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pomôrski -a -o prid. (ó) nanašajoč se na morje ali pomorstvo: pomorski prevoz, promet;
pomorska plovba;
oceanska pomorska pot / pomorska bitka / Grki so pomorski narod; pomorske države / kopenske in pomorske sile / pomorski strokovnjak / pomorska agencija, družba / pomorska akademija, šola / slovar pomorskih izrazov
♦ jur. pomorsko pravo pravo, ki ureja pravna razmerja v pomorstvu; navt. pomorski strojnik čin v trgovski mornarici za oficirja stroja ali nosilec tega čina; pomorska karta karta, ki prikazuje morske površine z označenimi globinami in obalni pas z orientacijsko pomembnimi objekti; pomorska knjižica dokument o strokovni usposobljenosti, nazivu, zdravstvenem stanju pomorščaka, ki je potreben za delo na ladji; voj. pomorska eskadra
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pospeševálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor (kaj) pospešuje: pospeševalec mladinskega gibanja / bil je velik pospeševalec znanosti; pren., ekspr. alkohol je eden izmed pospeševalcev tuberkuloze
♦ agr. (kmetijski) pospeševalec kmetijski strokovnjak, ki svetuje kmetovalcem, kako izboljšati in posodobiti delo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
posvetoválnica -e ž (ȃ) - 1. navadno s prilastkom ustanova, oddelek za posvetovanje s strokovnjakom: hoditi, iti v posvetovalnico / kontracepcijska posvetovalnica; zakonska posvetovalnica; posvetovalnica za matere; posvetovalnica za žene oddelek zdravstvene ustanove za posvetovanje o spolnih vprašanjih mladoletnic, o načrtovanju družine, o nosečnosti
● publ. brati pravno posvetovalnico časopisno rubriko, v kateri strokovnjak odgovarja na pravna vprašanja dopisnikov
♦ ped. poklicna posvetovalnica - 2. soba, prostor za posvetovanje: stopiti v posvetovalnico / mestna posvetovalnica soba, dvorana za posvetovanje, seje v mestni hiši
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
právnik -a m (ȃ) strokovnjak za pravo: pravniki in ekonomisti / diplomirani pravnik / pog. pravniki iz višjih letnikov slušatelji prava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pravopísec -sca m (ȋ) strokovnjak za pravopis: stališča sodobnih pravopiscev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
prázgodovínar -ja m (ȃ-ȋ) strokovnjak za prazgodovino: dognanja prazgodovinarjev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
prešernoslóvec -vca m (ọ̑) strokovnjak za prešernoslovje: članki in razprave prešernoslovcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
prikljúčiti -im dov. (ú ȗ) - 1. z namestitvijo povezovalne naprave povezati s čim: pod klancem so vlaku priključili še eno lokomotivo; priključiti prikolico k avtomobilu, na avtomobil; priprava se priključi k vlečnemu vozilu
- 2. povezati z omrežjem: strokovnjak jim je priključil pomivalni stroj; priključiti plinski štedilnik, televizor / priključiti motor vklopiti, vključiti; grelec se avtomatično priključi
// povezati s čim sploh: priključiti stransko cesto na glavno; priključiti peč na dimnik; priključiti se na električno omrežje, plinovod, toplovod
// začeti dovajati: plačati smo morali dolg, da so nam spet priključili električni tok - 3. narediti, da postane kaj sestavni del kake enote: četo so priključili brigadi; podjetju bodo priključili več manjših obratov; nekaj krajev so priključili k sosednji občini / samovoljno priključiti zasedeno ozemlje / publ.: kuhinji so priključili še shrambo prizidali; teh živali ne moremo priključiti opicam uvrstiti mednje; prošnji je treba priključiti različne priloge dodati
- 4. šport. dati nogo k drugi nogi: naredimo korak z desno nogo, levo pa priključimo / kot povelje priključi naredi vrsto strnjeno
prikljúčiti se začeti biti skupaj s kom: priključiti se gruči, pogrebnemu sprevodu / priključil se je otrokom, ki so se igrali na dvorišču / zakaj se nam nisi priključil nisi šel z nami
// začeti opravljati isto dejavnost kot kdo drug, navadno za skupen cilj; pridružiti se: priključiti se upornikom / priključili so se osvobodilnemu gibanju
● zastar. nič neprijetnega se mi ni priključilo zgodilo, pripetilo; publ. vsi so se priključili njegovemu mnenju soglašali z njim
prikljúčen -a -o: nestrokovno priključen aparat; peč je priključena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
priklopíti in priklópiti -im dov. (ī ọ̄) - 1. z namestitvijo povezovalne naprave povezati s čim: priklopiti lokomotivo; k tovornemu vlaku so priklopili oba potniška vagona
- 2. povezati z omrežjem; priključiti: priklopiti plinski štedilnik; strokovnjak mu je priklopil televizijski sprejemnik / priklopiti motor vklopiti, vključiti
// narediti, da je kaj povezano s čim: priklopiti tovarno na plinovod in toplovod
// začeti dovajati: ko so plačali pristojbino, so jim priklopili električni tok - 3. publ. priključiti, pripojiti: botaničnemu vrtu bodo priklopili še sadno drevesnico; mestu so priklopili nekaj predmestij / hiši je novi lastnik priklopil hlev prizidal; tekstu je priklopila slovar narečnih besed dodala
priklopíti se in priklópiti se zastar. priključiti se, pridružiti se: popoldne se jim je priklopilo še nekaj izletnikov / priklopil se je njihovemu mnenju
priklópljen -a -o: prikolica je že priklopljena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
primerjálec -lca m (ȃ) knjiž. strokovnjak za primerjalne znanosti, zlasti primerjalno književnost; komparativist: razprava priznanega primerjalca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
primerjálen -lna -o prid. (ȃ) ki temelji na primerjanju: primerjalna analiza, metoda;
rezultati primerjalnih raziskav;
primerjalno proučevanje slovanskih jezikov / navesti nekaj primerjalnih podatkov, številk / primerjalna skupina / oddelek za primerjalno književnost vedo, ki raziskuje medsebojne vsebinske, oblikoslovne odnose med različnimi književnostmi; strokovnjak za primerjalno slovnico; primerjalna zgodovina zgodovina, ki se ukvarja z medsebojnim primerjanjem zgodovinskih dogodkov
♦ biol. primerjalna anatomija veda, ki primerja zgradbo posameznih organov pri različnih vrstah organizmov; lingv. primerjalni odvisni stavek načinovni odvisni stavek, ki izraža enakost, podobnost, neenakost ali sorazmernost česa s primerjanim; primerjalno jezikoslovje jezikoslovje, ki primerja razvoj jezikovnih dejstev sorodnih ali domnevno sorodnih jezikovprimerjálno prisl.: stvar je treba gledati primerjalno; sam.: pog. vpisal se je na primerjalno na oddelek za primerjalno književnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
priznáti -znám dov. (á ȃ) - 1. z besedo, kretnjo izraziti, da je osebek storilec tega, česar je obdolžen: obtoženec je dejanje priznal; priznati krajo, zločin; priznal je, da je zažgal hišo; priznati po mučenju / priznam, da sem to storil
// strinjati se, da kako dejstvo pri osebku v resnici obstaja: priznati napako, poraz; ni hotel priznati, da tega ne zna; odkrito si priznati nesposobnost / moram priznati, da tega ne vem / priznati očetovstvo
// narediti, da kako osebno dejstvo izve kdo drug: priznal ji je ljubezen; drug drugemu sta priznala strah - 2. izraziti, imeti prepričanje, da kaj je, obstaja: priznati eksistenco boga; prizna samo to, kar fizično zaznava / ne prizna potrebe po duhovnosti
// izraziti mnenje, da kako pozitivno dejstvo obstaja pri kom: priznati komu prvenstvo v čem; priznati mu spretnost pri reševanju problemov; treba mu je priznati, da je prizadeven
● ekspr. priznati komu mesto, ki mu gre pravilno, ustrezno koga oceniti, ovrednotiti - 3. izraziti strinjanje z zakonitostjo, veljavnostjo česa: priznati novo državo, vlado; priznati spremenjeno mejo / priznati izpit, spričevalo; priznati učbenik / priznati kak nauk / priznati avtoriteto koga
// izraziti mnenje, da je kdo pomemben, zaslužen: priznati umetnika / priznati umetniško delo - 4. izjaviti, da je kdo upravičen do česa: priznati delavcu dodatek za ločeno življenje / priznati narodu pravico do samoodločbe
- 5. v zvezi z za izjaviti, da je kdo to, kar izraža določilo: priznal ga je za sina / priznati kaj za dobro, pravilno
priznán -a -o - 1. deležnik od priznati: priznana tatvina; v določeni družbi priznane vrednote; učbenik uradno ni priznan
♦ šol. priznana izobrazba izobrazba, ki se prizna na osnovi izkušenj brez ustreznega šolanja - 2. ki ima ugled, veljavo: priznan strokovnjak; hotel s priznano kuhinjo / priznana oddaja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
procesualíst -a m (ȋ) strokovnjak za procesno pravo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
protétika -e ž (ẹ́) - 1. veda o protezah: strokovnjak za protetiko / zobna protetika
- 2. pog. protetični oddelek: poslati koga na protetiko
- 3. protetični pripomočki: izdelovati protetiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pŕvovŕsten -tna -o prid. (ȓ-ȓ) ki je po kakovosti, pomembnosti na prvem mestu: zahtevati prvovrstno blago, sadje // ki ima zaželeno lastnost, kakovost v zelo veliki meri: hrana je bila prvovrstna / prvovrsten strokovnjak
● ekspr. ta novica bo prvovrstna senzacija zelo velika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
psíhoanalítik -a m (ȋ-í) strokovnjak za psihoanalizo: pogovor s psihoanalitikom;
zdravnik psihoanalitik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
psihológ -a m (ọ̑) strokovnjak za psihologijo, dušeslovec: razvil se je v pomembnega psihologa / dober pisatelj je tudi dober psiholog
♦ psih. industrijski psiholog; šol. šolski psiholog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
psihologíja -e ž (ȋ) - 1. veda, ki raziskuje človeško duševnost, dušeslovje: razvoj psihologije; strokovnjak za psihologijo / eksperimentalna, mladinska psihologija; okultna psihologija parapsihologija; psihologija dela, učenja
