eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
črka v
PRIMERJAJ: videl
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
v
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me, ali imena tujih nagrad pišemo v poševnem tisku, če jih ne slovenimo (npr. The Brain Prize). Zanima me tudi, ali je priporočljivo pred ime vključiti samo besedo »nagrada« in ali se s tem vrsta tiska (normalni, poševni) spremeni.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me, ali je prav v Tepanju ali v Tepanjah in obrazložitev, zakaj je prav tako, kot je?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Ali se za primerjavo v slovenščini lahko piše krajšava vs. (lat. versus)? Če ne, kaj je slovenska ustreznica?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Pred časom sem zasledila, da je V ZVEZI Z (nečim) pogovorne narave, in da sta ustreznejši sopomenki zato in glede. Razlage ne najdem več. Ali ta trditev drži?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Je npr. prav Poišči alfa samca in samico, ali je treba posebej označiti oba samostalnika: Poišči alfa samca in alfa samico, če želimo uporabiti enak pridevnik za oba samostalnika.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Kakšna so pravila za alinejno naštevanje v alinejnem naštevanju?
Primer: Danes moramo kupiti: a) jajca b) mleko c) sir: – kravji – ovčji č) papriko
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Za avtobus Hop-On Hop-Off" se uporabljajo zelo različni zapisi: z vezaji in brez njih, z veliko in malo začetnico na različnih mestih. Kakšna bi bila slovenska ustreznica in kakšen pravilen zapis, če ohranimo hop-on hop-off?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me, kako točno se v slovenščino prevaja angleški izraz za nadomestno hrano za dojenčke baby formula. Na spletu namreč zasledim mnogo slovenskih izrazov, med drugimi mleko v prahu (po mojem mnenju ne dovolj konkreten izraz), adaptirano mleko, otroška formula (ponesrečen dobesedni prevod?) ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Ali lahko pri svojem strokovnem članku uporabim besedo magenta. Barva je že nekaj časa poznana in je ena od barv, ki se uporabljajo pri kapljičnem tisku. Po SSKJ-ju je ena od dveh škrlatnih.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
S sestro sva se pogovarjali in je med pogovorom uporabila besedo investirana. Pomen besede sem večkrat iskala, vendar ga ne najdem. Ali ta beseda sploh obstaja?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Moja stara mama, doma iz Poljan v Poljanski dolini, je uporabljala besedo jetrnica (jetrn'ca) za osebo, ki je kar naprej tečnarila oziroma »najedala«. Vsakemu, ki predstavim to besedo, se mu zdi ta beseda v trenutku jasna. Zanima me, kako to, da je ni v slovarju.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Izraz kontekst (v prevodih pravnih besedil) popravljamo v sobesedilo (na kar napotuje Pravopis), pa tudi v okoliščine ali okvir, odvisno od pomena. Zanima pa me, ali bi lahko izraz kontekst v besedilih kar puščali, sploh kadar ni povsem jasno, ali gre res samo za sobesedilo ali pa morda za kaj širšega. Lahko rabo izraza kontekst štejemo za ustrezno v vseh pomenih?
Nekaj primerov:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Besede plesnost v slovarju SSKJ nismo našli. V leksikonu Ples je plesnost opredeljena kot:
1) plesna sposobnost, ki se kaže v ustvarjanju gibnih, ritmičnih prostorskih in dinamičnih sestavin plesa, v gibnem dojemanju in obnavljanju teh sestavin ter v sposobnosti zaznavanja in doživljanju plesa kot izražanja, ustvarjanja in sporočanja s plesom. …; 2) estetika plesnega telesa; 3) kvaliteta glasbe, plesnega glasbenega motiva, plesnega glasbenega inštrumenta.« (Ples, Leksikoni CZ 1990)
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Na vas se obračam z vprašanjem glede podpisovanja besedila pod note - konkretneje, glede podpisovanja predloga v pod note, saj ga izgovarjamo kot u. Ali v zapišemo kot poseben zlog pod eno noto ali ga pod eno noto zapišemo skupaj z naslednjim zlogom - videla sem namreč že oboje. Ali pa je to pri podpisovanju odvisno od tega, ali se naslednja beseda začne npr. s soglasnikom ali samoglasnikom?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Pri pisanju doktorske disertacije se je pojavil pomislek o ustreznosti izrazov besedne družine tretirati (rastline), torej tretiranje (rastlin), tretma (rastlin), tretirana (rastlina) ipd. Vzrok naj bi bil tujejezični (angleški) izvor besede. Predlagana je bila zamenjava z izrazom izpostaviti (rastlino čemu), torej izpostavljanje (rastline čemu), izpostavljena (rastlina), vendar je izražen dvom o ustreznosti besednih zvez, kot so izpostavitevrastline (kadmiju) za tretiranje rastline (s kadmijem).
Vprašanje je torej: »kako pravilno prevesti besedi tretiranje in tretma« (ki imata v SSKJ oznako publ.) in če je »uporaba teh dveh besed v slovenskih tekstih dovoljena«.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Aktivna sem na področju zaščite živali. Pred nedavnim sem po elektronski pošti prejela oglas s sledečo vsebino: »IŠČEM ZAVEDNO DOM Tudi Sunny, kot na tisoče drugih, išče čisto svoj, »zavedno« dom.«
Gre za mačko, ki ji pošiljateljica išče stalni dom. Predlagala sem ji, da bi vsebino oglasa spremenila v stalni dom ali kakšen drugi izraz, ki bi bil primeren, brez narekovajev, pa je zavrnila, češ da se ji zdi »jezikovna igrica simpatična« in da ne gre le za stalnost doma, saj se »mačka tudi zaveda, da išče dom« in podobno. Ker razlaga po mojem mnenju ni bila ustrezna, sem ji odgovorila, da se mi zdi zavedanje mačke glede doma čisto etološko vprašanje in kot takšno ni bistveno za oglas, ki bi moral biti pregleden in jasen in vsaj za silo slovnično in slogovno pravilen.
Oglas je ostal isti, mene pa zanima vaše mnenje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me, kam postavimo besedno zvezo "v senci" pri nazivih, kot je npr. Ameriški senator za Zvezno okrožje Kolumbije v senci.
Če uradni naziv osebe vsebuje frazo "v senci", na primer pri prevodu angleškega naziva Shadow Chancellor of the Duchy of Lancaster, kakšen je besedni red? Predvidevam, da "v senci" postavimo na konec naziva, torej Kancler vojvodstva Lancaster v senci?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Spodnje vprašanje me zaposluje že dolgo časa – mislila sem že, da končno poznam odgovor, pa se mi čedalje bolj zdi, da drugi poznajo drugačen odgovor ;-)
Gre za besedni red v velelnih stavkih v navodilih za uporabo–- tukaj izmišljen primer:
To je moja predstava o tem, kje točno se v takšnih kontekstih uporablja povedek (v velelnem načinu), namreč na začetku stavka, sledijo mu že znani sestavni deli naprave X (kot "tema"), tem pa sledijo nove informacije (tako da je vse skupaj trdno pritrjeno kot rema).
Namen takšne stavčne strukture je seveda, da bralci a) takoj prepoznajo velelni stavek (zato je povedek na začetku) in b) takoj prepoznajo novo informacijo, saj se ta pojavi na koncu, za znanimi informacijami (tukaj: deli naprave A, B, C in D).
Smem?
Ali bi bilo bolj pravilno pisati tako (velelnik za delom "teme"):
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Trije dežurni učenci, tri vodilne smučarke, trije najpomembnejši fiziki … je stalni besedni red v besednih zvezah (prim. npr. povzetek predavanja Andreje Žele, dostopen na spletni strani Lektorskega društva Slovenije: »ti trije veliki zeleni očetovi lovski klobuki«). Kaj je pravilno, če izpustimo samostalnik: trije dežurni ALI dežurni trije; tri vodilne ALI vodilne tri; trije udeleženi ALI udeleženi trije? Lahko namesto posamostaljenega pridevnika uporabimo posamostaljeni števnik (torej da besedni red najpomembnejši trije utemeljimo s posamostaljenim števnikom)? Ali te zveze res vedno vključujejo tudi neizrečen samostalnik?
Nekaj povedi: a) To so trije najpomembnejši fiziki na svetu. Vprašanje: Ti fiziki so trije najpomembnejši na svetu. ALI Ti fiziki so najpomembnejši trije na svetu. b) Tri najboljše tekmovalke so se predstavile javnosti. Vprašanje: Tri najboljše so se predstavile javnosti. ALI Najboljše tri so se predstavile javnosti. c) Pomenska razlika: trije Iztokovi otroci (torej trije od X Iztokovih otrok) in Iztokovi trije otroci (torej ima Iztok tri otroke). Vprašanje: Ali je pomenska razlika tudi v teh povedih: V tej sezoni v svetovnem pokalu še ni stala na stopničkah. Pa tudi sicer je bila med tri najboljše uvrščena zgolj dvakrat v karieri. ALI V tej sezoni v svetovnem pokalu še ni stala na stopničkah. Pa tudi sicer je bila med najboljše tri uvrščena zgolj dvakrat v karieri. Z utemeljitvijo, da ker smo v prejšnji povedi omenili stopničke, bi besedna zveza trije najboljši v prim. z najboljši trije napačno izražala arbitrarnost glede števila najboljših (lahko bi bili tudi štirje ali osem), v tem primeru pa ne gre za to, saj govorimo o prvih treh mestih. Zato naj bi bila boljša zveza s posamostaljenim števnikom, saj je pomensko zamenljiva z med najboljšo trojico ali med prve tri in ne na primer z med osem najboljših (ali pa najslabših). Torej, posamostaljeni števnik trije in pred njim pridevnik najboljši. Ali to res drži? Nasprotna stran namreč trdi, da je to napačno.
Ob tem še nekaj prevodov naslovov filmov: Veličastnih 6 (angl. Big Hero 6); Podlih osem (angl. The Hateful eight) in Sedem veličastnih (angl. The Magnificent Seven). Kako to utemeljiti?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Pozdravljeni, zanima me, kako je z besednim redom v slovenščini.
Primer:
Ali npr. naklonski glagol in nedoločnik vedno stojita skupaj?
Dobrodošla bi bila še kakšna informacija na splošno o besednem redu.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Kako pravilno zapisujemo cerkev svetega Duha / Svetega Duha / Svetega duha / svetega duha v/na Javorci?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Prosim za pojasnilo, zakaj takšno govorjenje:
brez da bi me vprašal brez da bi nas razumeli brez da bi se zdravil
ne razumem, kaj je v temu ..v temu tiči zajec ...nesporazum je v temu ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me, ali obstaja pravilo, v katerem sklonu je desni prilastek. Nekaj piše v slovnici. Ali je možno, da je v nekaterih primerih možno uporabiti tako dajalnik kot rodilnik? Primer: delo v prid države ali delo v prid državi. Na Gigafidi se pojavlja v obeh sklonih, tako v rod. kot daj. Prav tako se pri drugih besednih zvezah z "v prid" desni prilastek pojavlja tako v rodilniku kot dajalniku.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me, kako se pišejo zveze, v katerih je prvi del kratica, vendar ne gre za zloženke (za katere je pravilo v SP). Na primer DMGS-dejavnosti (DMGS - Društvo mladih geografov Slovenije), je to pravilno? Ali brez vezaja? Vem, da je ustreznejša raba dejavnosti DMGS, ampak navajam samo primer, ker me zanima, kakšno je pravilo za takšne zveze.
