aktívni materiáli -ih -ov m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
árak áraka samostalnik moškega spola [árak] 1. žgana pijača navadno iz grozdja in janeža z visoko vsebnostjo alkohola, po izvoru z Bližnjega vzhoda
2. žgana pijača navadno iz fermentiranega soka sladkornega trsa in žita z dodatki, po izvoru iz Indije in jugovzhodne Azije
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Arrak in frc. arac(k) iz arab. carraḳ ‛žganje’, prvotneje ‛pot, znoj’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
ȃrak -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
biolóški vzórec -ega -rca m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
biseríti se -ím se nedov. (ī í) knjiž. lesketati se kot biser, iskriti se: vino se biseri v kozarcih;
znoj se mu biseri na čelu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
cẹdíti, -ím, vb. impf. seihen, durchschlagen; filtrieren, Cig., Jan., Cig. (T.); tako so mušice cedili in kamele požirali, Krelj; c. med, den Honig seimen, Cig.; — to sta jo cedila! die sind gelaufen! UčT.; triefen, rinnen; znoj se mu cedi po obrazu, es rinnt ihm der Schweiß von der Stirne, Cig.; kri se je cedila po meču, das Schwert blutete, Cig.; — sline cedim po čem, ali: sline se mi cede po čem, der Mund wässert mir nach einer Sache, ich lüstere darnach.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
curéti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. teči, polzeti v tankem curku: znoj mu je curel po vratu;
voda v tankem slapu curi čez skalo;
brezoseb. od strehe je curelo // cediti se, cizeti: iz rane je curela kri 2. puščati (tekočino): lonec curi / na vrvi je curelo perilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
curéti -ím nedov. cúri -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; curênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Iz rane je curela kri; Znoj mu je curel po vratu; Lonec ~i |pušča, je preluknjan|; brezos. Od strehe ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
cúriti -im in curíti -ím nedov. (ú ȗ; ī í) cureti, curljati: po obrazih žanjic je začel curiti znoj;
voda mu je curila iz obleke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
čebúlni sistém obláčenja -ega -a -- m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
funkcionálna nogavíca -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
góretéks -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
hladìti -ím nedov. hladiti: Hülni; hladiti KOJ 1833, 160; Ona mi hládi szmrten znoj KAJ 1848, 22 hladìti se -ím se hladiti se: Sze je szam nehladio KAJ 1870, 112
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
hólofíl 2 -a -- m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
kapljáti -ám nedov. (á ȃ) 1. nav. 3. os. padati v obliki kapelj: kri kaplja iz rane;
brezoseb. iz pipe kaplja / znoj ji je kapljal s čela; pren., pesn. sončni žarki so kapljali skozi veje 2. ekspr. v presledkih drug za drugim prihajati: skozi vrata avtobusa so začeli kapljati turisti / kapljati drug za drugim, eden po eden; pren. novice so le počasi kapljale 3. preh. povzročati, da kaj pada v obliki kapelj; kapati: kapljati zdravilo na žličko
● ekspr. v žep mu je začel kapljati denar začel je dobivati, služiti denar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
kapljáti -ám
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kaj padati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Kri (mu) kaplja iz rane.
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj nenapovedano drug za drugim prihajati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Skozi vrata avtobusa so začeli kapljati turisti.
3.
kdo dajati po kapljah kaj iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Zdravilo si je kapljal na kavno žličko.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024
ketogéni pridevnikki je v zvezi z izrazitim zmanjšanjem vnosa ogljikovih hidratov, pri čemer organizem za energijske potrebe razgrajuje lastne maščobe SINONIMI: keto
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ketogenic, iz keto ‛keton’ + genic ‛genski’
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
kríti kríjem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj varovati koga/kaj Čelo (ji) (z debelimi prameni) krijejo lasje.1.1.
kaj vplivati na koga/kaj
Zadrega (ji) je /z rahlo rdečico/ krila njen obraz.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zagotavljati koga/kaj s kom/čim
S tem se (jim) bodo krili stroške za natečaj.
3.
iz šaha kdo/kaj varovati koga/kaj
/Uspešno/ krije kraljico.