♦ ped. pedagoška psihologija; psih. globinska psihologija ki proučuje človekovo podzavest; individualna psihologija po Adlerju ki proučuje posameznika glede na težnjo po uveljavljanju, moči; socialna psihologija ki obravnava duševne pojave s socialnega stališča; psiht. klinična psihologija ki proučuje duševno problematične ali ogrožene ljudi - 2. duševnost: spoznati psihologijo učenca / publ. psihologija mase
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
psíhotéhnik -a m (ȋ-ẹ́) strokovnjak za psihotehniko: naloge psihotehnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
psíhoterapévt -a m (ȋ-ẹ̑) strokovnjak za psihoterapijo: pogovori s psihoterapevtom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
ptičeslóvec -vca m (ọ̑) knjiž. strokovnjak za ptičeslovje; ornitolog: ugotovitve ptičeslovcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
računálnikar -ja m (ȃ) strokovnjak za računalništvo: šolati računalnikarje;
potrebe po računalnikarjih se večajo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
računálniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na (elektronske) računalnike ali računalništvo: računalniška oprema, tehnika / računalniški strokovnjak, tehnik / računalniški center; računalniški čas čas, ki ga porabi računalnik za neposredno obdelavo podatkov; računalniški program; računalniški sistem; računalniška beseda niz znakov, ki jih ima računalnik za eno podatkovno enotoračunálniško prisl.: računalniško obdelati podatke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
radiológ -a m (ọ̑) strokovnjak za radiologijo: kongres jugoslovanskih radiologov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
rádionavigátor -ja m (ā-ȃ) strokovnjak za radionavigacijo: letalski radionavigator
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
rádiotéhnik -a m (ā-ẹ́) strokovnjak za radiotehniko s srednjo izobrazbo: po poklicu biti radiotehnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
rádiotelegrafíja -e ž (ā-ȋ) ptt telegrafija z radijskimi valovi, brezžična telegrafija: ukvarjati se z radiotelegrafijo;
strokovnjak za radiotelegrafijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
razstrelívo -a s (í) eksplozivna snov, ki se uporablja za orožje ali razstreljevanje: razstrelivo je eksplodiralo;
izdelovati, uporabljati razstrelivo;
napolniti rov z razstrelivom;
razstrelivo z veliko rušilno močjo;
skladišče razstreliva;
strokovnjak za razstreliva
♦ kem. inicialno razstrelivo s katerim se povzroči eksplozija glavnega naboja; jedrsko razstrelivo; varnostno razstrelivo ki zaradi nizke eksplozijske temperature pri eksploziji ne povzroča eksplozije metana; teh. brizantno razstrelivo ki ima veliko rušilno moč; voj. plastično razstrelivo ki se da gnesti in potrebuje za aktiviranje detonator
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
razstreljevánje -a s (ȃ) glagolnik od razstreljevati: razstreljevanje mostov, zgradb;
razstreljevanje z dinamitom / v kamnolomu, rudniku so začeli z razstreljevanjem; strokovnjak za razstreljevanje / razstreljevanje plazov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
reáktorski -a -o prid. (á) nanašajoč se na reaktor: reaktorski center inštituta;
reaktorski prostor / reaktorski pogon ladje / reaktorski fizik, strokovnjak / reaktorska sredica osrednji del reaktorja z jedrskim gorivom, v katerem se cepijo atomska jedra
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
réd -a m, sedmi in deseti pomen mn. redóvi in rédi; osmi in deveti pomen mn. redóvi (ẹ̑) - 1. stanje, ko je (vsaka) stvar na mestu, v položaju, kot mora biti, kot je koristno: red na mizi, v sobi je vzoren / dati, spraviti svoje stvari v red urediti, pospraviti jih; spraviti lase, obleko v red / hvala, stvar je že v redu je že urejena
// kar je določeno z odnosi med določenimi stvarmi, dejstvi, ki se dajo izraziti s pravili: odkriti red v vesolju; kompozicijski, notranji red / brez reda razpostavljeni predmeti; govori brez reda neurejeno, zmedeno
// stanje, ko se dela, ravna v skladu s pravili, zahtevami: v državi je, vlada red; obnoviti, vzpostaviti red; skrbeti za red na cesti, zabavi / narediti red v gospodarstvu / prisiliti koga k redu k ravnanju, vedenju v skladu s pravili, zahtevami - 2. navadno s prilastkom kar je določeno s predpisi, pravili, ki določajo, kakšno ravnanje, stanje je pravilno, obvezno: prilagoditi se delovnemu redu; gospodarski, pravni red; odpor proti staremu moralnemu redu / prebrati hišni red pravila o pravicah in dolžnostih stanovalcev, navadno v večstanovanjski hiši
// zastar. kazenski, šolski, tržni red zakon, predpis - 3. navadno s prilastkom kar je določeno z gospodarskimi, političnimi, pravnimi odnosi v družbeni skupnosti; ureditev: obljubljati človeštvu nov red / fevdalni družbeni red; graditi socialistični družbeni red / osovraženi red se je držal na oblasti s pomočjo vojske predstavniki oblasti
- 4. kar je določeno s ponavljanjem dejstev, opravil v enakem vrstnem redu ob istem času v določeni časovni enoti: bolnik, otrok potrebuje red; živeti po ustaljenem redu / ekspr. čisto sem prišel iz reda
// v zvezi dnevni red načrt za delo in počitek v štiriindvajsetih urah: napraviti si dnevni red za počitnice; privaditi se na dnevni red
// v zvezi dnevni red glede na vrstni red vnaprej določene točke, vprašanja, o katerih se bo razpravljalo na sestanku, zboru: preiti na dnevni red; glasovati o dnevnem redu; tretja točka dnevnega reda / dnevni red konference vnaprej določen načrt za njen potek - 5. navadno s prilastkom kar je določeno s sledenjem oseb, stvari, dejstev v času ali prostoru: urediti po abecednem, logičnem redu; vrstni red tekmovalcev; menjati red posevkov / besedni red s pravili določeno zaporedje besed
// pog. odstopiti vrstni red za avtomobil mesto v vrsti prijavljenih, čakajočih kupcev
// razvrstitev, razporeditev: določiti sedežni red učencev / bojni, pohodni red - 6. v zvezi vozni red kar vnaprej in za daljše časovno obdobje določa čas prihoda, odhoda (javnih) prometnih sredstev: določiti, uskladiti vozne rede; promet teče po voznem redu; ladijski, železniški vozni red / kupiti, prebrati vozni red
- 7. star. vrsta: postaviti se v red / prvi red naj stopi korak naprej / v pogovoru so prišle na red tudi gospodarske zadeve
- 8. nar. gorenjsko red ž: raztrositi redove / pokositi zadnji red
- 9. verska skupnost ljudi, ki živijo po posebnih pravilih, navadno v skupini, skupinah: ustanoviti, voditi red; stopiti v red; katoliški, muslimanski redovi; moški, ženski redovi; član, predstojnik reda / frančiškanski, jezuitski red / samostanski, verski redovi
- 10. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od razreda: red zveri; družine, redovi in razredi
- 11. šol. ovrednotenje znanja, vedenja v šoli; ocena: iz biologije še nima reda; spraševati, učiti se za rede / negativni, pozitivni red; red odlično / dati, dobiti red
// znamenje, označba za to ovrednotenje, navadno številka: vpisovati rede / zaključevati rede - 12. visoko odlikovanje kot znamenje priznanja za državljanske, vojaške zasluge: podeliti, pripeti komu red; odlikovati koga z redom / red dela z rdečo zastavo visoko jugoslovansko odlikovanje, ki se podeli za posebne zasluge na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti; red narodnega heroja visoko jugoslovansko odlikovanje, ki se podeli za izredno junaška dejanja v boju s sovražnikom
- 13. s prilastkom, s širokim pomenskim obsegom izraža, da je kaj glede na kakovost, pomembnost take stopnje, kot nakazuje prilastek: dogodek, dokument prvega reda / on je strokovnjak prvega reda / cesta prvega reda cesta, ki povezuje države, republike ali gospodarsko in turistično pomembna središča; zastar. vagon drugega reda drugega razreda
- 14. pog., s širokim pomenskim obsegom, v zvezi v redu ki ima določene dobre lastnosti, značilnosti v precejšnji meri: on je v redu človek; ta profesor je zelo v redu; biti v redu mati dobra, skrbna; poglej avto, ali ni v redu dober, lep
- 15. pog., v zvezi v redu ki je v takem stanju, kot se pričakuje, mora biti: avto je spet v redu, lahko se odpeljemo; dokumente ima v redu, lahko gre / kadar ni bil kaj v redu, je vzel zdravila se ni počutil dobro, zdravega
// v prislovni rabi izraža, da dejanje poteka, je opravljeno tako, kot se pričakuje, mora biti: vse je v redu naredil; stvar ne teče čisto v redu - 16. v medmetni rabi, v zvezi v redu izraža
- a) soglasje, privolitev: v redu, kupim / če hočeš, v redu, če ne — grem
- b) zadržano pritrjevanje: v redu, pa naj bo po tvojem
- c) nejevoljno sprijaznjenje s čim: če je že to naredil, v redu, toda zakaj se ne opraviči; v redu, je rekel jasno, grem pa drugam
● samo zaradi reda se je opravičil ker je tak red, navada; nar. vzhodno večerja je k redu je pripravljena, na mizi; nar. vzhodno glej, da boš tam k redu da se boš prav vedel, obnašal; star. ni mu ga v red enakega, enakovrednega; nar. kar naprej sitnari, naj se že vendar dava v red poročiva; pog. v njegovi glavi že od rojstva ni vse v redu že od rojstva ni normalen; pog. z njim zadnje čase ni vse v redu nenavadno, čudaško ravna, se vede; publ. razvoj sam je spravil problem z dnevnega reda je razrešil problem; postaviti vprašanje na dnevni red začeti ga obravnavati; nesreče so na dnevnem redu se venomer ponavljajo; iti v gosjem redu drug za drugim; lože I. reda lože, razvrščene med parternimi in balkonskimi ložami; publ. za resničnost tega govorijo v prvem redu dejstva v prvi vrsti; star. potresni sunek srednjega reda srednje stopnje, jakosti; publ. sestaviti vozni red za turnejo moštva po Južni Ameriki program, načrt; ekspr. uniformirani čuvar reda miličnik; paznik; publ. organ javnega reda in miru miličnik, policist; publ. napadalci so zadeli na sile reda in se morali umakniti na vojaštvo; milico; red vlada svet