Kako pravilno zapisati besedno zvezo DMGS GIS dan? Gre za Društvo mladih geografov Slovenije in Geografski informacijski sistem. Zveza mora ostati v takšni obliki, saj gre za ime projekta, kakor so ga izbrali v društvu, zato me zanima, kako ga zapisati v tej obliki. Bi bilo ustrezno DMGS GIS-dan? V smislu, da je DMGS sestavina levega prilastka in zato ni vezaja med DMGS in GIS. Ali bi bil vseeno potreben, torej bi imeli dva vezaja?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me, kje je pravilno vpisati kraj in datum v uradnem dopisu, če imamo pri sporočevalcu več podatkov kot samo naslov. Ga je treba zapisati k poštni številki in kraju ali k zadnjemu navedenemu podatku? Je morda pravilno oboje?
Navajam primer:
Peter Novak Cankarjeva ulica 5 1000 Ljubljana 040 333 555 peter.novak@gmail.com
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Pri maši molimo nicejsko-carigraisko veroizpoved, v kateri je tudi uradno besedilo in pričakujem vstajenja mrtvih in življenja v prihodnjem veku. Moje mnenje je, da bi bila ustreznejša raba tožilnika. Kakšno je vaše mnenje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zadnje čase se srečujem z 'novo' obliko citiranja v slovenskih časnikih, zato me zanima, ali je pravilno, ali gre zgolj za neko novo obliko (to obliko citiranja sem namreč pred kratkim zasledila v britanskih medijih).
Ko sama citiram, uporabljam dve obliki:
ali
Nova oblika, ki sem jo zasledila, pa gre tako:
Prišel sem domov, je povedal Joža.
Zanima me, od kod izvira ta nova oblika citiranja, in ali je sploh pravilna – in zakaj je oz. ni.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Na vas se obračamo s prošnjo za posredovanje informacije o postopku vključitve novih besed v SSKJ.
V sodelovanju z zavarovalnico Vzajemna smo od avgusta do decembra 2012 razvijali akcijo z naslovom >Pokaži jezik<, kjer so mladi na spletni platformi zapisovali besede, ki so del njihovega vsakdanjega besednjaka. Zanima nas, kakšni so postopki za umestitev najpogosteje uporabljenih besed v SSKJ?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Pozdravljeni, zanima me, kako je pravilno (npr. v naslovu članka):
Miha Zupanič najbolje uvrščeni član Judo kluba Bežigrad
ali
Miha Zupanič najbolje uvrščen član Judo kluba Bežigrad
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Vprašanje, ki ga želim zastaviti, ni novo. Obravnavali ste ga že večkrat. Čeprav berem vaše prejšnje odgovore, še vedno nisem prepričana, kaj oziroma kako je prav, zato prosim za vaše mnenje.
Gre za razlikovanje vrstnih in kakovostnih pridevnikov v pravnem jeziku. Primeri so sledeči:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Na kaj se nanaša oziralni zaimek »ki«?
a) Npr., da je stavčni člen podredni:
b) Npr., da je stavčni člen priredni:
Kaj lahko preučim, da mi bo bolj jasno tudi glede podobnih primerov?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
stenj
PRIMERJAJ: fužil
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me katera oblika dvojezičnega podpisa je pravilna:
Nejc NovakDirektor prodajnega sektorja / Sales Director
Nejc NovakDirektor prodajnega sektorja/Sales Director
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
V praksi je pogosta raba različice dvomilijonski, pravopis pa navaja različico dvamilijonski. Zanima me, ali je prva različica napačna?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
V družboslovju in humanistiki se naslovi strokovnih del pogosto oblikujejo s pomočjo dvopičja. Na primer:
Na nekem organu Univerze v Ljubljani poteka stalna razprava o primernosti takega oblikovanja naslovov za doktorske naloge, kjer posebej naravoslovci vztrajajo na oblikovanju enotnega naslova, kjer naj bi se dvopičje nadomestilo z »na primeru«. Torej:
Lepo prosim za mnenje o »preganjanju« dvopičja v naslovih strokovnih del.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me, od kod izvira ločevanje med predlogi v/iz in na/z ob naselbinskih zemljepisnih imenih, npr. na Vransko — z Vranskega in v Ljubljano — iz Ljubljane. Vem, da končnica -sko zahteva predloga na/z pa tudi s končnico -ska je tako (Škotska), me pa vseeno zanima, če je zadaj kakšna razlaga, kot npr. pojasnilo, da se gre na Malto, ker je otok.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Te dni se na eni od komercialnih radijskih postaj vrti reklama, v kateri slišimo stavek Za naravno kozmetiko se ne rabiš pripeljat na Kras. Tukaj me zelo moti raba glagola rabiti. Frazo se dokaj pogosto sliši tudi drugje. Ali je sploh pravilna?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Reklamni plakat trgovine Hofer z napisom Lepo je imeti delček narave s seboj me je spodbudil, da vas vprašam sledeče: Če nekaj vzamem s seboj, potem imam to pri sebi. Torej zveza besed imeti s seboj ni pravilna. Se motim?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Ali je v spodnjem stavku možno uporabiti oba glagola obstajati ali obstati oz. kaj je pravilneje/priporočljivo?
Terjatev tožeče stranke ne obstoji/obstaja.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
V zadnjem času je mogoče zaslediti rabo glagola nasloviti v pomenu ukvarjati se z, govoriti o, osredotočiti se na; posvetiti se, lotiti se, lahko tudi preprečiti, odpraviti, v besedilih institucij EU gre za prevod/kalk angl. glagola to address. Zanima me, ali nameravate ta pomen zajeti v sprotnem slovarju in ali ga je v uradnih besedilih, glede na to, da ni normiran, sploh dopustno uporabljati?
Glagol s tem pomenom je pogost v publicističnih besedilih, pa tudi političnih. Pred kratkim pa je bila v Uradnem listu EU objavljena Uredba (EU) 2018/302 o naslovitvi neupravičenega geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije (EN: on addressing unjustified geo-blocking and other forms of discrimination).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me, ali obstajajo kakšne smernice za prehajanje med glaglolskimi časi v daljšem besedilu. Je smiselno celotno besedilo pisati v istem času (npr. pretekliku), ali slednjega prilagodimo opisanemu dogajanju (npr. eksperiment smo izvedli ...; Rezultati pričajo/so pričali o ... )?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Glagol v ednini ali množini?
Pri nas je ogroženih ali so ogrožene več kot štiri petine vrst dvoživk in polovica vrst plazilcev.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Glavno mesto Mjanmarja je Nepjido, kot je izgovor v burmanščini, v angleščini je zapisano Naypyidaw. Lahko v slovenščini uporabljamo Nepjido? Po slovenskem pravopisu (pravilo 1118) nelatinične pisave prenašamo v slovensko po načelih za zapisovanje slovenskih glasov in opuščamo prečrkovalne ovinke prek pisav drugih jezikov.
Videla sem že zapisa Najpjido in Najpjidav.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Kakšen je izvor »govorjenja na fanta« v nekaterih krajih na Gorenjskem?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Ali se ulica v Ljubljani, ki se imenuje Gradišče (ob SNG Drama) v 5. sklonu veže s predlogom v ali s predlogom na? Torej: v Gradišču ali na Gradišču.
Če gre za cesto, rečemo npr. demonstracije na Aškerčevi. Potem pa smo se srečali v stanovanju na/v Gradišču.
V splošni rabi je bolj uveljavljen izraz na Gradišču.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Pri lektoriranju besedila je prišlo do nesoglasij pri uporabi predloga "na"/"v" za naselje Tunjiška Mlaka. V leksikonu Slovenska krajevna imena in v Amebisovem Pregibniku je navedeno, da gremo "na Tunjiško Mlako". Domačini pa pravijo, da gredo "v Tunjiško Mlako". Izvedena je bila tudi anketa, ki jo lahko vidite tukaj. Ta potrjuje ustno raziskovanje, da se med domačini uporablja "v Tunjiško Mlako". Kaj svetujete?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me, kako se pravilno napiše ime gostilne:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me , kakšen je pravilen zapis: Zlato Polje ali Zlato polje. Včasih so bila tu dejansko le polja, danes pa je tudi naselje. Se ohrani starejši zapis ali je treba oboje pisati z veliko začetnico?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Ali je ime skupine otrok v vrtcu, npr. METULJČKI, lastno ime in ga pišemo z veliko začetnico? Vnaprej hvala za odgovor.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zakaj slovenski pravopis ne vključuje zemljepisnih poimenovanj Mokrine in Osojščica? Je torej ustrezno tudi poimenovanje avstrijskih smučišč Nassfeld in Gerlitzen? Ali pa celo nujno, če slovensko pravopisje nikjer ne priznava imen Mokrine ter Osojščica?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
V vzgoji in izobraževanju se je na novo (s 1.7.2017) oblikoval poklic tajnik VI v VIZ, ki je nadomestil poslovnega sekretarja VI. Zanima me, če je v redu, da se v ženski obliki glasi poklic tajnica VI . v VIZ. Za to delovno mesto se zahteva VI. oz. VII.stopnja izobrazbe. Ali je to primerljivo s tajnikom na občini, ki ga imenujejo občinski tajnik. Nisem še slišala, da bi se to imenovalo občinska tajnica? Na občini to delovno mesto zasedajo uslužbenci z univerzitetno izobrazbo VII/2, običajno pravno smeri. To delovno mesto ni isto kot tajnica direktorja.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Kakšen je pravilen naziv tekmovanja:
Slovenski pokal v judu ali Pokal Slovenije v Judu?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Prosim za pomoč pri frazemu dobiti/imetimetuljčke v trebuhu. Ali gre za slovenski frazem glede na to, da ga v nobenem od slovarjev ni najti? Zanima me, ali je frazem morda izvorno nemški ali angleški in je torej nemški/angleški kalk.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Prevajam precej besedil iz nemščine o Industriji 4.0. V slovenski literaturi nekateri v besedilu pišejo ta pojem z veliko začetnico, nekateri z malo. Kaj svetujete vi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Na spletu lahko v velikem številu zasledimo izraze kot so Invazija na Ukrajino, Invazija na Afganistan, Invazija na Normandijo idr., ob pogledu na Fran pa v definiciji gesla invazija piše, da je to »vdor vojaških sil ene države V drugo«, torej ne »NA drugo«. Podan je tudi primer Invazija v Normandiji. Zanima me, kateri zapis izmed naslednjih je ustrezen oz. pravilen:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika sem poskusil najti besedo e-pošta, ki je po mojem mnenju prevod besede e-mail, pa nisem nič našel.
Ali sem iskal napačno? Ali je moje razmišljanje pravilno? Kako naj bi sicer v slovenski stavek napisal, da sem dobil sporočilo z e-maila ...?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Opazila sem, da se uporabljata obe zvezi v/na destinaciji. Katera je pravilna ali morda kar obe?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Prosil bi za razlago situacije, kjer nisem prepričan, ali naj se uporabi besedno zvezo v luči ali vokviru. Primer je naslednji:
ali
Še dodatna razlaga: na ponedeljkovi seji predsedstva določene organizacije je med drugim tekla razprava o vandalizmu v okolici stavbe, kjer ima organizacija prostore. Eden od članov organizacije je nato naslednji dan odgovorno osebo v organizaciji obvestil o dogajanju v okolici te stavbe.