4.
iz športa kdo/kaj varovati koga/kaj
/Dobro/ je kril nasprotnega igralca.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024
krvávi -a -o prid. krvav: i pót kervávi oh Jesus vſze tve moke obeſzelio me SM 1747, 69; Bo'zi ágnecz le'zi Vſzvojoj krvi krvávi BKM 1789, 88; prvle neg bi ete bojne krvávi plamén za'svigno, szvoje ocsi na veke zapré KOJ 1848, 90; za méne ſzi krvávi znoj tocso KŠ 1754, 237; I ovo edna 'zena vkrvávom otouki bodoucsa doteknola ſze je KŠ 1771, 29; i kcſaſzi vkrvávom betégi 'zena ſze zvrácsi KŠ 1771, 114; nika 'zena, ſtera je vu krvávom otouki bila KŠ 1771, 116; ka ſzi tvojemi Nebeszkomi Ocſi ſzkrvávim Áldovom gori áldüvao KM 1783, 158; Szpominao ſze bom ſztve ſzmrti Jezus! ſztvoji rán krvávi KŠ 1754, 270
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
kr̀ven tudi kèrven -vna -o prid. 1. krven: Szvéta Meſſa je brezi krvnoga preléjánya Áldov KMK 1780, 50; Nyegovo kervno preleánye imámo gláſziti TF 1715, 41; ino te proſzimo Goſzpodne Bosje za Kristussevo kervno preleánye SM 1747, 55; Nyegovo ſzmert, ino kervno preleánye moremo nazveſcsávati SM 1747, 40; kak bodo ti verni Bo'zi vmárjanye i krvno preliávanye trpeli KŠ 1771, 763; náj nám bodo tvoje prevelike moke, ki Krvno prelejánye na 'sitek vekivecsni KM 1783, 77; szi je krvno 'silo pretrgao KOJ 1848, 5; Kai je pa Kriſtus ſzvoim kervnim preleányem nám zaſzlü'zo SM 1747, 16; tve bittye, i kervni slaki obeſzelio mene SM 1747, 69 2. krvav: kak gvant krvni BKM 1789, 201; Vidili szo ti tvoji Licz tvoji krven znoj KAJ 1848, 88; Li z vüsztami szpominajo Vnôgi tvoj presztrasen boj, I licz tvoji krven znoj KAJ 1848, 147
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
lój -a tudi -á m, mest. ed. tudi lôju (ọ̑) 1. maščobno tkivo pri govedu, ovcah, kozah: loj se nabira;
odstranjevati zaklani živali loj / cvreti loj; dva kilograma loja / goveji loj; mazilo iz ovčjega loja
♦ vet. krovni loj na površini trupa zaklane živali// maščoba iz tega tkiva: v kuhinji diši po loju; beliti z lojem
● vse je šlo, potekalo kakor po loju kakor po maslu; godi se mu kot črvu v loju živi v izobilju, udobno2. izloček žlez lojnic: koža izloča loj in znoj;
žival si z lojem masti kožo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
míkroporóznost -i ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
močíti móčim nedov. (ī ọ́) 1. delati kaj mokro, navadno z vodo: curek moči skalo;
dež moči okno;
segla je tako globoko, da ji je voda močila zavihan rokav;
močiti prašna, suha tla / lase močiti vlažiti s kako tekočino / pog. na izletu nas je tri dni močil dež je tri dni deževalo; brezoseb.: tri dni nas je močilo; ekspr. zunaj moči dežuje// z močenjem spravljati koga k zavesti: nezavestnega so močili; močili so mu glavo; močiti koga z mrzlo vodo 2. knjiž. opravljati malo potrebo: razposajenci so močili po pločniku;
zaradi obolelosti pogosto moči / otrok še moči opravlja malo potrebo v plenice, oblačilo; moči posteljo nehotno, bolezensko izpraznjuje mehur v spanju / ekspr. star pijanec je med preklinjanjem močil plot opravljal malo potrebo ob plotu
● pesn. moj znoj je močil tvoje trte delal sem v tvojem vinogradu zate; ekspr. ko bosta močila grlo, se vama še jaz pridružim pila, popivala; pesn. močiti lica, oči jokati; ekspr. grob je močila z gorkimi solzami jokala je za umrlim; ekspr. ni še dolgo tega, kar je močil plenice je bil otrok
♦ agr. močiti lan z namakanjem v vodi goditi ga; alp. ruša moči izceja vodo; čeb. panji močijo na žrelih se jim zjutraj pojavljajo kapljicemočèč -éča -e:
posteljo močeči otroci
♦ fiz. močeča tekočina tekočina, ki omoči stene posode
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
mŕzličast -a -o prid. (ȓ) zastar. mrzličen: mrzličast znoj mu je oblival telo / mrzličasta razburjenost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
..ø m. prip. obr.