♦ gled. abonma red(a) B; jur. dedni red zakonski vrstni red, po katerem dedujejo zakonec in sorodniki, če ni oporoke; javni red ki ga zahtevajo zakoni in drugi predpisi državnih organov ali ukrepi pooblaščenih oseb teh organov; mat. prednostni red zapovrstnost, po kateri se morajo opraviti predpisane matematične operacije; red odvoda število, ki izraža, kolikokrat zaporedoma se je funkcija odvedla; ploskev 1. reda ploskev, katere enačba ima eksponent pri spremenljivkah enak 1; muz. prstni red določen vrstni red prstov pri igranju posameznih tonov; rel. (sveti) red do 1968 vsaka od osmih stopenj priprave za opravljanje duhovniške, škofovske službe; tretji red cerkvena organizacija pod vodstvom nekaterih samostanskih redov, katere člani opravljajo posebne molitve, verske vaje; malteški viteški red ki se ukvarja zlasti s strežbo bolnikov; nemški viteški red; šol. dobiti prvi red nekdaj najboljšo pozitivno oceno; um. stilni stebrni redi vrste, tipi stebrov glede na določene značilnosti, po katerih se imenujejo zlasti starogrški umetnostni slogi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
rentgenológ -a m (ọ̑) strokovnjak za rentgenologijo: kongres rentgenologov / zdravnik rentgenolog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
rés prisl. (ẹ̑) - 1. navadno v povedni rabi izraža, da je kaj v skladu z resničnostjo: ne morem verjeti, da je res; tisto, o čemer se dosti govori, je navadno res; kaj bi tajil, ko pa je res; vprašanje je, če je res in koliko je res; to ni res; ugotovi, kaj je res in kaj ni / ekspr.: kar je res, je res; to ni nič res / to je res, da je drago, je pa dobro
- 2. ekspr. izraža podkrepitev trditve: tu je res dolgčas; razgled od tu je res lep; on je res sposoben človek; res ga je škoda / temu delu on res ne bo kos; tega denarja je hiša res vredna / iron. ti si pa res pameten / elipt.: nisem jaz kriv, res ne; tega ne vem, res da ne; se kaj bojiš? Ne, res ne
// izraža začudenje, presenečenje: ali mi boš res naredil to uslugo; da je res prišel, kdo bi si mislil / ti si to napisal, ali res; vse boš sam plačal, kaj res - 3. ekspr. izraža rahlo omejitev, pridržek: strokovnjak res ni, nekaj pa le ve / malo časa imaš, že res, pa bi se vseeno lahko kdaj oglasil
- 4. v medmetni rabi izraža soglasje, pritrditev: hudo je, res; res, to se ne spodobi / ali si se res vse naučil? Res; tega ne bi smel reči. Res, predaleč je šel
// v zvezi z ne izraža pričakovanje pritrditve: saj se ti je samo zareklo, ne res; ne res, da boš tudi ti prišel / piše se tudi brez vejice: ne res da prideš; ne boš povedal očetu, ne res da ne
// navadno okrepljen opozarja na trditev v dostavku: pa res, nisem se spomnil nanj; saj res, da ne pozabim, pismo si dobil / in res: oženil se je - 5. v vezniški rabi, v protivnem priredju za uvajanje trditve, ki ji nasprotuje trditev v drugem stavku: res je bila večerja dobra, pa mi vseeno ni teknila; res zasluži, vendar mu velikokrat zmanjka denarja / res da ga boli, pa mu kljub temu ne bi bilo treba tako vzdihovati resda
● ekspr. naj bom papež, če je to res izraža nezaupanje v trditev; pog., ekspr. veliko slabega govorijo o njem. Pa še res je marsikaj v teh govoricah je resnično; ekspr. kar praviš, je res, še preres izraža obžalovanje, sprijaznjenje z danimi dejstvi; sam.: knjiž. to je za nas vse veljavni res resnica, resničnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
riboslóvec -vca m (ọ̑) strokovnjak za riboslovje: pomemben riboslovec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
romaníst -a m (ȋ) strokovnjak za romanistiko: naš znani romanist / seminar za profesorje romaniste / pog. ekskurzija romanistov iz četrtega letnika slušateljev oddelka za romanistiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
rusíst -a m (ȋ) strokovnjak za rusistiko: znan rusist / profesor rusist / pog. predavanje za rusiste prvega letnika slušatelje oddelka za rusistiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
seizmológ -a [sejz-] m (ọ̑) strokovnjak za seizmologijo: nova odkritja seizmologov;
seizmologi in geologi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
seizmolóški -a -o [sejz-] prid. (ọ̑) nananašajoč se na seizmologijo: seizmološki strokovnjak / seizmološke meritve; seizmološke naprave / seizmološka karta / seizmološka postaja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
seksológ -a m (ọ̑) strokovnjak za seksologijo: kongres seksologov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
semiológ -a m (ọ̑) strokovnjak za semiologijo: študije semiologov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
semitológ -a m (ọ̑) strokovnjak za semitske jezike in kulturo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
shakespearológ -a [šekspir-] m (ọ̑) strokovnjak za shakespearologijo: članek znanega shakespearologa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
sicèr tudi sícer vez. (ȅ; ȋ) - I.
- 1. v vzročnem priredju za izražanje posledice, če bi se prej povedano ne uresničilo: brž pomagaj, sicer bo prepozno; pri nas se dobro počuti, sicer bi že odšel; zadnji del poti sem moral teči, sicer ne bi prišel pravočasno / nehaj že nagajati, sicer jih boš dobil / elipt.: zahvali se mami, da te sinoči nisem dobil, sicer...; prekliči laž, sicer... če ne
- 2. v vzročnem priredju, okrepljen za izražanje dejanja, stanja ob drugih, drugačnih priložnostih: danes ni razpoložen, sicer pa je prijeten, vesel; za konec tedna navadno kam odidemo, sicer pa smo zmeraj doma / fant je odličen telovadec, sicer pa je brivec
- 3. v protivnem priredju za uvajanje omejevane trditve, ki ji nasprotuje trditev v drugem stavku: sicer je še mlad in neizkušen, vendar zelo spreten; sicer nima denarja, a za to ga bo že našel; sicer je šlo težko, pa smo se le sporazumeli
- 4. z vejico, v zvezi in sicer za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega: kmalu se bodo pripeljali, in sicer iz te smeri; telefoniral mi je zvečer, in sicer ob osmih; kosti se med seboj stikajo na tri načine, in sicer s šivi, s hrustancem ali s sklepi
- II. v prislovni rabi
- 1. izraža razmere ali stanje ob drugih, drugačnih priložnostih: zakaj mu ni nič povedala, saj je sicer tako odkritosrčna; danes so mu vsi zoprni, čeprav sicer z vsemi dobro sodeluje; lepo je, če se ljudje, ki skupaj delajo, tudi sicer razumejo / kljub sicer hitremu napredku na tem področju še zaostajamo za drugimi; opazil je, da je njegov sicer zagoreli obraz pobledel / zagotoviti moramo enakomernejšo proizvodnjo, ker sicer trg ne bo redno preskrbljen; sečnjo bo treba pospešiti, saj sicer lesna industrija ne bo izpolnila načrta / elipt.: v eni uri je povedal več, kakor sicer ves teden; morje je bilo manj toplo kot sicer / kot vljudnostna fraza pa sicer, kako vam gre
- 2. izraža rahlo omejitev, pridržek: to je sicer lepo, je pa zame predrago; ljudje so sicer mnogo govorili o tem, toda pravega vzroka ni nihče poznal; strokovnjak sicer ni, vendar marsikaj zna
- 3. nav. ekspr., navadno okrepljen izraža ugotovitev, spoznanje resničnega stanja: vsi mu morajo streči. Sicer pa si samo domišlja, da je bolan; lahko greš z menoj. Sicer še rajši vidim, da ostaneš doma / takih primerov, kot je ta, imamo tudi sicer še več
// izraža splošno veljavnost povedanega: njihovo ravnanje ljudem ni bilo všeč. Sicer pa so delali po že preizkušenih metodah; od vseh zahteva natančnost. Sicer pa je strog tudi do samega sebe
// poudarja zanikano trditev, ugotovitev: ne bomo te več silili. Sicer pa ne misli, da je tako hudo; kdo tako kriči? Sicer pa mi to ni nič mar
● ekspr. tega nikoli niste omenili. Sicer pa, pustimo zdaj to za opozoritev na prehod k drugi misli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
sinológ -a m (ọ̑) strokovnjak za sinologijo: zborovanje sinologov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
sinóptik -a m (ọ́) strokovnjak za sinoptično meteorologijo: sinoptiki napovedujejo izboljšanje vremena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
sintáksa -e ž (ȃ) lingv. skladnja: obvladati sintakso / strokovnjak za sintakso
● publ. filmska, likovna sintaksa zakonitost filmskega, likovnega sestavljanja; sestavljenost, kompozicija
♦ šol. sintaksa do 1848 četrti razred šestletne gimnazije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
sintáktik -a m (á) lingv. strokovnjak za skladnjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
sistemátik -a m (á) - 1. kdor dela po sistemu: pri delu je dober sistematik
- 2. strokovnjak za sistematiko: tako so ptiče poimenovali novejši sistematiki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
slavíst -a m (ȋ) strokovnjak za slavistiko: znan slavist / seminar za profesorje slaviste / pog. sestanek slavistov drugega letnika slušateljev oddelka za slavistiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
sloveníst -a m (ȋ) strokovnjak za slovenistiko: sestanek slovenistov / seminar za profesorje sloveniste
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
slóvničar -ja m (ọ̑) strokovnjak za slovnico: prvi slovenski slovničar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
sociografíja -e ž (ȋ) soc. opisovanje družbenih pojavov: ukvarjati se s sociografijo // veda o tem: strokovnjak za sociografijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
sociológ -a m (ọ̑) strokovnjak za sociologijo, družboslovec: sociologi raziskujejo ta pojav;
posvetovanje sociologov / industrijski sociolog / diplomirani sociolog / pog. sestanek sociologov prvega letnika slušateljev sociologije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
sóden -dna -o prid. (ọ́) - 1. nanašajoč se na sojenje: sodni običaji primitivnih ljudstev / sodna dvorana, palača / sodni akti, spisi / sodni organi
- 2. nanašajoč se na sodišče: sodna administracija, uprava / sodna odločba / sodna komisija / sodni pripravnik; nekdaj sodni pristav, svetnik / sodni okoliš / sodni zapori nekdaj zapori za priprte osumljence, obtožence