Prosil bi, če mi lahko poveste, katera besedna zveza je v tem primeru točna za uporabo in zakaj je to tako.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024
Ali je možna izgovarjava ozkih e in o če tadva nista naglašena. Na primer, v besedi zakon (naglašeno a), se mi zdi, ni ozkega o. Ampak, v rodilniku, torej, besedi zakona (naglašeno o), o je ozko.
Zanima me tudi, se reče pevca ali peuca (gre za rodilnik besede pevec), kopalnica ali kopaunica.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Kako se pravilno izgovori besedo dežnik? V SP je napisana ena možnost (dežník -a [də]), po SSKJ sta dovoljeni dve možnosti ([dežník] in [dəžník]), na portalu Franček pa je posnetek izgovora s širokim e.
Kaj je prav, živim na Javoru/Krtini ali v Javoru/Krtini (mišljeni sta naselji), grem na Javor/Krtino ali v Javor/Krtino, prihajam iz Javora/Krtine ali z Javora/s Krtine? Na spletni strani Amebis Besane je napisana 2. možnost, torej (kje) v Javoru/Krtini ..., pri Jesenicah in Ptuju pa piše (kje) na Jesenicah/Ptuju. Od česa je odvisna raba predloga v ali na ob zem. lastnem imenu (kraja, mesta, naselja ...)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Pri pevskem zboru za božični koncert pripravljamo Sattnerjevo skladbo Noč božična, sveta noč z naslednjim besedilom:
Božje dete to dodeli, da se v srcih sveti mir naseli.
Imamo dilemo pri izgovorjavi besed dodeli in naseli. Za besedo naseli je pravopis jasen – naglas je na e-ju, e je ozek. Kako pa je z besedo dodeli? V pravopisu naglasno znamenje za besedo dodelil kaže na ozek e. Če pa upoštevamo pravila, ki veljajo za besedo deliti, potem bi moral biti e v dodeli, širok. Lahko, prosim, svetujete, kako naj izgovarjamo besedo dodeli? Hvala!
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024
Pozdravljeni, zanima me, kako bi morala sklanjati števnike v naslednjem primeru. (Zastaralni rok naj bi se gibal med dvema in šestimi leti.) Ali bi morala zapisati: med dvema letoma in šestimi leti?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
O rabi nestičnega vezaja v stvarnem imenu Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož smo že govorili. Zanima pa me, če je v takšnih primerih (npr. v publicističnih besedilih) mogoče vezaj izpustiti - v »uradnem nazivu« tega imena vezaja namreč ni. Menim, da ne, saj gre za priredni sestavini, ki se razlikujeta npr. od Ljubljana center, Maribor Pobrežje. Hvala za odgovor.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Izraza žledenje in žlediti (kar se tiče žleda) sem opazil pri vremenskih napovedih. V SSKJ-ju teh izrazov ni, se pa pojavita v posameznih drugih slovarjih. Kako je s splošno rabo? Ali sta sploh ustrezna?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Kako bi v knjižni slovenščini zapisali naslednje izraze, ki se uporabljajo pri taroku?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me zakaj v SSKJ ni nekaterih strokovnih izrazov s področja geodezije na primer;
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me, ali je uveljavljena oblika zapisa zadovoljen/na pravilna, ko gre za nagovarjanje osebe moškega in ženskega spola.
Primer: Ali si zadovoljen/na z našimi storitvami?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024
Zanima me od kod izvira izraz pasti sekira v med. Deluje namreč precej nelogično, zato me zanima ozadje oz. globlji pomen za tem izrazom.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Že nekaj časa razmišljam, kako in zakaj se beseda konjiček uporablja kot sopomenka besede hobi za označevanje prostočasne dejavnosti. Mi lahko, prosim, pomagate?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me, kakšen je (etimološki) izvor pripone -s v zemljepisnih imenih vzhodnih Alp od Furlanije, preko Tirolske do Švice.
Mišljena so imena:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me, ali se pravilno reče na zavarovanem območju narave ali v zavarovanem območju narave.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me, ali je v povedi Prireditev poteka od leta 1980 števnik 1980 glavni ali vrstilni. Po njem se vprašamo z vprašalnico »od katerega leta« in bi tako moral biti vrstilni, ampak se mi dvom poraja zato, ker ni na prvem mestu (pred samostalnikom, na katerega se navezuje).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Ali je zapis za zlati odtenek rumene barve podredna zloženka ali besedna zveza s prislovom?
Iz odgovora o zapisu barv bi sklenili, da je zapis samo narazen (prislov zlato + pridevnik rumen, torej zlato rumen), če je mogoča pretvorba s kot/da > rumen kot zlato. Je rumen kot zlato pomensko smiselna pretvorba?
Tvorjenka zlatorumen se pojavi v navodilih za barvno oblikovanje grba v slovenski zakonodaji, v Sinonimnem slovarju in oblikoslovnem slovarju Sloleks 2.0. V korpusnem gradivu pa je manj pogostejša od zlato rumenega.
Katera oblika je ustreznejša?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
V spodnjem stavku me zanima, kaj v osebku predstavlja jedro in kaj prilastek:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Kaj piše o števnikih v slovenskem pravopisu in kaj v slovenski slovnici?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Kakšen je napotek glede pravilnega izgovora nemškega imena Ursula v slovenščini. Ob imenu predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen se pri nas namreč krešejo mnenja: /urzula/ ali /ursula/.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me, kako bi se pravilneje reklo: Prijava na (spletni) portal ali Prijava v (spletni) portal.
V Gigafidi (ali morda na Gigafidi) najdem za oboje približno enako število zadetkov.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me, kateri predlog uporabljamo v zvezi z glagolom tekmovati. Primer: Podeljujemo priznanje Janezu Novaku za sodelovanje na tekmovanju v atletiki ter za sodelovanje na tekmovanju iz slovenščine.
Je zapis pravilen? Obstaja kakšno pravilo, da se pri športnih tekmovanjih uporablja predlog v, pri ostalih pa iz? Tudi uradni naziv tekmovanja za Cankarjevo priznanje je tekmovanje iz slovenščine za Cankarjevo priznanje. Glede na to, da za tem tekmovanjem stojijo jezikoslovni strokovnjaki, sklepam, da je uporaba predloga iz pravilna ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
V pogodbah večkrat vidim napisano: "... izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moško in žensko slovnično obliko." Je '(moška/ženska) slovnična oblika' ustrezen (obstoječ?) izraz ali bi ga bilo bolje popraviti npr. v 'obliko za moški/ženski spol'?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Katera raba je ustreznejša oziroma pravila V Socerbu so obiskali Sveto jamo ali NA Socerbu. Ustavili so se V Socerbu ali NA Socerbu.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Imam dilemo pri spodnji zadevi.
Ali se zapiše na umetniških rezidencah na Tajvanu ali na umetniških rezidencah v Tajvanu?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Pred kratkim sem se priselila v Ljubljano, natančneje v ali za Bežigrad. No in ravno tukaj se mi zatakne ... kako je prav – v ali za Bežigrad? Domačini govorijo za, ampak, noben ne ve zakaj, ker je tako že od nekdaj. Mlajši priseljenci govorijo v, ker je tko logično. Nastane pa zmešnjava, ko vprašam, kako je prav. Zanimivo bi bilo vedeti razlago in vnaprej se zahvaljujem za odgovor!
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Kateri zapis je ustrezen oz. najustreznejši?
oz.
Tega ni storila iz/zaradi različnih razlogov.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Ali lahko enoznačno in nedvoumno določimo vrsto besed (samostalnik, pridevnik itd.) v stavku in posledično dokažemo, da ima nek stavek le en, točno določen pomen?
Odgovor na to vprašanje je namreč bistvenega pomena za celoten pravni sistem ali katerokoli pogodbo. Namreč, če ne moremo enoznačno in nedvoumno določiti in dokazati pomenov vseh besed in celotnega stavka, glede na njegovo strukturo, potem uporabljamo fiktiven, subjektiven jezik, pri čemer vsi samo domnevamo, da se razumemo in da smo se o nečem sporazumeli. Dejansko stanje zakona, pogodbe, dogovora pa ni določen, ker temelji na dvoumnem, fiktivnem jeziku.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Kako pisati naslednje primer:
Za pusta so se našemili v vikinge/Vikinge, španko/Španko, havajko/Havajko; najštevilnejša pa je bila skupina, ki je predstavljala rimljanke/Rimljanke.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me, kako se v slovenščini pravilno piše beseda dopler (dopler ali Doppler)? Vprašanje se nanaša na izpeljanke pulzni dopler, tkivni dopler, barvni dopler (pri ultrazvočni priskavi). V angleščini je jasno, pišejo Doppler, gre za osebno ime izumitelja. V slovenščini je manj jasno, saj gre za ultrazvočno metodo, torej pulzna doplerska (ali dopplerska, Dopplerska) preiskava, doplerjev (Dopplerjev) učinek ipd.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me, zakaj se gora, v besedni zvezi Črna gora, piše z malo in ne z veliko začetnico kot na primer Kranjska Gora. Po mojem mnenju bi se morala gora pisati z veliko začetnico, saj ne gre za vzpetino, ampak za ime države.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Na vas se obračamo z prošnjo po razjasnitvi zadrege, s katero se dnevno srečujemo pri delu. Namreč, kako se pravilno v slovenskem jeziku zapisujejo evropske institucije, še zlasti Evropska komisija oz. Komisija in Evropski parlament.
Mediji v Sloveniji praviloma izpisujejo Evropska komisija ali skrajšano samo komisija. V prvem primeru Evropska z veliko začetnico ter v drugem samo komisija z malo. Malce manj zmede je pri zapisu Evropskega parlamenta, čeprav da novinarji pri Delu skoraj praviloma vedno zapisujejo z malo začetnico, torej evropski parlament. Primeri nekaj člankov v priponki. Slovenska tiskovna agencija zapisuje Evropski parlament ter Evropska komisija striktno z veliko začetnico, samo komisija še z malo.
Po moji presoji, je potrebno v tem primeru gledati izvirni zapis v ustanovnih pogodba Evropske unije ter v zapis v zakonodajno pravnih aktih na EU in državni ravni. Tu so stvari še dokaj standardizirane, zapis Evropska komisija / Komisija ali Evropski parlament se vedno izpisujejo z veliko začetnico. Govorimo vselej o Evropski komisiji, izvršni oblasti Evropske unije in ne o katerikoli komisiji, recimo za prikrita grobišča ali za kulturno dediščino.
Pogodba o Evropski uniji v določa v svojem 13. členu svoj institucionalni okvir.
Ta najvišji akt primarnega prava določa standard tudi glede zapisovanja institucij. Besedilo v slovenskem jeziku je uraden in avtentičen prevod ter kodificira tudi terminologijo, ki je s tem povezana.
Člen 13
1. Unija ima institucionalni okvir, katerega namen je uveljavljati njene vrednote, uresničevati njene cilje, služiti njenim interesom, interesom njenih državljanov in interesom držav članic ter zagotoviti doslednost, učinkovitost in kontinuiteto njenih politik in ukrepov. Institucije Unije so: - Evropski parlament, - Evropski svet, - Svet, - Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu »Komisija«), - Sodišče Evropske unije, - Evropska centralna banka, - Računsko sodišče.