1. člov. 'vršilec' pék, prêrok; živ. mesojéd, žužkojéd
2. člov. 'nosilec lastnosti' alêrgik, elégik
3. 'dejanje' prepàd, blebèt, najèm, brbòt; jók, bég, stók; klíc, skòk, nagòn, napòr
4. 'rezultat dejanja' blíšč, donòs, ukòr, tlák; gáz, jéd, zapôved
5. 'čas' kozopŕsk, listopàd, vinotòk
6. 'snov' gnój, lój, znój
7. 'prostor' zapòr
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
oblívati -am nedov., tudi oblivájte; tudi oblivála (í) 1. delati, da pade, teče tekočina, navadno iz posode, po nagnjeni, navpični površini česa: oblivati kolo, zid / oblivati nezavestnega z vodo / oblivati nežgano posodo z loščem 2. večkrat prihajati v dotik s čim in teči, odtekati po njegovi površini: usedel se je tako, da so mu valovi oblivali noge;
pren. mesečina je oblivala dolino // večkrat pokriti, obdati kaj s seboj: topli morski tokovi oblivajo severno obalo države / knjiž. na vzhodu obliva deželo morje 3. ekspr. pojavljati se, razširjati se po telesu, delu telesa, navadno zaradi razburjenja, velikega telesnega napora: kurja polt jo obliva;
mrzel pot, znoj mu je oblival čelo / od napora, strahu jih je oblival pot / oblivala jo je rdečica zardevala je; očeta so kmalu oblivale solze oče je jokal / davili so ga, da so ga oblivale krvave pene 4. knjiž., ekspr. obhajati, prevzemati: oblivala ga je bolečina, omotica 5. knjiž., ekspr. delati, da je kdo deležen česa: oblivati koga s svojo milostjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
otírati otíram nedovršni glagol [otírati] 1. delati kaj, zlasti kožo, suho z drgnjenjem1.1. odstranjevati kaj mokrega z drgnjenjem
ETIMOLOGIJA: ↑otreti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
otréti otrèm dovršni glagol [otréti] 1. narediti kaj, zlasti kožo, suho z drgnjenjem1.1. odstraniti kaj mokrega z drgnjenjem
ETIMOLOGIJA: ↑treti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
oznojīti se – glej znọ̑j
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
pêrteks -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
pokríti -kríjem
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj zavarovati koga/kaj
(S šalom) se je pokril /čez glavo/.
2.
kdo/kaj narediti koga/kaj nevidn-ega/-o
Čelo so (mu) pokrili gosti lasje.
3.
v oslabljenem pomenu kaj vplivati na koga/kaj
Zadrega (ji) je pokrila obraz.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zagotoviti koga/kaj s kom/čim
S tem se (jim) bodo pokrili stroški za natečaj.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024
pọ̄ra -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
pọ̑t2 -a in potȗ m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
pót -a m pot, znoj: tva rebra i pót kervávi obeſzelio me SM 1747, 69; Veriték; znój, pot KOJ 1833, 181
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
pot2 [pọ̑t pọ̑ta]
samostalnik moškega spolaznoj, pot
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
pot samostalnik moškega spolaznoj
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
pot2 -a m pot, znoj:
sazhne ſe potiti, inu is suojga putta rod. ed. sturien velik potok ǀ ſim kryvavu put tož. ed. potil, neuſmilenu ſim gajshlan bil ǀ nje mertvaski put tož. ed. ſama Maria je briſſala ǀ v' putu mest. ed. Svojga oblizha ſi je shiuleine perdellal
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
pot5 [znoj] sam. m ♦ P: 25 (TC 1550, TT 1557, TR 1558, *P 1563, TO 1564, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DPa 1576, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
pot ► ˈpọːt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
póten2 -tna -o (ọ̑) pridevnik od pot, znoj: potne kaplje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
potiti1 [izločati znoj] glag. nedov. ♦ P: 13 (TC 1550, TT 1557, TR 1558, *P 1563, KPo 1567, DPa 1576, JPo 1578, TkM 1579, TT 1581-82, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
potíti se -ím se nedov. (ī í) 1. izločati pot, znoj: po vsem telesu se je potil;
vso noč se je potil;