● sodni dan ekspr. pravi sodni dan je bil velika zmeda, razdejanje; ekspr. pohiti vendar, kaj misliš, da te bodo do sodnega dne čakali (zelo) dolgo; ekspr. tega do sodnega dne ne bom pozabil nikoli; knjiž., ekspr. po sodnem dnevu svetovne vojne po grozotah, razdejanju; star. Bog ga je poklical pred sodni stol umrl je
♦ jur. sodni izvedenec uradno določen strokovnjak, na mnenje katerega se sodnik v sodbi opre; sodni kolek kolek, s katerim se sodišču plačujejo takse; sodni nalog; sodni senat, zbor; sodni stroški stroški v zvezi s sodnim postopkom; sodna oblast; sodna obravnava, razprava; sodna poravnava poravnava pred sodiščem v postopku tožbe; med. sodna medicina medicina, ki obravnava medicinska vprašanja v zvezi s pravosodjem; rel. sodni dan čas, ko bo Kristus sodil ljudem; zgod. sodni gospod v fevdalizmu zemljiški gospod s sodno oblastjo za svoje zemljiško gospostvo
sódno prisl.: sodno preklicati; sodno overovljen podpis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
somatologíja -e ž (ȋ) veda o človeškem telesu: somatologija z anatomijo in fiziologijo;
strokovnjak za somatologijo / predavati, somatologijo / žarg. kupiti somatologijo učbenik somatologije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
speleológ -a m (ọ̑) strokovnjak za speleologijo, jamoslovec: razprava znanega speleologa // redko jamar: klub speleologov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
sposóben -bna -o prid., sposóbnejši (ọ́ ọ̄) - 1. ki ima lastnosti, značilnosti, potrebne za dobro opravljanje kake dejavnosti: sposoben človek, strokovnjak; ni sposoben opravljati svoje funkcije; za to delo bi moral biti sposobnejši; kot ravnatelj ni sposoben
// ki ima lastnosti, značilnosti, potrebne za opravljanje kake dejavnosti sploh: za vojaško službo sposobni fantje; za življenje sposobna bitja / zaradi razburjenja ni sposoben normalno presojati / ti bombniki so sposobni nositi atomske bombe; snovi, sposobne vpijati vlago / kreditno sposoben ki glede na svoje dohodke, premoženje lahko najame kredit - 2. ki si lahko hitro, brez večjega napora pridobi potrebno znanje, spretnost za dobro opravljanje kake dejavnosti: sposoben delavec, učenec / čutil se je sposobnega za študij filozofije / biti sposoben prilagoditi se novemu okolju
- 3. ki ima določene značajske lastnosti, navadno za opravljanje slabih, nesprejemljivih dejanj: ta človek je vsega sposoben; sposoben je narediti kakršnokoli hudobijo
♦ jur. poslovno sposoben ki lahko samostojno sklepa pravne posle; pravdno, oporočno sposoben; sam.: sposobni uspejo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
spoštováti -újem nedov. (á ȗ) - 1. imeti, kazati do koga zelo pozitiven odnos zaradi njegove moralno utemeljene veljave, vrednosti: spoštuje očeta, starejše; spoštovati koga zaradi njegove poštenosti, pravičnosti; vsak človek bi se moral spoštovati tudi sam / spoštovati delo, marljivost
- 2. upoštevati, držati se: spoštovati dogovor, pravila, zakone / vedno spoštuje njene želje / spoštovati ozemeljsko nedotakljivost države; spoštovati svobodo odločanja
● spoštovati petek v krščanskem okolju ob petkih ne jesti mesa, postiti se
spoštujóč -a -e: spoštujoč njegove besede, je naredila, kakor je naročil
spoštován -a -o: spoštovan človek, strokovnjak; povsod, splošno spoštovan / v vljudnostnem nagovoru spoštovane gledalke in gledalci; sam.: v vljudnostnem nagovoru kaj lahko naredim za vas, spoštovani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
spoznavoslóven -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na spoznavoslovje: spoznavoslovni problemi / spoznavoslovni strokovnjak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
srbohrvatíst -a m (ȋ) strokovnjak za srbohrvatistiko: priznan srbohrvatist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
státik -a m (á) strokovnjak za ugotavljanje obremenitve, nosilnosti in stabilnosti gradbenih konstrukcij: pri gradnji nove tovarne so sodelovali trije statiki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
statístik -a m (í) strokovnjak za statistiko: posvetovanje, srečanje statistikov;
upoštevati ugotovitve statistikov / višji statistik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
stenográfski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na stenografijo ali stenografe: stenografski časopis;
stenografski tečaj / stenografski strokovnjak / spoznati stenografski sistem; stenografski znaki; stenografska okrajšava / stenografski stroj
♦ adm. stenografsko črtovje skupina petih vzporednih črt za pisanje stenografskih znakov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
stratég -a m (ẹ̑) - 1. vojaški strokovnjak, ki načrtuje postopke in načine vodenja velikih vojaških operacij, vojne: med zbranimi generali je bilo več odličnih strategov; vse je organiziral in izpeljal kot izkušen strateg / vojaški strateg; pren. strategi prodaje
- 2. pri starih Grkih vojskovodja, poveljnik: bil je strateg in tiran
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
strokovnják -a m (á) kdor kako stroko (dobro) obvlada, se spozna nanjo: vprašati strokovnjaka za mnenje;
kmetijski, pravni strokovnjak;
delo vodijo priznani strokovnjaki;
strokovnjak za jezikoslovje, za gospodarska vprašanja;
posvetovanje strokovnjakov iz prakse // ekspr. dober poznavalec česa: fant je pravi strokovnjak za avtomobile / iron. ti si pa strokovnjak v poznavanju ljudi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
súrdopedagóg -a m (ȗ-ọ̑) strokovnjak za surdopedagogiko: surdopedagogi in logopedi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
súrdopedagógika -e ž (ȗ-ọ́) specialna pedagogika za slušno prizadete: strokovnjak za surdopedagogiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
šarlatán -a m (ȃ) slabš. - 1. kdor se dela, da je strokovnjak, čeprav za to nima znanja, sposobnosti: dokazal je, da ni ne šarlatan ne nevednež; šarlatani in frazerji
- 2. goljuf, slepar: imajo ga za šarlatana; politični šarlatani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
šíbek stil. šibák šíbka -o stil. -ó prid., šibkéjši (í ȃ í) - 1. ki ima majhno telesno moč, odpornost: šibek, onemogel človek; šibek otrok, starec; ozdravel je, toda bil je zelo šibek / v noge, v nogah je še šibek
// ki ima majhno sposobnost prenašati duševne napore: moralno šibek človek; v sebi je dvomeč in šibek / šibek značaj - 2. ki po splošni (telesni) razvitosti ne dosega navadne stopnje: šibek prsni koš; sesalec s šibkim zobovjem / biti šibke postave, rasti / šibke veje
- 3. ki dosega nizko stopnjo
- a) glede na delovanje ali dejavnost: šibek grelec, motor; šibka žarnica
- b) glede na učinek, posledico: šibek ogenj; šibek veter; sonce je še šibko
- c) glede na čutno zaznavnost: šibek glas; šibka svetloba
- č) glede na intenzivnost: šibka narodna zavest; šibko upanje / šibke možnosti za uspeh majhne; šibka volja
- d) glede na izrazne sposobnosti: šibek roman; šibek talent / izpovedno šibek
- 4. ki ne dosega zadovoljive stopnje
- a) glede na določen razpon: številčno šibek zbor; biti šibkega zdravja; šibko znanje / šibka vidljivost majhna; šibka zasedenost dvorane slaba
- b) glede na kak kriterij, normo, zahtevo: socialno šibki sloji; biti šibek v angleščini, matematiki
- 5. ki ima majhno mero lastnosti, potrebnih za opravljanje svoje funkcije: šibka država; šibka vojska / šibek vladar; šibka industrija
- 6. v katerem osnovna sestavina nastopa v majhni meri: rad pije šibek čaj; šibka kava; šibko vino
- 7. elektr., v zvezi šibki tok uporaba električne energije za prenos informacij in izdelava naprav, elementov, ki to omogočajo: tehnika šibkega toka / strokovnjak za šibki tok
● ekspr. šibki spol ženske; ekspr. vsa stvar stoji na šibkih nogah ni trdna, zanesljiva, ni dobro utemeljena; ekspr. to je njegova šibka točka slabost, napaka, ki jo nasprotnik lahko izkoristi; redko do vasi je šibko uro hodá slabo
♦ lit. šibka cezura cezura za nepoudarjenim zlogom
šíbko stil. šibkó prisl.: žarnica šibko sveti; kričal je vedno šibkeje; sam.: izkoriščali so vdove, sirote in šibke; skrb za socialno šibke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
šifránt -a m (ā á) - 1. strokovnjak za šifriranje: biti, postati šifrant
- 2. knjiga s šiframi, seznamom šifer: izdati, izdelati šifrant; iskati po šifrantu, v šifrantu / šifrant poklicev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
šifrêr -ja m (ȇ) strokovnjak za šifriranje: šifrer v štabu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
študíranec -nca m (ȋ) knjiž. izobraženec: jezik študirancev
● zastar. študiranec za stavbe strokovnjak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
ták -a -o zaim. (á) - 1. izraža lastnost, značilnost pri govorečem ali pri osebi, stvari v bližini govorečega, na katero se usmerja pozornost koga: poglejte, tak je bil most pred razstrelitvijo; taka barva vam ne pristaja; taka igrača ni primerna, izberite drugo; tako uro mi dajte, prosim
// izraža lastnost, značilnost česa, kar govoreči pravkar doživlja, obravnava: tako vreme je primerno za sprehod; v takem prijetnem razpoloženju vas še nisem videl
// pri navajanju izraža lastnost, da je kaj določeno z navajanjem, naštevanjem: predlagam tak dnevni red; vprašanja so bila taka: kam potujete, kaj boste tam delali / naš dogovor je tak: najprej delo, nato plačilo - 2. izraža lastnost, značilnost česa, kar je znano iz predhodnega besedila, okoliščin: pretepa se in pije, takega človeka pa se vsi izogibajo; bili so brez hrane in orožja. V takem položaju niso mogli vzdržati / načrti so bili narejeni za take in podobne primere; star. take in enake misli so ga vznemirjale
// izraža lastnost, značilnost, kot jo določa odvisni stavek: tak človek je, da vse oprosti; tak je, da se ne more odločiti; ni tak, da bi ne dal, če je treba / vzela je (takega) fanta, ki se spozna na kmečka dela; ni (take) stvari, ki se je ne bi lotil; želel si je pravo ladjo, tako za na morje / v takem položaju je, da se mora odločiti; take neumne stvari govori, da ga nihče noče poslušati - 3. izraža enakost lastnosti z lastnostjo v prejšnjem stavku: bila je prijazna in taka je tudi ostala; bila je vsa razburjena, take je še ni videl