2. Vsaka institucija deluje v mejah pristojnosti, ki so ji dodeljene s Pogodbama, in v skladu s postopki, pogoji in cilji, ki jih določata Pogodbi. Institucije med seboj lojalno sodelujejo.
3. Določbe o Evropski centralni banki in Računskem sodišču ter podrobne določbe o drugih institucijah so vključene v Pogodbo o delovanju Evropske unije.
4. Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji pomagata Ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij, ki opravljata svetovalno funkcijo.
Vedno se zapis dosledno v tej obliki zapisuje v vseh uradnih dokumentih institucij. Za primer resolucija Evropskega parlamenta in Komisije.
Komisija z veliko zapisuje tudi naša država v svojih zakonskih in podzakonskih aktih.
Morda še to: Od uveljavitve Lizbonske pogodbe se institucija ministrskega sveta uradno imenuje samo Svet in ne več Svet ministrov oz. Svet Evropske unije. Od 1.12. 2009 se tako uporablja samo Svet.
Kako torej pravilno zapisovati?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me, kako se pravilno piše Planinsko društvo Maribor Matica ali Planinsko društvo Maribor matica (enako Celje Matica, Ljubljana Matica ali Celje matica, Ljubljana matica).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me ali se v imenih nagrad ohranja velika začetnica za imena organizacij ali ne? Kot primer bi dal Pushcart Prize. Nagrada je poimenova po založniški hiši Pushcart Press. Precej slovenskih strani nagrado zapisuje z malo začetnico - nagrada pushkart. Glede na ta odgovor sicer sklepam, da se Pushcart zapiše z veliko začetnico, ker imena podjetij zapisujemo z veliko začetnico, se pravi nagrada Pushcart. Hkrati pa lahko ime vzamemo kot poslovenjeno in je preprosto le ime nagrade, ki se piše z malo začetnico.
Po drugi strani pa bi bil najbrž ustrežnejši prevod Pushkartova nagrada, saj jo le to podjetje podeljuje in se po njem tudi imenuje.
Na splošno mi je zapis nagrad z malo začetnico že od osnošolskih dni nelogičen in nepraktičen, saj so prav tako lastna imena - imena nagrad. Hkrati pa smo tudi izjeme kar se takšnega zapisa tiče, ker ostali (tudi slovanski) jeziki zapisujejo imena nagrad z veliko začetnico. Če se malce pošalim ... Smo tako zavistni, da še imena nagrad pišemo z malo začetnico, da jim zmanjšamo vrednost?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me, kako pišemo predlog s/z v zvezah s predimki (npr. von willenbrandova bolezen). Živeti z/s ...von willenbrandovo boleznijo? Kje v Slovenskem pravopisu najdem odgovor na to vprašanje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Prosim Vas za pomoč v zvezi pravopisom lastnih krajevnih imen, konkretno GorenjeS/selce in DolenjeS/selce (naselji v občini Trebnje). Po veljavnem pravopisu so selce zapisane z malo začetnico, paragraf 70 celo eksplicitno navaja primer Dolenje selce. Po drugi strani pa »uradni« dokumenti navajajo:
Več v dokumentu: http://www.stat.si/dokument/5450/Pojasnila_o_spremembah_naselij.pdf
Tudi dejansko stanje na terenu (krajevne table) imajo veliko začetnico (povezava).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Kako ponudim v diskusijo novo besedo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me, kako se pravilno napiše 2 x 400 kV daljnovodBeričevo-Krško. Ali je ta zapis pravilen? Kako pa zapisati 110 kV (ali 110kV ali 110-kV) energetski transformator oz. priporočilaza110-kilovoltni energetski transformator?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Kako pravilno sklanjamo besedo dan v rodilniku?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Ukvarjam se s tehničnim urejanjem publikacij. Glede urejanja kazal imam nekaj vprašanj:
Zapisovanje dvojnih priimkov: Primera iz zadnjega indeksa sta 'Glušič Krisper, Helga' in 'Rimski Korsakov, Nikolaj Andrejevič'. Je obveljalo pravilo, da se dvojne priimke zapisuje z nestičnim pomišljajem? Ali ločeno, brez pomišljaja oziroma vezaja?
Prečrkovanje ruskih imen: Sta skladatelj Čajkovski in pisatelj Dostojevski 'Čajkovski, Peter Iljič' in 'Dostojevski, Fjodor Mihajlovič' ali 'Čajkovskij, Petr Il'ič' in 'Dostoevskij, Fedor Mihajlovič'? Naj bi pri zapisu ruskih imen v latinici strogo upoštevali transliteracijo (take so značnice v knjižničnih katalogih) ali slovenskemu jeziku prilagojeno transkripcijo (take oblike so najpogosteje uporabljene, tudi v strokovnih in znanstvenih besedilih)?
Tuje črke in abecedni red: Pravilno moram razvrstiti priimke Kreft, Krevh, Kristan in Křenek. Spada črka ř (ki ima v češkem jeziku svoje mesto za črko r) med tiste latinične črke, za katere Slovenski pravopis veli, da jih razvrščamo, kot da nimajo ločevalnih znamenj, ali tiste, ki imajo tudi med črkami slovenske abecede svoje, posebno mesto?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
S prevajalci imamo dilemo in potrebujemo vašo pomoč:
ali
Pomen je vezan na dajalnik, ne na imenovalnik. Po mojem je pravilno lahko oboje, prednost bi dala obliki ljudem. To je na kratko opredeljeno v pravilih pravopisa, pri pridevniški besedi, odstavek 876, pregiba se zadnja sestavina zveze – vendar ravno v tem primeru navaja tudi primer s pregibanjem: pridružimse (komu, dajalnik) šestim milijonom ljudem/šest milijonov ljudem. Tu je še možnost: pridružim se šestim/šest milijonom ljudi (milijon rodilnik).
Lepo prosim še za objektivno mnenje; z razlago, prosim, da ne bomo ostali pri občutkih in posluhu.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Kako se imenujejo ljudje, ki živijo v naseljih?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Kako sklanjamo besede, ko jih pišemo kot pojasnilo v oklepaju?
Primer:
Kaj je pravilno – prvi ali drugi primer ali oba?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Prosim, kako sklanjamo Štajersko v dvojini (in hipotetični množini):
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Ime nogometnega kluba je* BorAc Banja Luka*. Kako se sklanja? Npr.: niso mogli premagati Borca iz Banja Luke, ali niso mogli premagati Boraca iz Banja Luke. Po moji logiki je prav Boraca, zato ker je Borac, ne pa Borec. Kaj je prav?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
V jedilnem listu hotelske restavracije sem opazila posebno prilogo, v kateri so oglaševali top jedi. Vprašala sem nekaj prevajalcev, če se jim zdi takšno angleženje primerno, pa niso videli težav. Sama pa menim, da je neprimerno, saj bi se mu mirno lahko izognili s priporočanjem na primer vrhunskih jedi, še posebej, ker je bil ves preostali del jedilnika v slovenskem jeziku. Kaj menite vi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me, kako se pravilno napiše opomba v oklepaju v premem govoru:
Na primer:
Kaj načrtujete? To je pa še skrivnost. (Smeh)
Ali:
(Smeh) To je pa še skrivnost.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Kako pravilno zapisati odnos dveh nasprotujočih si dejstev ali npr. moštev ter izida, Slovenija : Norveška ali Slovenija - Norveška, ter 3 : 1, 3 - 1 ali drugače?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me, kako se v besedilu pravilno zapiše beseda ali besedna zveza, ki pomeni poimenovanje določene stvari – na primer poimenovanje zavihkov in oken na računalniku oz. spletu:
Je kaj od naštetega sploh ustrezno/pravilno? Že vnaprej najlepša hvala za odgovor.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me, kako se v besedilu pravilno uporablja oz. zapiše slengovske besede.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me zakaj sta v knjižnem jeziku za ribo Thunnus prisotni le besedi tun in tuna. Avtohtoni slovenski ribiči nad Trstom namreč tej ribi pravijo ton. Zdi se mi, da bi bilo prav, da ta beseda postane del knjižnega jezika in da nadomesti besedi tuna in tun, ki nista ne ljudski in ne izvorno slovenski.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me, kako naj bi slovenili ime za pripradnike muslimanskega ljudstva z Mjanmara, za katere se v slovenskih medijih zaenkrat večinoma uporablja kar angleški zapis Rohingya? Prosim še za nasvet glede sklanjanja.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Kako v slovenščini pisati imena indijanskih plemen KIOWA, SIOUXI, CHEROKEE?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Kako v slovenščini podomačiti besedo »podcast«?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Kako v slovenščini sklanjati besedo muzikal (dvojina, množina)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Pri prevajanju nem. izraza »2-in-1« se pogosto pojavlja neposredna oblika »2-v-1« (jakna 2-v-1), sama pa se zadnje čase sprašujem, ali za vezaja pred in za črko »v« obstaja pravopisna razlaga? Zdi se mi, da se vezaja prevzemata iz (pravilno zapisane) nemške strukture »2-v-1-samostalnik«, torej npr. »2-in-1-Radio«, in sicer tudi, ko se »2-v-1« pojavlja za svojo odnosnico (»radio«). Takšen radio bi sama najraje prevedla kot »radio 2 v 1«, saj ta izraz pravilno odraža razmerja med svojimi deli tudi brez vezajev. Smem? In če da, zakaj?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me, ali je pravilen zapis tudi (npr.) od sedem do 12, ali samo od 7 do 12 oz. od sedem do dvanajst.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Kakšne začetnice naj uporabim pri spodnji Savi, npr. hidroelektrarne na spodnji Savi, plovba na spodnji Savi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me spol, konkretno kratice nemškega združenja VDM. Ponekod v besedilu je avtor oziroma prevajalec dodal združenje, ponekod pa piše samo VDM. Kadar je poleg združenje, ni težav glede spola, zanima pa me, kako je s spolom, kadar stoji kratica sama, npr.:
SP pravi, da so tovrstne kratice nečeloma moškega spola, vendar v tem primeru nisem prepričana, kako kratico obravnavati, saj je iz besedila razvidno, da gre za združenje, ki je srednjega spola. Mi lahko, prosim, svetujete, kako naj to kratico obravnavam? Zgled bi bil najbrž OZN, vendar je ta kratica splošno znana in uveljavljena, VDM pa ne.
Nisem pa prepričana, če zveni lepo, če nekje napišem združenje VDM je izrazilo in drugje VDM je izrazil.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Pozdravljeni, zanima me, kaj od navedenega je pravilno (ali je morda pravilno oboje): – Kam v Prekmurju? – Kam v Prekmurje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Včasih se je naselje Smolnik imenovalo Zgornji in Spodnji Smolnik. Danes je to naselje v Občini Ruše, ki se razteza iz doline do vrha Pohorja. V korpusih najdemo včasih zapis na Smolnik, kot govorijo tudi domačini, včasih pa tudi v Smolnik. Ali je ločevanje med nekdanjim Zgornjim in Spodnjim Smolnikom v spodaj zapisanih primerih utemeljeno?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Na vas se obračam s posebno prošnjo. Sem mamica osnovnošolca, ki obiskuje 5.razred. Pri določitvi vrste pridevnika ne najdem odgovora in sem v dilemi, kako razvrstiti pridevnik "nadstropna postelja". Gre za vrstni ali lastnostni pridevnik? Nagibam se k vrstnem pridevniku, pa vendarle prosim za vaše strokovno mnenje da sina in sebe ne zavedem. Vljudno vas prosim za obrazložitev kako ga določiti.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Kateri samoglasnik je naglašen v priimku Petaros?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Že lep čas se dogaja, da lektorji dosledno zamenjujejo pridevnik isti s pridevnikom enak, ko je to po mojem prepričanju napačno in proti jezikovnemu občutku. Ogledal sem si nekaj mnenj o tem na spletu, a nisem našel odločilne okoliščine, da namreč isti ne izhaja le iz fizične, ampak tudi zvrstne identitete. Na vratih neke trgovine je stalo v smislu, če najdete v drugi trgovini enak izdelek po nižji ceni, vam razliko v ceni povrnemo. Seveda niso pomislili na to, da lahko enak izdelek napravi tudi kak drug proizvajalec, in to precej ceneje.
Saj venomer beremo, kako Kitajci izdelujejo enake (ne samo podobne!) izdelke kot v Evropi ali Ameriki, a ti niso isti kot ti z našega konca zemeljske oble. Kako je s tem, si lahko razjasnimo z vprašanjem: ne vprašujemo po tem, kakšen izdelek lahko najdete v drugi trgovini (na katerega je mogoč odgovor enak), ampak kateri, ki da odgovor isti. Tako je tudi z že pregovornim obdobjem. V prvem trimesečju tega leta je bil dohodek tak, v enakem obdobju lani pa tak. Po logiki je to enako obdobje lani lahko prvo ali drugo ali tretje trimesečje ali pa, denimo, obdobje kakršnihkoli drugih treh mesecev, saj gre za količino. Tudi tokrat se lahko vprašamo, ali v katerem ali pa v kakšnem obdobju lani. Mišljeno je seveda isto obdobje, enako pa je napačno.
Ali pa to: lahko nas poslušate spet naslednji četrtek ob enakem času.
Edino pravilno je ob istem času. Saj tudi 3. decembra ne rečemo, da se je pesnik rodil na enak, marveč na današnji dan leta 1800. In takšnih primerov je še veliko.
Pred časom sem v neki reviji bral dolg prispevek v dveh nadaljevanjih o tem, kako se enaki izdelki po trgovinah v tujini dobijo ceneje. Bilo je prav mučno. Prepričan sem, da to ni bilo pisčevo maslo, ampak posledica lektorjevega posega.
V srednji šoli so nas nekdaj (pred Toporišičem) učili starodavnega pravila, da se v primeru zadrege vprašamo. Smo na to čisto pozabili?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Kako pravilno pisati kratico za elektronski račun. Menim, da je pravilno e-račun, če je na začetku stavka pa E-račun, podobno kot uporabljate na vaši strani e-naslov. V praksi je videti recimo na straneh NLB E-račun sredi stavka, na straneh Pošte Slovenije eRačun itd.
Drugo vprašanje je, ko je Eračun, eRačun (ali kakšna druga čudna skovanka, ki si jo izmislijo računalničarji) ime aplikacije ali brand – znamka. Kako jo uporabljati v tekstu, če je znamka v osnovi z malo, pa se pojavi na začetku stavka?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Kakšna so pravila glede razmerij med stavčnimi členi (ujemanje med povedkom in osebkom itd.) v stavkih tipa "sam. BZ biti sam. BZ"? V nekaterih stavkih obliko nepolnopomenskega glagola biti določa povedkovo določilo. Ali obstaja splošno pravilo, kdaj do tega pride, torej kdaj povedkovo določilo "prevlada" nad osebkom pri določanju slovničnih kategorij nepolnopomenskega glagola biti v povedku? Primeri stavkov: Naslednja postaja so Jesenice. Ta par sta naša znanca. Ta kip sta Rodinova ljubimca.Mostar je bil/bilo lepo mesto.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Kako bi v slovenščini najustrezneje izrazili pomen, ki ga ima angl. besedna zveza kick-off meeting? Ne samo v projektnem managementu, ampak v splošnejši rabi.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Kako sklanjamo ime Kitzbühel: v Kitzbühelu ali v Kitzbühlu? Podatki v korpusu Gigafida kažejo na večjo pogostnost rabe v Kitzbühlu.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me, koliko moških sklanjatev ima slovenščina. Vedno sem bila prepričana, da so štiri (korak, sluga, A, dežurni), profesorica na maturi prijateljičine hčere pa je zatrdila, da so samo tri. Prosim za odgovor in pojasnilo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Kako pravilno pišemo vprašalne naslove pisnih izdelkov (člankov, knjig, raziskovalnih nalog), z vprašajem ali brez? Je kje v normativnih priročnikih moč najti pojasnilo o tem? Primer: Katere kreme ne povzročajo alergij? oziroma Katere kreme ne povzročajo alergij.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Ali v naslednjih primerih navedb vira v opombi pod črto na koncu svetujete piko ali ne:
– 1 13068/18 – 2 Dok. 13068/18 – 3 Dokument 13068/18 – 4 Resolucija Varnostnega sveta ZN 2231(2015) – 5 Sklep Sveta 2013/255/SZVP – 6 Sklep Sveta 2013/255/SZVP in Uredba Sveta (EU) št. 36/2012 – 7 Sklep Sveta (SZVP) 2017/974 z dne 8. junija 2017 o spremembi Sklepa 2010/413/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL L 146, 9.6.2017, str.143).
Kaj pa če (na isti strani) sledi še vir, pri katerem se zdi pika nujna (ker spominja na bibliografski zapis ali je bibliografski zapis):
– 8 Uradni list Evropske unije L 274, 18. 10. 2015, str.1.
Ali je o tem kakšno pravilo v pravopisu? Ali je mogoče potegniti vzporednico z napisi pod sliko?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Dnevi se pogosto pišejo okrajšano (na urnikih, koledarjih), včasih z velikimi tiskanimi črkami (PON, TOR, SRE ...) ali pa z malimi (pon, tor, sre ...). Takšna raba sicer ni v skladu s pravopisom, je pa vizualno večkrat bolj prepričljiva (sploh kadar imamo pred seboj časovnico, urnik ali kaj podobnega). Ali bi se raba brez pik lahko postopoma uveljavila kot enakovredna alternativa rabi s piko?
Predstavljam si, da bi to lahko utemeljili s tem, da "pon" ni več razvezava leksema "ponedeljek", torej niti ni več krajšava, ampak je samostojna koda, denotat, skrajšan izraz za ponedeljek.
Razmislek zaključujem z vprašanjem, če se lahko rabo brez pike že zdaj kako utemelji kot pravopisno neproblematično.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Najprej se vam najlepše zahvaljujem za priporočila, ki ste jih pripravili na strani Fran, različica covid-19 (7.1). Želela bi še vaše mnenje glede slovenskega poimenovanja DCP. V angleščini kratica pomeni Digital Covid Certificate. Uporablja se tudi EU DCP = EU Digital Covid Certificate.
Kako to pravilno zapisati v slovenščini? Sama se nagibam k izrazu (evropsko) digitalno kovidno potrdilo. Na spletu najdemo različne zapise:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Če obstaja vrtec z imenom Vrtec Zvezdni prah, v katerem deluje tudi sindikat SVIZ (Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije), kako se prav napiše:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Pozdravljeni, zanima me, kako pravilno zapisati uradno ime župnije: npr. Župnija Svetega Jožefa ali Župnija svetega Jožefa. Kako pa je z obliko Župnija sveti Jožef ali svetega Jožefa? Mora biti lastno ime v rodilniku? Hvala za odgovor.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Prijatelj se piše Marko Golja, radi bu mu napisali posvetilo v knjigo, ali je pravilno če napišemo Markotu Golji?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Ali je možna sledeča razlaga korenov toponima Hobovše? V Pleteršnikovem slovensko-nemškem slovarju je najti gesla:
Hobovše so torej področje, zaraslo z bujno podrastjo (grmovjem). Rutar v knjigi Tolminsko v srednjem veku imenuje potok Hobovščico "Habovča".
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Mi lahko, prosim, pojasnite, kakšna so pravila glede ležečega tiska za dele besedila v tujem jeziku? Ležeči tisk načeloma uporabljamo za naslove knjig in časopisov ter tujih besed, ki se pojavijo ob slovenskih. Kako pa je z ostalimi primeri, denimo pri nazivih organizacij ali naslovih uredb, standardov, stavb in podobno?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Pri vnosu Danska v pravopisu me zanima, kaj pomeni rdeči poševni tisk:
Dánska -e ž, zem. i. […] |evropska država|: v ~i na Danskem
Torej na Danskem -- ali to pomeni, da je uporaba priporočljiva ali ne?
Hkrati me še zanima, ali ima poševni tisk kot takšen kakšen pomen? V SSKJ na primer pod vnosom revizija zasledimo:
2. pregled kakega dokumenta, besedila, da se ugotovi pravilnost, ustreznost: zaradi kritičnih pripomb bo potrebna ponovna revizija; revizija načrta // sprememba kakega dokumenta, besedila glede na določene zahteve, potrebe: revizija mednarodne pogodbe; začeti postopek za revizijo ustave / revizija ustaljenih sodb, mnenj sprememba
Zadnja beseda je v SSKJ v poševnem tisku. Kaj to pomeni?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Se sme naslove člankov na spletu pisati s klicajem?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
V besedilih opažam, da se za poimenovanje župnij (kadar je neko mesto razdeljeno na več župnij) pojavljajo različni zapisi: Župnija Velenje Sv. Martin, Župnija Velenje – Sv. Martin ali Župnija Velenje – sv. Martin. Kateri zapis je pravilen – brez ločila, s pomišljajem, z veliko/malo začetnico dodane sestavine?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me raba končnih in nekončnih ločil v naslednjih primerih (primeri so iz učbenika za matematiko).
Oba zmnožka razčlenimo in dobimo= 3 (3x − 4y)
Oglej si trikotnik in izberi ustrezno možnost. Velikost kota je pri oglišču enaka Q = a − b Q = a − b/2 Q = a b/2
V obeh primerih gre za povedi, zapisane v 2 vrsticah (zaradi preglednosti). Ali je mogoče v takšnih primerih končno ločilo izpustiti? Kako je z rabo dvopičja? Če končamo prvi del z dvopičjem, ali je potem končno ločilo nujno?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Prosim za nasvet – ali je uporaba ločil v naslovih diplomskega dela dopustna (primer): Monoklonska protitelesa - orodja za proučevanje proteinov z neznano primarno strukturo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Ali obstaja kakšno posebno pravilo za pisanje ločil v naslovih? Seveda ne pridejo v poštev časopisni ali poročevalski članki.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
V reku kamen na kamen palača zrno na zrno pogača se v rabi uporabljajo različna ločila (vejice, ponekod tudi vezaji) ali pa jih sploh ni (v SSKJ-ju pri geslu zrno).
Kakšen je pravilen zapis tega reka?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me, ali so ločila v spodnji povedi zapisana pravilno. Ko je Galileo Galilei rekel: »In vendar se vrti,« so se iz njega norčevali.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zakaj je v slovenskem jeziku takšen nered pri končnicah besed?
Končnica -lo označuje neko preprosto pripravo, kakor recimo grebálo, druge besede pa izražajo mehanske naprave, pa se jim pristavlja ista končnica -lo, npr. letálo, vozílo, plovílo.