// izraža- a) enakost lastnosti, značilnosti osebe, stvari s primerjanim: kupil je tak avtomobil, kot ga imate vi; njegov oče je bil prav tak, kot so vsi drugi / hotel je čevlje, take, kot jih nosijo sošolci / (taka) je kot sraka, vse odnese; (taka) je kot srnica
- b) skladnost lastnosti, značilnosti s tem, kar določa odvisni stavek: ni tak, kot sem si ga predstavljal; kazen je taka, kot jo je zaslužil / svet opisuje tak, kakršen je v resnici; kakršno obleko si naredil, tako boš nosil
- 4. izraža veliko mero ali stopnjo tega, kar izraža samostalnik: tega oblačila še tak dež ne premoči; takega reveža ni daleč naokoli; menda ni taka napaka, če malo drugače misli; odkril je še tako skrivnost / bilo je tako neurje, da je vse uničeno / ekspr. zdaj je priložnost, da nikoli take / iron.: niste me počakali. Hvala lepa za tako prijaznost; pridnost pa taka / kot vzklik taka smola, prepozni smo
// ekspr. izraža veliko mero pozitivnih lastnosti tega, kar izraža samostalnik: tak kruh, kar naprej bi ga jedel; taka pšenica, kar gledal bi jo; tako dekle, le kje se je vzelo / ta voda je dobra, da ni take
// ekspr. poudarja pomen besede, na katero se veže: tak hud pes, še ugriznil me bo; tak lep dan, vi pa sedite v zaprtem prostoru; naredil je tako neumno napako, da ni mogoče razumeti; tako prazno glavo imam, ne morem se spomniti / ni taka groza, če ne boš šel; ni taka (huda) reč, če tega ne ve / taka škoda, da se nismo srečali / tak niče, pa še ugovarja; kaj pa boš s takim otrokom na tako težki poti / nič se ne vznemirjajte, to je samo taka navada / lenoba ti taka, delat pojdi; o, ti reva ti, še tepel bi se - 5. ekspr. izraža zlasti negativno lastnost, značilnost, ki se noče natančneje imenovati: kaj boste z njim, ko ima tako preteklost; kakšen pa je? No, tak, boste že videli / njegov uspeh je bolj tak; hiša je taka, ne vem, kako bi se izrazil / ubogaj ga, ne bodi tak; če boš tak do mene, tudi jaz ne bom boljši / dekle je tako noseče
// v zvezi kar tak ki ostane v prvotnem, nespremenjenem stanju: šla je ven kar taka; naj vam steklenico zavijem? Ne, kar tako mi dajte
// v zvezi tak in tak, tak pa tak ki je znan, a se noče, ne more imenovati: bolezen ima tak in tak potek; obljubili so mu tako in tako plačo; pog. ugotoviti tako pa tako stanje
// v povedni rabi, v zvezi tak ali tak kakršenkoli: sprejeti ga morajo, naj bo tak ali tak; stvari se bomo lotili, pa naj bo uspeh tak ali tak; naj bo blago tako ali tako, te cene ni vredno - 6. publ., v zvezi kot tak poudarja osebo, stvar glede na njeno bistvo, izključujoč okoliščine: poudarek je na vrednosti človeka kot takega; resnica kot taka je boleča; stvar kot taka ga ne zanima; o učenju kot takem so povedali bolj malo / bil je strokovnjak in kot tak še posebej odgovoren zato
● ekspr. tak delavec je, da ga je treba iskati zelo dober; iron junak pa tak, kar zbežal je strahopetec je; slabš. ne bodi tak kmet neroden, neuglajen človek; ekspr. ni maral ne takih ne drugačnih zapletov nobenih, nikakršnih; ekspr. ni mu všeč ne v taki ne v drugačni obliki sploh ne; ekspr. pomoč potrebuje, pa naj bo taka ali drugačna kakršnakoli; ekspr. taka reč je bila zaradi njega zelo so se razburjali, vznemirjali; ekspr. štiri dni ni taka reč ni (zelo) dolgo; ekspr. ustrezi ji no, to vendar ni taka reč, taka stvar to ni nič posebnega, težkega, hudega; ekspr. nabrali ste dosti jurčkov. Ni taka reč izraža pritrditev s pridržkom; pog. naj vam takoj naredim? Ni taka sila ne mudi se zelo; pog., ekspr. hudič, pa taka večerja izraža omalovaževanje; pog., ekspr. slišal bo pridigo, da (še) nikoli take zelo bo oštet; preg. kakršen oče, tak sin; preg. kakršna ptica, taka pesem od vsakogar se lahko pričakuje le to, kar zna; preg. kakršna setev, taka žetev dobro začeto delo daje uspehe; sam.: njemu in takim ne smeš zaupati; ekspr. devetih takih se ne boji; najti morajo takega, ki že vse zna; ekspr. športnik je, da malo takih zelo dober; ekspr. če je taka, pa grem; ekspr. misliš, da je vseeno, pa ni taka ni tako; pog. dobil je tako pod rebra, da mu je zmanjkalo sape tak udarec; ekspr. take je govoril, da so se vsi smejali; ekspr. žalostni časi, ti pa take počenjaš neprimerne stvari; pog. prekliči, če ne ti bom tako primazal, pripeljal te bom močno udaril; ekspr. tako mu je rekel, da mu je sapo zaprlo zelo ostro ga je zavrnil; hči se gosposko oblači in v družbi poseda. Taka ne dela; ekspr. polje je rodovitno, da malo takih zelo; pog. v takem je prijetno hoditi v takem vremenu; o njem si ne morem misliti česa takega; pog. ima dvajset let ali kaj takega približno dvajset let; ekspr. odpotoval je. Kaj takega izraža veliko začudenje; ekspr. kaj takega pa še ne izraža ogorčenje, zgražanje; pog. kaj je to takega, če se loči nič hudega, izrednega ni; pog. nič takega ni, če se enkrat zmoti ni hudo; pog. bere časopise, revije in tako podobne stvari
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
táktik -a m (á) - 1. strokovnjak za uporabo taktičnih enot, namenjenih za uresničitev določenih taktičnih nalog: izkušen taktik; taktiki in strategi
- 2. ekspr. kdor zna ustrezno ravnati za dosego kakega cilja: dober taktik je, vedno izbere primeren način
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
teatrológ -a m (ọ̑) strokovnjak za teatrologijo: gledališki kritiki in teatrologi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
téhnik -a m (ẹ́) - 1. strokovnjak za tehniko s srednjo izobrazbo: postati tehnik; šolanje tehnikov traja štiri leta / gradbeni, kemijski, strojni, tekstilni tehnik; tehnik za vzdrževanje proge / dobiti naziv tehnik
♦ grad. tehnik nizkih gradenj
// strokovnjak za tehniko sploh: že v otroštvu je kazal, da je dober, ekspr. rojen tehnik / gradbeni in strojni inženirji ter drugi tehniki - 2. kdor obvladuje, pozna tehniko kake dejavnosti: ta slikar, športnik je dober tehnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
tehnológ -a m (ọ̑) strokovnjak za tehnologijo: delo tehnologa / tekstilni, vinarski, živilski tehnolog; inženir tehnolog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
telefoníja -e ž (ȋ) ptt - 1. prenašanje govora z električnim tokom ali elektromagnetnimi valovi na daljavo: te priprave omogočajo telefonijo; izum telefonije / brezžična telefonija
// dejavnost, ki se ukvarja s takim prenašanjem: razvoj slovenske telefonije; odobriti denar za telefonijo - 2. veda o tem prenašanju: strokovnjak za telefonijo / predavati telefonijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
teológ -a m (ọ̑) strokovnjak za teologijo, bogoslovec: katoliški, protestantski teolog / diplomirani teolog / pog. teologi prvega letnika slušatelji teološke fakultete
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
terapévt -a m (ẹ̑) strokovnjak, ki zdravi po zdravnikovih navodilih: posvetovati se s terapevtom;
zaposlen je kot terapevt za alkoholike;
odnos med terapevtom in pacientom
● knjiž. zobni terapevt zobozdravnik
♦ med. delovni terapevt strokovnjak za delovno terapijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
terminológ -a m (ọ̑) strokovnjak za terminologijo: posvetovati se s terminologom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
terminologíja -e ž (ȋ) - 1. lingv., navadno s prilastkom celota izrazov določene stroke, panoge; strokovno izrazje, izrazoslovje: nekatere stroke so razvile bogato terminologijo / uporabljati domačo, zastarelo terminologijo / filozofska, lesarska, medicinska terminologija / strokovna terminologija
- 2. veda o strokovnih izrazih kakega jezika: ukvarjati se s terminologijo; razvoj slovenske terminologije; strokovnjak za terminologijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
têrmokemíja -e ž (ȇ-ȋ) kem. nauk o toplotnih spremembah pri kemičnih procesih: strokovnjak za termokemijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
térmotéhnika -e ž (ȇ-ẹ́) veda o uporabi toplote v tehnične namene: strokovnjak za termotehniko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
têžkoatlétski -a -o prid. (ē-ẹ̑) nanašajoč se na težkoatlete ali težko atletiko: težkoatletski klub / težkoatletski strokovnjak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
tíflopedagóg -a m (ȋ-ọ̑) strokovnjak za tiflopedagogiko: tiflopedagog in surdopedagog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
toksikológ -a m (ọ̑) strokovnjak za toksikologijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
topográf -a m (ȃ) strokovnjak za topografijo: zemljevid je izdelal znan topograf
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
trenêrski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na trenerje ali trenerstvo: trenersko delo / trenerski tečaj / trenerski strokovnjak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
turízem -zma m (ī) pojav, da kdo potuje, začasno spremeni kraj bivanja zaradi oddiha, razvedrila: proučevati turizem;
domači, inozemski turizem / turizem narašča / avtomobilski, jahtni turizem; izletniški, nakupovalni, obmejni, zimski turizem / individualni turizem pri katerem je organizator turist, skupina turistov, ne agencija; kmečki turizem pri katerem bivajo turisti pri kmetu, na kmetih; kongresni turizem v zvezi s kongresi, zborovanji // gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z zadovoljevanjem potreb turistov, nudenjem uslug turistom: podpirati turizem; ukvarjati se s turizmom; dohodek države od turizma; strokovnjak za turizem / delavci v turizmu turistični delavci
♦ tur. prehodni turizem ki se ukvarja s prehodnimi gosti; stacionarni turizem za katerega je značilno daljše bivanje turistov v določenem kraju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