Zakaj ne letálnik, vozílnik, plovílnik?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Se v naslednjih primerih nemški oziroma ogrsko-hrvaški piše z malo ali veliko začetnico?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Ali besedo MINORITSKI SAMOSTAN v povedi pišemo z malo ali veliko začetnico (npr. Cerkev se drži MINORITSKEGA SAMOSTANA.)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
V nekaterih obrazcih najdemo na koncu kraj in datum ter podpis. Ali bi to napisali z malo ali veliko začetnico?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Rada bi vedela, po kateri meri oz. po katerem pravilu ste vnesli/sprejemali (nove) besede v SSKJ2?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Če nekaj povzemamo (ali se imenuje) po izumitelju, raziskovalcu in podobno, ali lahko rečemo le »po tem in tem« – npr. razlaga nastanka vode po Daltonu – ali bi morali reči npr. »povzeto po Daltonu« ali »navedeno po Daltonu« ali celo »povzeto po Daltonovih dognanjih«?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Ali lahko uporabimo edninski samostalnik mleko tudi v množini? Dojenček pije nadaljevalna mleka namesto dojenček pije različne vrste nadaljevalnega mleka. Je beseda zveza nadaljevalno mleko sploh sprejemljiva? Ali mora pred namesto stati vejica? Prebrala sem tudi tale odgovor o znanju https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2624/uporaba-samostalnika-znanje-v-množini
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
V reklamah, ki jih predvajajo v naših medijih, redno opažam nepravilno izgovorjavo tujih besed. Pred kratkim me je zelo zmotila izgovorjava v reklami Ljubljanskih mlekarn za MU cuisine. Rekli so kar [kuzín].
Zanima me, kakšno je vase stališče glede izreke citatno zapisanih besed iz drugih jezikov.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Opazila sem, da je naslov knjige Zgodbe iz Japonske, reče pa se, da se gre na Japonsko, zato bi pričakovala, da so zgodbe zato z Japonske. Zakaj to pravilo ne velja? In še: kako se pravilno sklanja Japonska? Si bil na Japonskem ali na Japonski?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Ne vem sicer, ali se obračam na pravi naslov, a v zadnjem času se mi je ob poslušanju raznih medijev večkrat zastavilo vprašanje o pravilni rabi našega jezika - zanima me, ali je za naslavljanje poslušalcev določeno, v kateri obliki naj moderator le-te nagovarja?
Včasih je bilo to običajno v 3. os. mn, danes pa vedno večkrat v 1. os. ed... kar je vsaj mojim ušesom tako tuje, da tega skoraj ne morem "sprejeti" (včasih npr.: »Vsi poslušalci, ki ste z nami ...«, danes pa: »Ti, ki nas poslušaš ...«)
Upam, da se obračam na vas kot na pravi naslov in se vam za odgovor že v naprej lepo zahvaljujem!
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Spoštovani, zanima me, ali lahko nagovor v dopisu sledi zadevi ali mora biti nagovor namesto zapisa (kot sem zasledila v enem starejšem priročniku). Se pravi:
Zadeva: Prijava na razpisano delovno mestoSpoštovani gospod X, prijavljam se ...
ALI
Spoštovani gospod X,prijavljam se ...
ALI
Zadeva: Prijava na razpisano delovno mestoSpoštovani gospod X,prijavljam se ...
Na tem mestu bi vprašala tudi, kako je s presledki (med zadevo in nagovorom in vsebino dopisa) in kako je z okrajšavo besed gospa/gospod (je res nezaželeno)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Če pišemo nekomu, ki mu je ime Ime Priimek, ali je nevljudno oz. neobičajno, če ga nagovorimo »Spoštovani g. Ime Priimek« ali je bolje uporabiti nagovor brez imena »Spoštovani g. Priimek«.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
V Priročniku za učitelje za osmi razred OŠ, 2010, (slovnica) pri založbi Rokus Klett sem prebrala nekaj, kar me čudi. Zato se obračam na Vas, ker se želim prepričati v pravilnost zapisanega.
Tam piše:
Pravilno je torej samo: Prebivalce so preselili, da bi jih zavarovali pred ognjenikom. Napačno je: Da bi prebivalce zavarovali pred ognjenikom, so jih preselili.
Prosim za Vaše mnenje. Sama sem bila pred prebranim prepričana, da lahko stoji odvisnik pred ali za glavnim stavkom, ne glede na to, za katero vrsto odvisnika gre.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Sprašujem, ali je v naslovih, npr. časopisnih člankov, kratke proze, ipd., dovoljena raba narekovaja. Primer takšnega naslova: »Kocka je padla«.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Prosim za pomoč pri oblikovanju ustrezne prakse reprezentativne državne institucije pri naslavljanju oseb na seji. Trenutno se uveljavlja neka praksa naslavljanja z gospod in gospa, vendar le v primeru, da oseba nima znanstvenega naziva. Ko se navaja več oseb, prihaja do posebej neprimerne situacije, ko je na primer ena oseba gospa, druga pa zaradi znastvenega naziva to ni.
Menimo, da je pomembno poenotenje, možni sta dve obliki. Prvič, da se pri naslavljanju uporablja samo ime in priimek ali znanstveni naziv, ime in priimek. In drugič, da se vsaka oseba naslovi z gospod ali gospa ter nadaljuje z imenom in priimkom oziroma se pred imenom doda morebitni znanstveni naziv.
Naslavljanje mora upoštevati neko formalno vljudnostno formo, hkrati pa zadostiti jezikovno-komunikacijskemu nivoju, ki glede tega vprašanja v strokovni literaturi ni določen. Ker gre za reprezentativno institucijo, oblikovanje besedila za predsedujoče po scenariju in oblikovanje za javnost dostopnega zapisa seje, mora biti predlog utemeljen. Za nas je zagotovilo vaša strokovna avtoriteta.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Naslednje zimske olimpijske igre bodo v Južni Koreji – v Pjeongčangu ali Pjongčangu? Angleško je Pyeongchang, v slovenščini pa zasledimo dva zapisa, z e in brez:
Pjeongčang (GigaFida: 219 zadetkov, Nova beseda: 4) in
Pjongčang (GigaFida: 94, Nova beseda: 42).
Se morda zapis brez e – Pjongčang – pojavi zgolj po analogiji (bolj znanega) severnokorejskega glavnega mesta Pjongjang (v pravopisu geslo Pjongjang; angl. Pyongyang)? Ali e vpliva na izgovor (če upoštevamo glasovno podobo slovenskega knjižnega jezika)? Kakšno rabo priporočate?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanimivo se mi zdi, da so znotraj Evrope tudi ugrofinski jeziki, obkroženi z germanskimi in/ali slovanskimi jeziki. Madžarska je recimo zanimiva. Kot nek 'otok' sredi Evrope, kjer govorijo ugrofinski jezik. Kako to, da tam ne govorijo recimo germanskega ali slovanskega jezika?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Naša organizacija pogosto prireja dogodke z gosti iz Madžarske. Ko pripravljam napise z imeni, sem nemalokrat v zagati - v slovenščini navajamo ime in priimek v tem vrstnem redu, Madžari prvo napišejo priimek, šele potem ime. Na uradnih dogodkih, katerih se udeležujem, se največkrat pojavita obe različici navajanja - na tiskovni konferenci recimo imajo slovenski udeleženci pred sabo svoje ime in priimek, pred madžarskim gostom pa je vrstni red obraten. Ta dvojnost me osebno zelo zmoti. Kaj je ustrezneje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Gre za navodila za uporabo nekega programa. Naj sklanjam ali ne: Vstopi v "Konfiguracija" in označi "Lokacija"? Kako bi zamenjali besedo sekcija? Na primer: Več si preberite v naši sekciji "Pomoč". Pravopis in SSKJ ne poznata te besede v takem kontekstu. Je tak zapis z veliko začetnico in narekovaji sploh v redu?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Med študijem profesorji pogosto uporabljajo za ledvici ednino, čeprav je bilo jasno, da gre za dvojino:
Primer: Ledvica filtrirajo kri. Kri se filtrira skozi ledvica.
Ali gre tu za arhaizem? Je tovrsten stavek sploh kdaj ustrezen? Podobno se uporablja tudi "ledvice" (množina, čeprav sta dve) - ali je to le pogovorna oblika?
Podobno, pogosto zasledim v medicinskem izrazoslovju, da je nekdo "pospan". Ali je "pospan" slovenska beseda? Gre morda za arhaično besedo (sprašujem, ker je ne poznam).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Med študijem profesorji pogosto uporabljajo za ledvici ednino, čeprav je bilo jasno, da gre za dvojino:
Primer: Ledvica filtrirajo kri. Kri se filtrira skozi ledvica.
Ali gre tu za arhaizem? Je tovrsten stavek sploh kdaj ustrezen? Podobno se uporablja tudi "ledvice" (množina, čeprav sta dve) - ali je to le pogovorna oblika?
Podobno, pogosto zasledim v medicinskem izrazoslovju, da je nekdo pospan. Ali je pospan slovenska beseda? Gre morda za arhaično besedo (sprašujem, ker je ne poznam).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me raba narekovajev pri nepravem premem govoru. V slovenskih prevodih Svetega pisma (primerjala sem Slovenski standardni prevod in Ekumensko izdajo) sem namreč opazila, da so uporabljali narekovaje tudi, če je šlo za nekaj, kar je oseba mislila. Ali je narekovaje v takšnih primerih možno kako upravičiti, saj se glede na Pravopis naj ne bi uporabljali v primeru nepravega premega govora? Takšni odlomki v Svetem pismu so na primer: 5Mz 7:17, 18; 8:17; 15:9; Mar 2:6-8
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Kako se (bolj) pravilno reče oz. zapiše:
Nič nismo naredili. ali Ničesar nismo naredili.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me, kako je pravilno izražati nize let (na način dvajseta, trideseta,...) pri izražanju starostnih obdobij oseb.
Primer: V svojih tridesetih je ustvaril veliko pomembnih književnih del.
Ali 'svojih tridesetih' v tem primeru oznacuje obdobje, ko je oseba imela 21-30 let ali obdobje v katerem je imela 31-40 let.
Na spletu se namreč pojavljajo različne razlage.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zakaj pravijo, da besedni zvezi v kolikor in v slučaju nista ustrezni, zakaj naj bi ju nadomestili s če? SSKJ navaja, da je to neustaljena raba, SP2001 pa nič.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
V naslovu omenjen glagol sem opazil pri dejavnosti, kjer si na mobilne naprave namestiš (naložiš) aplikacije. Ko je aplikacija nameščena, pa imaš možnost, da jo tudi odmestiš.
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika tega glagola ni.
Kako je s tem glagolom? Ali je sploh ustrezen oziroma pravilen?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Prosim za razlago. Paraolimpijski komite se je preimenoval v paralimpijskega, torej brez o-ja v besedi. Ne samo da to povzroča zmedo po dolgoletni rabi besede paraolimpijada in izpeljank iz nje, temveč se zdi – z vidika laične razlage sicer – tudi nelogično. Ali ni beseda sestavljena iz para + olimpijada oziroma ali ni -o- v njej medponsko obrazilo? In kako potem uporabljati zvezo: kot ime Slovenski paralimpijski komite, sicer pa paraolimpijske igre?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me, če bi bilo mogoče besedo zakvaj dodati v slovar.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Prosim, če mi lahko pomagate pri tem: ali so živali velikega okvirja ali okvira?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me, kakšna je v Sloveniji politika glede jezikovne neoporečnosti knjig. Ali je lektura obvezna? Obstajajo kakšne sankcije ali je odločitev prepuščena kar odgovornosti založnikov?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Vljudno vas prosim, da izbrišete iz internetnega slovarja slovenskega knjižnega jezika, žaljivko »goveja glasba« slovensko narodnozabavno glasbo – v zvezi s ključno iskalno besedo, ki je glasba.