turkológ -a m (ọ̑) strokovnjak za turkologijo: znan turkolog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
ufologíja -e ž (ȋ) veda o neznanih letečih predmetih: ukvarjati se z ufologijo;
strokovnjak za ufologijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
uhó ušésa s (ọ̑ ẹ́) - 1. čutilo za sluh in ravnotežje: primerjati človeško uho z živalskim; oko in uho / ušesa ga bolijo; zamašiti si, zatisniti si ušesa; iz ušes mu teče gnoj; trga ga po ušesu
// to čutilo glede na svojo sposobnost: levo uho mu peša; na eno uho slabo sliši; gluh, naglušen na obe ušesi / ekspr. čeprav je napel ušesa, ni nič slišal; ekspr. ustavila se je in nastavila uho prisluhnila; šepetati, vpiti na uho, v uho / ekspr. škripanje jim je paralo ušesa povzročalo velik občutek neugodja, bolečino; ekspr. to piskanje mi gre skozi ušesa neprijetno deluje name; šumelo ji je v ušesih imela je neprijeten, šumenju podoben občutek v njih zaradi motenj v delovanju organizma; zvoni mu v ušesih ima občutek zvenenja nepretrganega visokega tona
// ekspr.: zdaj pa odpri ušesa poslušaj, prisluhni; za uho ta glasba ni privlačna za poslušanje; to je prijetno za oko in uho / ekspr. vleči na ušesa prisluškovati
// ekspr.: na lastna, svoja ušesa sem to slišal sam, osebno; ni mogla verjeti lastnim, svojim ušesom da je res
// ekspr.: poslušal jo je samo z enim ušesom, s pol ušesa nepazljivo; vpijejo, da gre skozi ušesa zelo; otroci so zgodbo poslušali na vsa ušesa, z očmi in ušesi zelo pozorno
// nav. ekspr. izraža dejavnost tega čutila, kot jo določa glagol: njegovo uho je poslušalo domačo govorico; uho je komaj zaznalo glasove / tak ropot ušesa težko prenašajo - 2. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, s prilastkom oseba, zlasti glede na sposobnost poslušanja: marsikatero uho je to slišalo / take besede niso za ženska ušesa za ženske; uho glasbenika, strokovnjaka glasbenik, strokovnjak
// to je prišlo tudi do njegovih ušes, na njegova ušesa o tem je slišal tudi on
// govoriti gluhim ušesom prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; naleteti na gluha ušesa na ljudi, ki se ne dajo prepričati; ni mogel verjeti, da je našel odprta ušesa da so ga poslušali, uslišali - 3. zunanji del tega čutila: ušesa mu štrlijo; striči z ušesi; kosmata ušesa; majhna, velika ušesa; oslovska, zajčja ušesa; pokončna, viseča ušesa / zardeti do ušes; potegniti kapo čez ušesa; dati si svinčnik za uho; prijeti, vleči koga za ušesa; popraskati se za ušesom; ščitniki za ušesa / umiti si ušesa ta del s sluhovodom; dati vato v uho v sluhovod
- 4. s prilastkom temu delu podoben del kake priprave z luknjo za držanje, nameščanje česa: prijeti škaf za ušesa; šivankino uho se odlomi; uho klina, motike, škarij
// luknja v takem delu: vrtati ušesa v kamnite sekire; vdeti nit v uho - 5. mn., ekspr. zavihani, zmečkani ogli: njegove knjige so zdelane, vse imajo ušesa; poravnati oslovska ušesa pri zvezkih
● ekspr. sama ušesa so ga bila pazljivo je poslušal; ekspr. tukaj imajo stene ušesa tukaj se prisluškuje; ekspr. ušesa si maši, zatiska pred resnico noče spoznati resnice; ekspr. naviti komu ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj, z zavijanjem uhlja; ekspr. s čudnimi teorijami jim polnijo ušesa čudne teorije jim pripovedujejo, vsiljujejo; ekspr. ta prevod žali moja ušesa je slab; do ušes odpreti usta zelo, na široko; ekspr. vanjo je bil do ušes zaljubljen zelo; pog., ekspr. daj mu eno okrog ušes, za uho udari ga; ekspr. vse mu nosi na ušesa pripoveduje, česar ne bi smel; ekspr. povedati kaj na uho zaupno; ekspr. pazil je, da to ne bi prišlo komu na uho, ušesa da tega ne bi kdo izvedel; ekspr. to si zapiši za uho, ušesa dobro si zapomni; pog. sosed je na to uho gluh ta stvar ga ne zanima, noče ničesar slišati o njej; ekspr. iti skozi šivankino uho narediti kaj težko uresničljivega; ekspr. melodija gre v uho je prijetna; lahka za zapomnjenje; ekspr. piši me v uho izraža veliko omalovaževanje, brezbrižnost; ekspr. treba ga bo prijeti za ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj; kaznovati ga sploh; ekspr. sedeti na ušesih ne poslušati (pazljivo); ekspr. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven ničesar ne uboga, ne upošteva; nič si ne zapomni; pog. popevka mu je ostala v ušesih zapomnil si je njeno melodijo; pog. ima jih polno za ušesi je zelo navihan; pog. je še moker, zelen za ušesi je še zelo mlad, neizkušen, otročji; ekspr. fant ima kosmata ušesa noče slišati, upoštevati stvari, ki mu niso všeč, zlasti ukazov; nar. medvedje uho zimzeleni gornik; ekspr. tega imam že polna ušesa nočem več poslušati tega
♦ anat. notranje uho del ušesa s slušnimi in ravnotežnimi čutnicami; srednje uho del ušesa med bobničem in notranjim ušesom; zunanje uho del ušesa z uhljem, sluhovodom in bobničem; bot. mačje uho kukavica, katere cvet ima žametasto dlakavo medeno ustno, Ophrys; zajčje uho rastlina s celorobimi, črtalastimi ali jajčastimi listi in rumenimi ali rdečkastimi cveti v socvetjih; prerast; lov. ušesa daljše, uhljem podobno perje na glavi sov uharic; med. izpirati ušesa s tekočino, navadno z vodo, odstranjevati iz sluhovoda ušesno maslo; vnetje srednjega ušesa; zool. morsko uho polž, ki je brez zavojev, ima obliko latvice in živi v morju, prilepljen na skalnato podlago, Haliotis tuberculata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
umételnik tudi umetélnik -a m (ẹ̑; ẹ̑) - 1. star. strokovnjak, mojster: orgle je izdelal domači umetelnik; krojaški umetelnik
- 2. zastar. umetnik: slike znanega umetelnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
urbaníst -a m (ȋ) strokovnjak za urbanizem: urbanisti so predlagali več rešitev / arhitekt urbanist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
urbanístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na urbanizem: urbanistični strokovnjak;
urbanistični zavod / urbanistični razvoj mesta; urbanistične enote / urbanistično načrtovanje, urejanje
♦ jur. urbanistična zakonodaja; urb. urbanistični načrt načrt, ki splošno, okvirno določa zazidalne in proste površine večjega območja glede na njihovo prihodnjo ureditev, uporabo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
védeti vém nedov. (ẹ́) - 1. imeti kaj v zavesti
- a) na osnovi zaznav, obveščenosti: ljudje marsikaj vedo; vedeti novico, resnico; vem, da si bil doma; vedeti za ime, naslov; dosti, za trdno vedeti; takoj sem vedel, kdo je; vedeti iz izkušenj, pripovedovanja; vedeti od prijatelja; ne ve se, kdo je to naredil / elipt. odšel je in ne vedo kam / ne ve se še, kje je bil center potresa; kolikor (jaz) vem, je bilo drugače; kje si bil, je hotela vedeti žena; in koliko stane, če smem vedeti; to je vaša dolžnost, če prav vem / že veš zaradi denarja? Vem; več bodo vedeli o tem sosedje; vedeti po soncu, koliko je ura; ali veš za kakega dobrega obrtnika / ekspr. za cigarete tak otrok še vedeti ne bi smel
- b) na osnovi učenja, študija: strokovnjak mora marsikaj vedeti; ali veš, koliko je sedem krat pet
- c) na osnovi spominjanja: ime vem, naslova pa ne več; ali še veš, kako lepo je bilo
- č) na osnovi sklepa, odločitve: ne vem še, za kaj se bom odločil; vnaprej vem, kaj bo / elipt. ne vem, kaj bi / zanj vem, da bo zmogel
- d) glede na posledice, odgovornost: saj ne vedo, kaj delajo; vedi, kaj govoriš; vedeti moramo, da je vsako pretiravanje škodljivo zavedati se
- 2. imeti v zavesti bistvene značilnosti česa na osnovi lastnih izkušenj: to dobro vedo poklicni šoferji; ljudje v teh krajih ne vedo več, kaj je lakota / ekspr. kraj pred zajezitvijo reke ni vedel, kaj je megla v njem ni bilo megle
- 3. navadno z nedoločnikom na osnovi podatkov v zavesti, spominu moči, biti sposoben uresničiti kako dejanje: vedeti pripovedovati spomine po cele ure; bil je zmeden, da ni vedel kaj reči / elipt.: tema nastane in nikamor ne vedo; žal ti ne vem sveta; ekspr. vse ve, zna pa nič / ekspr. noga dobro ve kam / ekspr.: ne ve z besedo ne kod ne kam; od zadrege ni vedel kam z očmi, rokami; pridelka je toliko, da ne vedo, kam z njim
// star. moči, biti sposoben: ne vedo se potolažiti; kaj veš svetovati - 4. star. znati: ali še veš to pesem; vedeti pismo na pamet / vedeti tuje jezike / ni si vedel pomagati
- 5. star. poznati: umetnika, ki je sliko naredil, ne vemo / vedeti napake koga / vedeti živalim navade
- 6. ekspr. navajati, vsebovati kak podatek: zgodovina ne ve nič o tem; ljudska pripoved ve, da je bilo tam nekdaj jezero / poročila so vedela povedati, da se sovražnik umika
- 7. ekspr., v prislovni rabi, z oslabljenim pomenom, v sedanjiku, v zvezi z zaimki ali prislovi, navadno v zvezah kaj vem, kaj se ve za izražanje
- a) nedoločnosti, neznanosti: kaj vem kaj ga je prineslo mimo; knjige sem posodil kaj vem komu; iz kaj se ve kakšnih razlogov ni prišel; odšel je kdo ve kam neznano
// to bom naredil ne vem kako - b) precejšnje množine: imajo kaj vem kaj vse; zbira znamke, star denar in kaj vem kaj še in še marsikaj
// iskal sem ga ne vem kje vse marsikje
// o tem sem ne vem kolikokrat premišljeval mnogokrat - c) stopnje: ni kdo ve kako pameten
- č) v zvezi ne vem poljubnosti: naj naredim ne vem kaj, jim ne bo všeč; poslali bi lahko ne vem koga, pa jih ne bi pregovorili kogarkoli; ne vem kam ga lahko pošljete, pa se povsod znajde kamorkoli
- 8. ekspr., v prislovni rabi, v sedanjiku, v zvezi z da gotovo: nekega dne vem da pride tudi on / prinesem ti, veš da ti prinesem; v takem vremenu veste da ne bo šel nikamor / pri nas je ostal vem da tri dni / mi boš kmalu vrnil? Veš da bom; ste šli na dopust? Veste da smo šli
// z oslabljenim pomenom, v drugi osebi poudarja presenetljivost česa: bilo je malo kupcev, pa veste da smo prodali; vse ima, pa veš da ni zadovoljen; veste da ga nismo našli, čeprav ni majhen
// v medmetni rabi izraža samoumevno pritrditev: hočeš požirek vina. Veš da, kar prinesi ga; ali je zmagal? Veste da - 9. v medmetni rabi, v prvi osebi izraža potrditev, zavedanje: vem, hudo je, vem; pregovorili so vas, vemo; ustrašil si se, vem vem / obljubil si mi. Vem; dobro je bilo. O, vem (da)
// z nikalnico izraža neodločenost glede pritrditve ali zanikanja: greš zraven? Ne vem / boš kupil? Kaj vem, menda ne; bo šlo? Kaj pa vem - 10. v medmetni rabi, v drugi osebi izraža obračanje na ogovorjenega: veste, stric, tole sem vam prinesel; kupila sem blago, veš, čisto svilo / veste kaj vam povem, čimprej odidite; vedi, tu sem jaz gospodar
// izraža opozorilo na povedano: jaz sem kovač, veste; veste, lačen sem bil, pa sem omagal; tiho bodi, oče je bolan, veš
// poudarja trditev: nesramen si, veš; vedi, to je izmišljeno; vedimo, taka pot ni zastonj / zmotil si se, da veš
● ekspr. tako se je zgodilo, bog že ve zakaj v krščanskem okolju izraža vdanost v božjo voljo, usodo; iron. desnica ne ve, kaj dela levica delo je neenotno, neskladno; ekspr. te gore vedo za marsikatero smrt v teh gorah je marsikdo umrl; ekspr. oče je umrl, preden sem jaz vedel zase ko sem bil še zelo majhen; bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica ne hvali se z dobrimi deli; ekspr. to ve vsak otrok je splošno znano; je zelo lahko, preprosto; ekspr. za njene solze so vedele le stene jokala je v sobi, ne da bi jo kdo videl; ekspr. znanost ve to že sto let to je v znanosti znano že sto let; star. ko boš starejši, mi boš vedel hvalo mi boš hvaležen; ekspr. dežja še ne bo, če kaj vem tako mislim, sklepam; ekspr. moramo končati, pa če ne vem kaj na vsak način; ekspr. zbolel je in nenadoma ni vedel kam s časom imel je veliko prostega časa; ekspr. imajo sadja, da ne vedo kam z njim veliko; ekspr. na, da boš vedel tožariti pri udarcu da drugič zaradi slabe izkušnje ne boš več tožaril; dati vedeti pog. dejstva dajejo vedeti, da stvari niso tako preproste iz njih se vidi, je jasno; pog. domačim je že dal vedeti, kako se je v tujini znašel posredno, prikrito sporočil; pog. dal ji je vedeti, da si obiskov ne želi očitno pokazal; ekspr. klepetulje so hotele vedeti, da jo mož vara so to trdile, pravile bolj na osnovi hotenja, domnev kot na osnovi dejstev; ekspr. ne vem več za prosti čas, počitek nimam več prostega časa, počitka; kaznuj ga, da bo vedel za drugič da ne bo še drugič kaj takega delal, storil; ekspr. po tistem dogodku noče nihče več vedeti za nas imeti zveze z nami, nam pomagati; ekspr. ne želim več vedeti zanj ne želim imeti kakršnekoli zveze z njim, ne želim, da se omenja; ekspr. napije se, da ne ve zase zelo; ekspr. izgine, da sam ne veš kdaj neopazno, nenadoma; ekspr. hudič (ga) vedi, kdaj bo konec tega ni znano; ekspr. čas mineva, da sam ne veš kako neopazno, hitro; ekspr. ne veste, kako sem vesel zelo sem vesel; ekspr. tako bom naredil. Kakor veš izraža prepustitev presoje povedanega govorečemu; ekspr. ne ve ne kod ne kam je v položaju brez izhoda; ta človek ve, kaj hoče načrtno deluje, da bi dosegel svoj cilj; ekspr. že dolgo ne vem, kakšno je vino že dolgo nisem okusil, pil vina; ekspr. vem, kar vem izraža ugovor proti nasprotnikovi neutemeljeni trditvi; ekspr. vem, kje ga čevelj žuli poznam njegove težave ali napake; ekspr. ne ve, kje se ga glava drži zaradi preobilice dela, skrbi je popolnoma zmeden; iron. to se ve, krivi so premagani izraža samoumevnost trditve; ekspr. obljubili ste mi. Ne da bi vedel izraža obzirno zavrnitev; ekspr. mu boš dal? Saj veš kako izraža močno zavrnitev; ekspr. ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne izraža zavrnitev; ekspr. sosedova hči vendar ni noseča. Brez ciganke se nič ne ve izraža možnost, domnevo; ekspr. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača gospodarjenje je bilo zelo neurejeno; gospodaril je, kakor je vedel in znal po svojih zmožnostih; pomagaj si, kakor veš in znaš izraža neprizadetost, nepripravljenost za pomoč; stori, kot veš in znaš po svojem preudarku; izraža nezanimanje; ima jo rad kot ne vem kaj zelo; drži se kot bi bil ne vem kdo zelo ponosno; več glav več ve; vsi ljudje vse vedo; ekspr. mislim, da je zelo drago. Misliti se pravi nič vedeti
vedé: vede popiti strup; vede žaliti koga / elipt. vede ali nevede, popraviti je treba
vedóč -a -e: vedoč, da je pozen, je stopil hitreje; otroka, ne vedoča, kaj to pomeni, gresta dalje; vedoča ženska; sam.: vedoči molčijo; prim. bogsigavedi, bogve, bogvedi, kdove, nevede, seveda, vedeč, vragsigavedi, vragvedi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
védež -a m (ẹ̑) - 1. kdor na osnovi kakih znakov ve neznane, prihodnje stvari: iti k vedežu po nasvet / nekdaj vedež je kraljevi vojski napovedal zmago / kaj misliš, da sem vedež da vnaprej vem, kako bo, kaj bo
- 2. ekspr. kdor veliko ve: dela se vedeža, pa še tega ne ve; mali vedež je odgovoril tudi na drugo vprašanje / vedež na področju slikarstva poznavalec, strokovnjak
- 3. zastar. vedenje, vednost: po mojem vedežu je bilo tako / narediti z vedežem vede, namerno
● zastar. pisati jih je učil duhovnik ali kak drug vedež izobraženec; preg. če bi bil človek vedež, ne bi bil revež
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
verzíran -a -o prid. (ȋ) izurjen, izveden: verziran monter, strokovnjak / biti verziran v vseh slikarskih tehnikah / verziran v filozofiji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
verzolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na verzologijo: verzološke raziskave / verzološki strokovnjak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
vesóljski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vesolje:- a) vesoljska energija / vesoljski plini / vesoljski prostor
- b) vesoljske raziskave / vesoljski poleti / vesoljski potnik / vesoljski strokovnjak / vesoljska obleka; vesoljska tehnika / ekspr. vesoljski sprehod zadrževanje vesoljskega potnika v vesoljskem prostoru zunaj vesoljske kabine; publ. vesoljska doba doba po prvem poletu v vesolje; vesoljska ladja vozilo, namenjeno za vesoljske polete; vesoljska postaja naprava v vesolju za pristajanje in oskrbovanje vesoljskih ladij; vesoljska tekma tekma v vesoljskih raziskavah, poletih
♦ aer. vesoljsko letalo vozilo za polete na tir okoli zemlje in nazaj; teh. vesoljska kabina kabina vesoljske ladje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
véšč -a -e prid. (ẹ̄) - 1. ki zna dobro, praktično opraviti, opravljati kako dejavnost: računanja, star. računanju vešč človek / vešč grščine ki dobro zna grško; star. poti vešč ki dobro pozna pot
// vešč jahač, lovec - 2. ki kaže tako lastnost koga: vešč udarec; vešče pisanje / ekspr.: z veščo roko voditi podjetje; ocenjevati z veščim očesom kot (dober) poznavalec, strokovnjak
● zastar. vešči ljudje trdijo o dogodku drugače ljudje, ki vedo o njem
véšče prisl.: vešče uporabljati orožje; sam.: branja in pisanja veščih nekoč ni bilo veliko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
veščák -a m (á) knjiž. kdor zna dobro, praktično opraviti, opravljati kako dejavnost, zlasti strokovno; poznavalec, strokovnjak: ti dve vrsti gob ločujejo le veščaki;
pravni, živinorejski veščak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
veterinár -ja m (á) strokovnjak za veterino, živinozdravnik: veterinar je pregledal bolno žival
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
vídeotéhnik -a m (ȋ-ẹ́) strokovnjak za videotehniko s srednjo izobrazbo: zaposliti videotehnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
vinár -ja m (á) - 1. kdor se (poklicno) ukvarja z vinarstvom: posvetovanje slovenskih vinarjev; vinogradniki in vinarji
// strokovnjak za vinarstvo s srednješolsko izobrazbo: zaposliti se kot vinar; učbenik za vinarje - 2. zastar. vinogradnik: vinarji so grozdje že obrali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
vinárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na vinarje ali vinarstvo: vinarska opravila / vinarska zadruga / vinarski strokovnjak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
virológ -a m (ọ̑) strokovnjak za virologijo: virolog in bakteriolog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
virologíja -e ž (ȋ) veda o virusih: strokovnjak za virologijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
visòk -ôka -o prid., víšji (ȍ ó) - 1. ki ima v navpični smeri navzgor razmeroma veliko razsežnost, ant. nizek: visok hrib, steber, zvonik; visoka gora, hiša, ograja; visoka trava; visoko drevo, naslonjalo / žival na visokih nogah; visoko čelo / biti visoke postave; visoka pričeska / visok hlebec; visok sneg / visoki čevlji čevlji, ki segajo do gležnja ali malo čez; visoki fižol fižol z ovijajočim se steblom; čevlji z visoko peto; visoko pritličje pritličje, ki je za pol etažne višine nad zemeljsko površino
// ki je v navpični smeri navzgor razmeroma precej oddaljen od površine: visok strop; visoka kljuka; ni dosegel visokih vej / ekspr. visoke zvezde / visok let žoge; visoka gladina vode
// ki ima razmeroma veliko nadmorsko višino: visok svet; visoka planota / publ. v višjih legah je zapadel sneg na vrhovih, vzpetinah - 2. navadno z izrazom količine ki izraža razsežnost med skrajno zgornjo in skrajno spodnjo točko: izmeriti, kako visoka je hiša; dva metra visoko drevo / sin je višji od očeta; ekspr. bil je za glavo višji od drugih / voda je visoka komaj za ped
// ki izraža oddaljenost od površine v navpični smeri navzgor: dva metra visok skok - 3. ki je glede na možni razpon zelo oddaljen od spodnje, izhodiščne meje: visoki davki; visoke cene, obresti; visoka produktivnost; visoka starost; visoka stopnja; visoka temperatura; karta visoke vrednosti / visoke zahteve / visoka kakovost zelo dobra; dobiti visoko oceno; izkazovati komu visoko spoštovanje veliko
// ki v veliki meri ustreza določenim zahtevam: visok standard / visoka morala / visoka zavest