Za vse, ki spoštujemo slovensko narodnozabavno glasbo predstavlja izraz »goveja glasba« žaljivko, ne glede na to, kako si to kdo pojasnjuje oziroma predstavlja.
Ta žaljivka žali naše osebno dostojanstvo, ki je ustavna človekova pravica v slovenski ustavi in je pravno varovana.
Zato kot slovenski državljan in odvetnik v pokoju, vljudno prosim, da navedeno žaljivko izbrišete iz slovarja slovenskega knjižnega jezika, da se ne bo uporabljala kot uradno priznani sinonim za slovensko narodnozabavno glasbo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me, kako se sklanja srbsko-hrvaške priimke na ć. Ali Dončić DončiĆa ali Dončić DončiČa?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me, ali naj se izvorno afrikanski izraz apartheid v našem jeziku prednostno zapisuje kot apartheid ali podomačeno kot aparthajd.
V Geografskem terminološkem slovarju so prednost dali podomačenemu zapisu, ki pa se očitno (še) ni uveljavil v rabi. Prav tako ni naveden v SSKJ2. Obenem pa naj bi se po splošnem načelu zapis sčasoma prilagodil slovenskemu izgovoru.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Kateri oklepaj je treba uporabiti v primeru oklepaja v oklepaju? Npr. Na nemi meji čaka nekdo nanj ... [str. 62])
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Ali se v slovenščini lahko uporablja okrajšava max. za maksimalno? Max. vložek: 4 USD
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima zakaj knjižna slovenščina ločuje nedoločnik in namenilnik, ko pa ju večina slovenskih in pa tudi hrvaških obmorskih narečij ne? Ga pri nas sploh pozna katero narečje in kako je bilo z njim v preteklosti? So ga naši predniki izgovarjali ali ne?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Je ustrezen zapis - 20 % popust na celoten nakup? Ali ni ustrezneje 20 % popust na celoten nakup. Ta minus oziroma vezaj pred 20 mi ni popolnoma razumljiv. Razumem ga pri stopinjah - 20 stopinj, pri odstotkih pa ne. Torej kateri zapis je ustreznejši?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me, ali pišemo opise slik v filmih oziroma videoposnetkih z malo ali veliko začetnico. A obstaja kakšno pravilo? Na primer: bolnišnica Franja, grad Prem v prvi polovici preteklega stoletja itd. Načeloma vidim, da je z malo začetnico, razen če je lastno ime, na primer v dokumentarnih oddajah. Kako pa bi pisali arhivski posnetek kot napoved videoposnetka? A bi to obravnavali kot podnaslov? Glede podnaslovov pa ste že pisali.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Najprej bi se vam zahvalila za odgovor na moje vprašanje, ki je bilo objavljeno pod »Opisi slik v filmih oziroma videoposnetkih«. Se opravičujem, ker sem bila malo nejasna, zato še enkrat zastavljam vprašanje, kakšne so začetnice (ali je z malo ali z veliko) v spodaj omenjenih primerih. Kot 1. sem mislila na to, da je v videoposnetku na sliki samo napis arhivski posnetek. Se pravi, da na tisti sliki ni naslova ali podnaslova. (A je potem arhivski posnetek z malo ali veliko začetnico?) Kot 2. se v dokumentarcu pojavi slika z rjavim medvedom in tam piše: (R)javi medved (H)abitat: Arktični ocean (se pravi, to je v drugi vrstici) Kot 3. imamo na primer nekega zdravnika in spodaj piše: (D)r. Samuel Breznik (R)ojen: 14. 2. 1967 Univerzitetni klinični center Ljubljana Kot 4. primer pa navajam diagram kroženja vode. Na diagramu so glede na sliko razporejene ustrezne besede, kot so na primer: (f)otosinteza, (d)ušik v tleh, (o)gljik v rastlinah, (d)ihanje, (b)akterije … Ker se Univerzitetni klinični center Ljubljana in Arktični ocean pišejo z veliko začetnico, sem dala v oklepaj samo črke občnih imen, saj me zanima, ali bi črke v oklepaju pisali z veliko ali malo začetnico.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Kako je mogoče, da je v SSKJ naravni pojav »glorija« opredeljen s kvalifikatorjem alpinistika in kako napako popraviti?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Pred dobrim letom smo v Kranju ustanovili Mešani pevski zbor Petra Liparja. Nekateri trdijo, da bi zbor morali imenovati Mešani pevski zbor Peter Lipar, saj imamo v Sloveniji vrsto zborov, ki v svojem imenu uporabljajo imenovalnik: Akademski pevski zbor Tone Tomšič, Moški pevski zbor Srečko Kosovel, Mešani pevski zbor Stanko Premrl itd. Prosim za vaše mnenje in pojasnilo, zakaj naj bi bila raba rodilnika primernejša.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Katera oblika zaimka je pravilna oz. primernejša: Dobili smo nekaj vprašanj in skušali bomo nanja/nanje odgovoriti.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024
Znašla sem se še v eni pravopisni dilemi. Zanima me, s kakšnimi začetnicami se napiše slovenska obala kot ime turistične destinacije. Je to ime kje standardizirano?
Vem, da se samo Obala piše z veliko začetnico, ampak pisec želi uporabiti tudi pridevnik slovenska, nikakor pa besedne zveze Slovensko primorje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me, ali je med izrazoma pozneje in kasneje kakšna bistvena razlika. Kasneje ima v SSKJ in SP sicer oznako, da njegova raba peša, vendar tega v vsakdanjem življenju nisem opazil, pa tudi korpus Gigafida ne kaže na to, da bi bil izraz na robu izumrtja.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Ali v spodnjih primerih navedkov pišemo piko za zaklepajem ali pred narekovajem zgoraj? Imena avtorjev v oklepaju so sicer izpisana. Ali morda obstaja kakšna druga rešitev? Zgledovala sem se po primeru v SP, str. 49/445: -- 5. dodatke pišočega v citiranem besedilu: Kritik pravi dobesedno: »Glavno je, da ima kaj povedati; besede, oblike bodo sledile same« (podčrtal K. Š.). --
-- »Gojmir Anton Kos je v slovensko umetnost vnesel profesionalno zavest o slikarstvu, ki se kot praksa prične in konča z umetniškim delom in natančno opredelitvijo tiste funkcije, ki jo to delo ima v prostoru in času, v katerem nastaja« (J. M.). Za slikarja, ki se je šolal ... -- ... ter »po razpadu skupine leta 1971 kot edina v Ljubljani nadaljevala tradicijo konceptualizma, kar se je v njunih delih ohranilo tudi po prehodu k videu« (M. C.). -- »Ko se je v sedemdesetih v Sloveniji zgodila prekinitev političnega na področju filma, smo političnost na novo ustvarili v osemdesetih letih na področju umetniškega videa« (M. G.). -- ... pri čemer nazorno pokaže, »da gre pri umetnostni reprezentaciji za fizični in mentalni prostor, ki ju ni nikoli moč popolnoma razdvojiti« (I. Š.).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Znašla sem se pred dilemo. Primer:
Drugi starši zahtevajo stvari, ki niso pomembne. Rečejo lahko: »Pobarvaj to žabo zeleno.«, »Obleci modro majčko.« ali »Sladico pojej do konca.«
Zanima me, kako je z ločili. Ali našteti navedki ohranijo svoje ločilo in so med seboj ločeni z vejico ali se namesto pik v navedkih uporabi vejica? Pa končna pika, se opusti ali piše?
Še dodaten (malo drugačen) primer:
Tudi v tem in podobnih primerih me zanima, ali navedke lahko pišem tako, kot sem jih (brez dvopičij) in kako je z ločili.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Ali bi bila raba pike lahko upravičena, če se napis pod sliko začne npr. s Slika 9: Konfiguracija zaslonke in senzorja.?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me, ali bo morda pika za začetnim nagovorom dovoljena v novem pravopisu oz. ali jo je v uradnih dopisih treba strogo preganjati. Osebno se mi zdi pika na tem mestu čisto ustrezno ločilo:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Pri pisanju daljšega leposlovnega dela sem v dilemi, kdaj pisati v pretekliku in kdaj v sedanjiku. Doslej sem vse pisala v pretekliku, kar se mi zdi primerno, težava pa nastane, ko želim opisati neko splošno dejstvo in v istem (ali naslednjem) stavku uporabiti preteklik, ki ga sicer uporabljam v celem besedilu. Na primer:
Prosila bi tudi še za kakšen primer, ko je primerno vplesti sedanjik v literarno delo, ki je sicer v celoti napisano v pretekliku.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Urejam šolsko Publikacijo in že od nekdaj imamo progo avtobusov pisano tako: npr. 13.20 Šmarje – 13.20 Vodenovo – 13.45 Šmarje
Bi lahko bil ta pomišljaj stičen? Je sploh predložen? Ali pa nepredložen in zato namesto vejic.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Reševal sem nek jezikovni test in rečeno je bilo, da se pravilno piše božič in ne Božič, torej z malo začetnico. Sem malo podrobneje pogledal in res povsod piše, da imena praznikov pišemo z malo začetnico. Star sem 53 let in zelo dobro se spomnim, da so nas v osnovni šoli učili, da je potrebno razlikovati med Novo leto in novo leto. Če pišemo z veliko začetnico, mislimo na praznik oz. na praznični dan, kot npr. v zvezi Kje si praznoval Novo leto?, če pa pišemo novo leto, mislimo pač na leto, ki prihaja: V novem letu pričakujemo ...
Zanima me, kdaj je prišlo do spremembe in od kdaj in zakaj imena praznikov pišemo z malo začetnico. Sicer pa me poimenovanje praznika z malo začetnico moti tudi kot kristjana – mislim da si iz spoštovanja omenjeni praznik (in to bi moralo veljati tudi za druge pomembne verske prazniki) zasluži zapis z veliko začetnico. Zahteva pisanja praznika z malo začetnico, kot verskega dogodka in ne kot nekega občega praznika, po mojem mnenju nekako sodi v kontekst prizadevanj za zmanjševanje pomembnosti vloge katerekoli vere, kar se tako ali tako dogaja vse od 1945 dalje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Sprašujem za poimenovanje kinološke športne discipline agility, ki se uporablja izključno v različici z y. (Kinološka zveza Slovenije ima Komisijo za agility.)