// ki izraža velikost česa glede na število enot, s katerimi se meri: dogovoriti se, kako visoki smejo biti stroški; plačuje višjo najemnino kot lani - 4. za katerega je značilno (razmeroma) veliko število nihajev glasilk, strune: govoriti, peti z visokim glasom; visok ton
- 5. ki je glede na razvrstitev po položaju, pomembnosti, odgovornosti na zelo pomembnem mestu: najvišji državni funkcionarji; visoke osebnosti iz javnega življenja / visoka služba; visoko odlikovanje / dosegel je od vseh najvišji družbeni položaj / publ.: konferenca na najvišji ravni konferenca vodilnih oseb, navadno šefov držav; pogovori na najvišji ravni pogovori med najvišjimi uradnimi predstavniki države
// v primerniku ki je glede na razvrstitev po položaju, pomembnosti na bolj pomembnem mestu: višji čini; višji organi oblasti; višji uradnik / višji strokovni sodelavec sodelavec z visoko izobrazbo, ki samostojno strokovno raziskuje in pomaga pri pripravi znanstvenih del; višje sodišče sodišče druge stopnje - 6. ki je glede na stopnjo zahtevnosti najbolj poglobljen in usmerjen na določeno stroko, znanost: to delo zahteva visoko strokovno usposobljenost / visoka izobrazba / visoka šola izobraževanje (v šoli), ki daje visoko izobrazbo
// v primerniku ki je glede na stopnjo zahtevnosti bolj poglobljen in usmerjen na določeno stroko: zahtevati višjo usposobljenost / višja izobrazba / višja šola izobraževanje (v šoli), ki daje višjo izobrazbo; višja šola za zdravstvene delavce
// v primerniku ki zajema navadno zadnje organizacijske enote kakega šolanja: poročilo o uspehu v nižjih in višjih letnikih / višji razredi osnovne šole razredi od petega do osmega razreda osnovne šole; višja gimnazija nekdaj gimnazija od petega do osmega razreda osemletne gimnazije - 7. v razredni družbi ki pripada socialno uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem: biti visokega rodu; visoka družba; ekspr. visoka gospoda / srednji in višji družbeni sloji
- 8. glede na možnosti težko uresničljiv: visoki cilji; odpovedati se visokim željam
- 9. ekspr. vzvišen, nevsakdanji: višji smisel življenja / razmišljati o visokih stvareh / visoke besede / visoka čustva plemenita
// domišljav, prevzeten: visok človek; visok je in nedostopen; zaradi uspeha je postal visok - 10. v primerniku ki v kaki hierarhični razvrstitvi sledi prejšnjemu: napredovati v višji razred; potegovati se za višjo oceno; dobiti višje priznanje
// biol. ki je glede na stopnjo razvoja poznejši, bolj popoln: višji organizmi; višje oblike življenja
● poljud. visoki c c tenorskega ali sopranskega glasu; knjiž. bil je že visok dan, ko so odšli na pot bilo je že zelo svetlo; publ. tekmovalec je segel po najvišji lovoriki je zmagal; ekspr. to je višja matematika izraža, da je kaj težko razložiti, razumeti; publ., ekspr. ta izdelek je visoka pesem tehnike je zelo kvaliteten, dober; ekspr. višja sila nepremagljiva ovira; v visoka drevesa rado treska pomembni ljudje so najbolj izpostavljeni kritiki
♦ agr. visoka klavnost; bot. visoka pahovka visoka trava s cveti v latastem socvetju, Arrhenatherum elatius; višje rastline rastline, ki imajo razvito steblo, liste in korenine; elektr. visoka napetost napetost, ki je višja kot 1.000 voltov; fiz. visoka frekvenca; geod. višja geodezija geodezija, ki se ukvarja z določanjem lege posameznih točk na zemeljski površini in s preračunavanjem geografskih koordinat v ravnino; geogr. visoko barje barje, ki je poraslo z mahovjem; gozd. visoko redčenje redčenje, pri katerem se seka zlasti višje drevje; jur. visoki komisar višji državni uradnik, ki med vojno prevzame upravo zasedenega ozemlja; višja sila nepredvidljiv in neodvrnljiv, nepričakovan zunanji dogodek; les., tekst. visoki lesk; lingv. visoki samoglasniki samoglasniki, ki se izgovarjajo z največjim pridvigom jezične ploskve; visoka nemščina osrednja in južna nemška narečja; stara visoka nemščina osrednja in južna nemška narečja od 9. do 11. stoletja; lov. visoki lov lov na veliko ali zaradi načina lova pomembno divjad; visoka preža preža na drevesu; mat. višja matematika; meteor. območje visokega zračnega tlaka; obl. visoki ovratnik ovratnik, ki sega ob vratu razmeroma visoko; šol. višji predavatelj do 1975 visokošolski predavatelj brez doktorskega naslova; šport. visoki start start iz stoječega položaja; visoka šola jahanja pri dresuri konj povezava tehnično zahtevnih figur ob pravilni izrabi jahalnega prostora; tisk. visoki tisk tiskanje z vzboklih delov tiskovne plošče; um. visoki barok; visoki relief relief, pri katerem so nekateri deli likov ločeni od osnovne ploskve; visoka jedkanica jedkanica, pri kateri se uporablja visoki tisk; zgod. visoki srednji vek obdobje srednjega veka od 9. do srede 13. stoletja; Visoka porta do ustanovitve turške republike sultanova vlada, dvor; zool. višji sesalci sesalci, katerih zarodki se razvijajo v posteljici v maternici, Placentalia
visôko prisl.: sonce je že visoko na nebu; visoko dvigniti zastavo; peti visoko z visokim glasom; visoko so premagali nasprotnika; vzpenjala sta se višje in višje; ekspr. visoko doneče besede; visoko leteče letalo; visoko raščen človek; visoko usposobljen strokovnjak; publ. jesti visoko kalorično hrano zelo; višje ob reki ležeči kraji bližje njenemu izviru; knjiž. preseliti se visoko na sever daleč
● ekspr. visoko nosi nos je domišljav, prevzeten; ekspr. v pismu je prijatelja visoko povzdignil zelo pohvalil; v družbi, službi se je visoko povzpel dosegel visok družbeni, službeni položaj; ekspr. njihov sin je v nekaj letih visoko splezal, zlezel dosegel visok položaj; po razgledanosti je bil visoko nad drugimi bil je veliko bolj razgledan od drugih; preg. kdor visoko leta, nizko pade kdor ima pretirano dobro mnenje o svoji družbeni pomembnosti in pretirane zahteve po družabnem uspehu, ugledu, doživi pogosto neuspeh
visôki -a -o sam.: uprli so se višjim nadrejenim; hrepeneti po čem višjem; sedeti na visokem
♦ rel. Sin Najvišjega Kristus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
vremenoslóvec -vca m (ọ̑) strokovnjak za vremenoslovje: vremenoslovci napovedujejo deževno vreme
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
vulkanológ -a m (ọ̑) strokovnjak za vulkanologijo: nova odkritja vulkanologov;
seizmologi in vulkanologi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
vzpríčo in vzpričo predl. (í) star., z rodilnikom - 1. zaradi: vzpričo takih nevarnosti so bili zelo previdni / v vezniški rabi te knjige ni napisal strokovnjak, vzpričo tega razumemo njene slabe strani
- 2. vpričo: bila je edina, vzpričo katere se je lahko vedel naravno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zdrávstven -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zdravje ali zdravstvo: imeti zdravstvene težave;
slabo zdravstveno stanje / zdravstvene razmere na ogroženem področju / zdravstveni poseg; zdravstvena vzgoja, zaščita; zdravstveno varstvo / zdravstveni priročnik; zdravstvena knjižica dokument o zdravstvenem zavarovanju z najvažnejšimi podatki o zdravljenju; zlasti prva leta po 1945 zdravstvena kolonija; zdravstveno spričevalo zdravniško spričevalo; zdravstveno zavarovanje / zdravstveni delavec, strokovnjak; zdravstvena služba / zdravstveni dom; zdravstvena postaja, ustanova; srednja zdravstvena šola
● publ. ni mogel priti iz zdravstvenih ozirov, razlogov zaradi boleznizdrávstveno prisl.: biti zdravstveno prizadet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zemljemérski -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. geometrski, geodetski: zemljemerski strokovnjak / zemljemerska dela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zemljepísec -sca m (ȋ) strokovnjak za zemljepis: bil je upoštevan zgodovinar in zemljepisec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zgodovínar -ja m (ȋ) strokovnjak za zgodovino: biti bibliograf in zgodovinar / literarni, pravni, umetnostni zgodovinar / šola razpisuje delovno mesto zgodovinarja / žarg., šol. bil je najboljši zgodovinar v razredu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zmóžen -žna -o prid., zmóžnejši (ọ́ ọ̑) - 1. ki ima lastnosti, značilnosti, potrebne za dobro opravljanje kake dejavnosti: zmožen človek, strokovnjak; trgovsko je zelo zmožen
// ki ima lastnosti, značilnosti, potrebne za opravljanje kake dejavnosti sploh: za vojaško službo zmožni fantje; zmožen za delo / biti zmožen mirnega razmišljanja; življenja zmožen zarodek; zaradi bolezni ni zmožen delati / spolno zmožen / nisem zmožen pametne misli; zmožen prijateljstva / ta nazor ni zmožen rešiti socialnega vprašanja - 2. ki ima določene značajske lastnosti, navadno za opravljanje slabih, nesprejemljivih dejanj: ta človek je vsega zmožen; zmožen je narediti vsakršno hudobijo / ta človek je zmožen goljufati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zobotéhnik -a m (ẹ́) strokovnjak, ki izdeluje umetne zobe, umetno obzobno tkivo: delovno mesto zobotehnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zoológ -a m (ọ̑) strokovnjak za zoologijo: zoologi si prizadevajo za rešitev izumirajočih živali;
botaniki in zoologi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zóotéhnik -a m (ọ̑-ẹ́) strokovnjak za zootehniko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zvonárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na zvonarje ali zvonarstvo: zvonarski strokovnjak / zvonarska obrt
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
železárstvo -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s proizvodnjo surovega železa: razvoj železarstva;
uporaba energije v železarstvu // veda o tem: strokovnjak za železarstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
živinozdravník -a m (í) strokovnjak za veterino; veterinar: živinozdravnik pregleduje živali;
peljati psa k živinozdravniku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
življenjeslóvje -a s (ọ̑) zastar. biologija: strokovnjak za življenjeslovje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.