Ker se beseda uporablja že dlje časa, me zanima, ali jo lahko slovenimo v agiliti oziroma celo, ali je morda bolj priporočljiva poslovenjena različica? B. Z.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me pravilen zapis velikih in malih začetnic pri zemljepisnih imen, ki vsebujejo samostalnik planina, in sicer Planina pri jezeru, Planina Blato, Planina dedno polje, Planina v Lazu in podobno, se pravi kdaj se uporablja velika kdaj mala začetnica.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zakaj lektorji v Delu pišejo imena, kot je npr. Facebook, z malo začetnico. Ali je tak lektorski poseg sprejemljiv? Ali bi se to spremenilo, če bi bilo v pravopisnih pravilih izrecno zapisano, da je npr. Facebook lastno ime?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me, ali se pri zapisu zapisnika, ko namesto k točki pišemo le K in številko, le-to zapiše s K in presledek ter številka ali K in brez presledka ter številka. Ali je na koncu pika?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Imam vprašanje v zvezi s pisanjem tipa AD pretvornik (tj. digitalno-analogni pretvornik). V tehničnih strokah je podobna raba kratic precej razširjena. Pravopis ureja pisanje tovrstnih zapisov z vezajem, in sicer na podlagi opredelitve takih besednih zvez kot podrednih zloženk (tip TV-program, paragraf 496, delno tudi 417) oz. z obrnjenim besednih redom (program TV). V rabi opažam množično razširjeno rabo na način, kot sem zapisala zgoraj, AD pretvornik, torej brez vezaja. Zanima me, ali se razmišlja o spremembi tega pravila, v nasprotnem primeru pa prosim za dodatno utemeljitev, zakaj so tovrstne zveze razumljene kot podredna zloženka. Po mojem razumevanju gre namreč za precej vsakdanje besedne zveze pridevnika in sámostalnika, v katerih je ena sestavina okrnjena/skrajšana, to pa po mojem razumevanju ne vpliva toliko na obnašanje cele zveze, da bi jo lahko opredelili kot zloženko -- vsaj jaz še vedno čutim obe sestavini kot dve različni besedni enoti. Utemeljitev o potrebi po pisanju tovrstnih zvez z vezajem se mi zato ne zdi prepričljiva in zdi se mi, da je tudi uporabniki niso zares privzeli. Tudi obračanje v tip program TV se mi ne zdi primerno v vseh primerih, saj bi to v našem primeru pomenilo pretvornik analogno-digitalni, tako pa ne govorimo. To nas privede do problema, da so tovrstne »zloženke« različnih tipov, naš je (izhodiščno): pridevnik (analogno) pridevnik (digitalno) (oba skrajšana v enotno kratico) samostalnik; v tipu C-vitamin, ki ga navaja pravopis, imamo samostalnik samostalnik, in oboje sta po mojem razumevanju dva zelo različna tipa. Predpostavljam pa, da so morda v praksi rabljene še kakšne bolj kompleksne zveze, npr. prva kratica pridevnik druga kratica samostalnik jedro samostalnik.
Skratka, prosim vas za odgovor, kako se na Inštitutu gleda na tovrstne zveze in ali lahko pričakujemo v prihodnosti kakšno spremembo norme v zvezi s tem.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me, ali pišemo pozdrave v naslednjih primerih z veliko ali malo začetnico:
Lepo vas pozdravljam z ribiškim pozdravom Dober/dober prijem.
Lepo vas pozdravljam z gasilskim pozdravom Na/na pomoč.
Hvala.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
S katero začetnico pišemo prvo besedo v posamezni celici v preglednicah? Na primer: v preglednici je predstavljeno, koliko anketirancev dela seznam neznanih besed. Na vrhu stolpca je v prvi celici »Seznam neznanih besed«, nato sledita celici »Da« (v pomenu, da vprašani delajo seznam) in »Ne« (v pomenu, da takega seznama ne delajo). Ali pišemo DA in NE v celicah kot Da in Ne ali kot da in ne? Ali je oboje pravilno?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Pri lektoriranju preglednic (tabél) sem v dilemi, katere besede pisati z veliko začetnico, če sploh katere. Problem se mi pojavi tudi pri naštevanju v enem okencu. Kdaj sploh velika začetnica v tabelah?
primer:
Učitelj/učitelj?Udeleženci/udeleženci?Dejavnost/dejavnost Ana Ban?Učenci/učenci?S/spoznavanje ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Vljudno prosim za pojasnilo glede pisanja velike oziroma male začetnice pri zapisu večbesednih stvarnih lastnih imen.
Pri stvarnih imenih z občnoimenskimi začetki je dopustno občno ime pisati z malo začetnico, npr. hotel Union, hotel Slon, hotel Turist; grad Strmol, grad Turjak. Pogosto pa zasledimo primere, kot so Vila Bled, Vila Podrožnik, Vila Jadranka. Prosim, če mi pojasnite, ali je raba velike oz. male začetnice v omenjenih besednih zvezah pravilna.
Za odgovor se Vam vnaprej lepo zahvaljujem.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me, kako se pravilno zapišeta naslednja termina: avdio tehnologija (avdiotehnologija) in video tehnologija (videotehnologija). Skupaj ali narazen?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me vaše mnenje glede pisanja z veliko/malo začetnico različnih programov v izobraževanju odraslih: (1) Kako zapisujemo javnoveljavne programe za odrasle, npr. program osnovna šola za odrasle, po katerem se pridobi javnoveljavna izobrazba? (2) Kako zapisujemo javnoveljavne programe, po katerih se ne pridobi javnoveljavne izobrazbe, npr. Začetna integracija priseljencev, Slovenščina kot drugi in tuji jezik, Projektno učenje za mlajše odrasle ...? (3) Kako zapisujemo neformalne izobraževalne programe, ki jih v okviru različnih projektov pripravljamo organizacije za izobraževanje odraslih same, npr. 40-urni začetni tečaj angleščine, digitalna fotografija, nadaljevalni tečaj nemščine (A2) ...?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Prosim za odgovor na 2 vprašanji.
1. Na spletu in v oglasnih sporočilih se vse pogosteje namesto povratnega svojilnega zaimka rabi svojilni zaimek, npr. Vpišite Vaše geslo, Spustite Hollywood v Vaš dom, Vzemite Vašo kartico ... Ali je to (knjižno) sprejemljivo?
2. Ali se vikalna oblika uporablja le v ednini? Kaj napišemo, če naslavljamo npr. dve profesorici, npr. Spoštovani profesorici! Prosim vaju/Vaju/Vas(?!)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me, zakaj se reče podarjenemu konju se ne gleda NA zobe in ne podarjenemu konju se ne gleda V zobe.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me, ali obstaja pravilo glede pisanja števil: kdaj jih pišemo z besedo in kdaj s številko? Kaj naredimo v primeru, ko je števil v sestavku več? Moramo poenotiti zapis števil? Pošiljam primer: Umetnostna dediščina 19. stoletja je prvič celoviteje predstavljena: v Kopru je evidentiranih 268 kataloških enot, od tega jih 44 pripada 19. stoletju. Med njimi ni primerov arhitekture, 39 je slikarskih in pet kiparskih del. V Piranu je popisanih 183 kataloških enot, od tega jih 24 izvira iz 19. stoletja. Med njimi je ena urbanistična celota, dve arhitekturi, 15 slikarskih in šest kiparskih del. Monografiji predstavljata do sedaj najpopolnejši pregled umetnostnih spomenikov v treh obalnih mestih.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Šolanje na daljavo zaradi prisotnosti koronavirusa, nam staršem, končno razkriva pravo stanje "negovanja" slovenskega jezika v slovenskih šolah. Tu ne mislim na pravopis, temveč na pogovorni jezik učiteljev. Prvič v življenju smo starši, doma, priče, da nekateri učitelji, ne prenašajo znanja na naše otroke v knjižni slovenščini. Uporabljajo anglicizme, germanizme, sleng, izposojenke iz tujih jezikov ... To vsekakor ne velja za vse učitelje, v vseh šolah, toda sam sem dnevno priča temu pri svojih otrocih, tako v osnovni, srednji kot visoki šoli, zato sklepam, da je to le vrh ledene gore. Prvič lahko tudi razumemo, kje se začne izkrivljati pogovorna slovenščina. Šolske ustanove, ki jim slepo zaupamo, da negujejo knjižno slovenščino, so doslej vedno delovale le za zaprtimi vrati učilnic. V podporo svojim opažanjem prilagam spletni naslov članka https://www.dnevnik.si/1042732127 , v katerem ravnatelj mag. Macuh pravi: "Institucija ima veliko neposrednega dela na različnih področjih in enostavno verjame in zaupa v pedagoške delavce, da izvajajo učne procese v knjižnem zbornem oziroma splošno pogovornem jeziku. Ampak, ali je res tako?" Če je ravnatelj g. Bojan Macuh, še pred koronavirusom, zapisal dvom o tem, potem danes lahko vidimo in slišimo, da ni tako. Mislim, da je zgoraj omenjena ugotovitev pomembna tudi za boljšo vključitev otrok raznih priseljencev v našo kulturno krajino. Če vse to spremenim v vprašanje, verjetno moram vprašati, kdo, kdaj, kaj mora storiti, da bo pouk stekel v jeziku, kot to narekuje zakon?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Ali je mogoče racionalno razložiti, zakaj se tako veliko število krajev v Prekmurju in Prlekiji končuje na ci?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Sprašujem se, kako najbolj korektno poimenovati prevajalca/ko, ko želimo dodati tudi jezik, iz katerega in v katerega prevaja, npr. prevajalec hrvaškega jezika vs prevajalec iz hrvaškega jezika vs prevajalec izoz. v hrvaški jezik. Zadnja sintagma se zdi najbolj primerna, ker pove, da gre za prevajanje v obe smeri, hkrati pa tudi najmanj elegantna. Zanima me vaše mnenje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
izraža omalovaževanje
PRIMERJAJ: pojti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me, če v besedi decembrski so polglasniki.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Ali je v besedah videz in (z) ognjem normativno izgovarjati polglasnik namesto nenaglašenega /e/ ali pač? V SP-ju ni videti polglasnika v izgovorjavi (zaglavju), pa vendar se mi dozdeva, da bi naj akustično realizirali polglasnik, v drugem primeru najbrž zaradi redukcije pri pregibanju?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Na kateri črki je ostrivec za polglasnik v besedi Trst?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me raba in pomen besedne zveze v bistvu. Jaz razumem to zvezo v smislu ohlapnosti, nenatančnosti. Na primer: palica je postavljena vbistvu navpično.
Moje razumevanje tega je: palica je postavljena približnonavpično, torej ne povsem navpično. Predloga iz povezave, ki sem jo pripel k morebitnim že obstoječim poimenovanim rešitvam napeljuje k uporabi pravzaprav ali dejansko namesto vbistvu. Moje razumevanje teh dveh besed je ponovno drugačno. Besedo pravzaprav razumem v smislu: zgodilo seje tako, a v resnici drugače, besedo dejansko pa: zgodilo se je točnotako.
Še večjo zmedo prinaša prevajanje iz (zlasti tehnične) nemščine, kjer se za našo zvezo v bistvu uporablja im Wesentlichen tudi v pomenu nenatančnosti oz. ohlapnosti, kot sem omenil zgoraj.
Namesto v bistvu in z ohlapnostjo oz. nenatančnostjo v mislih nikakor ne morem uporabiti niti približno niti dejansko niti pravzaprav, ker je nemški prevod vsakokrat povsem dugačen in z drugim pomenom.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Se zahvaljujem za izčrpen odgovor, ki pa me popolnoma ne zadovolji. V italijanskem jeziku je v tem besedilu uporabljen prav izraz radikalnost (radicalità) in to v pozitivnem smislu polnosti, doslednosti. Vseeno hvala!
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.