debeli ljudje se bolj potijo kot suhi / noge, roke se mu potijo 2. nav. ekspr. na svojem površju delati kapljice: pred dežjem se kamen poti;
stene v kuhinji se potijo / siri se potijo 3. ekspr. truditi se, prizadevati si: vem, zakaj se potim;
pehajo in potijo se za kruh noč in dan;
ob delavnikih se poti na polju ali v vinogradu dela / dijak se poti nad nalogo
● ekspr. mi smo na Gorenjskem, oni se pa potijo v mestu živijo v vročini; ekspr. dve uri sem se potil navkreber hodilpotíti ekspr., z notranjim predmetom
izločati pot, znoj: večkrat sem tako hladen pot potil
● ekspr. ves dan že poti pot v kuhinji se muči s pripravljanjem jedi; ekspr. pri tem delu je potil krvavi pot zelo se je trudil, trpel; ekspr. ta sadež poti sladkor izloča
potèč se -éča -e:
sopeč in poteč se sta prestavljala pohištvo; od napora poteči se delavci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
potíti se -ím se nedov. pôti se -íte se, -èč se -éča se; -íl se -íla se, -ít se; potênje; (-ít se/-ìt se) (í/ȋ í) ~ ~ po vsem telesu; poud. potiti se za kaj ~ ~ ~ preživetje |truditi se, prizadevati si|potíti -ím (í/ȋ í) poud., z notranjim predmetom kaj ~ hladen pot |izločati pot, znoj|; ~ krvavi pot pri delu |zelo se truditi, trpeti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
potíti se -ím se
nedov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024
potiti se ► ˈputit se -in se nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
pótnica2 -e ž (ọ̑) 1. obrt. posebno oblikovan košček tkanine, ki pod pazduho varuje obleko pred potom, znojem: na novo obleko je prišila potnice 2. anat. kožna žleza, ki izloča pot, znoj; znojnica: izločki potnic;
lojnice in potnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
pôtok Frazemi s sestavino pôtok:
kàj je têklo v potókih,
krí je têkla v potókih,
têči v potókih
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
površína -e ž (í) 1. zunanji, vrhnji del česa: načeti, poškodovati, razbrazdati površino;
dlakava, luknjičasta površina lista;
gladka, hrapava, ravna, valovita površina;
tkanina z grobo, zankasto površino;
obdelana površina lesa;
površina kamna, kože, možganov / znoj na telesni površini izhlapeva; zemeljska površina / podmornica je naglo izginila pod površino; voda je zamrznila na vsej površini 2. razsežnost česa glede na dolžino in širino: hiša ima majhno površino;
povečati površino plodne zemlje;
površina ladijskega skladišča / stanovanje ima šestdeset kvadratnih metrov površine; to mesto je po površini drugo v državi // skupek ploskev, ki omejujejo telo: površina kocke, valja; površina in prostornina 3. s prilastkom zunanji, vrhnji del česa glede na njegov namen: delovna, odlagalna površina;
kamion ima veliko nakladalno površino;
ogrevalna površina;
rezalna površina orodja / dihalna površina pljuč 4. nav. mn., s prilastkom del zemeljskega površja, namenjen, določen za kaj: z izsušitvijo močvirja so pridobili velike površine;
površine, ki jih je uničil požar, so zasadili z borovci / obdelovalne, orne, pašne površine; parkovne površine; setvene površine; za javni promet namenjene površine; publ. zasejati njivske površine // navadno večja ploskev česa sploh: s plastičnimi folijami preoblečene površine; zasteklenele površine
● knjiž. kritika ostaja na površini ne obravnava bistva, ne seže do bistva stvari; ekspr. izbrisati s površine zemlje uničiti, odstraniti
♦ aer. nosilna površina letala na katero delujejo sile, ki držijo letalo v zraku; geom. površina mersko število površja telesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
prekrvávi tudi prekervávi -a -o prid. krvav: Obátri me Tvoj znoj prekrvávi BKM 1789, 65; Tvoje rane prekervave SM 1747, 68
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
prelíti -líjem dov. (í) 1. z vlivanjem spraviti kaj tekočega v drugo posodo: preliti mleko iz lonca v kozico // narediti, da pride tekočina na (vso) površino kake jedi: preliti makarone z omako // prekriti površino česa s tekočo snovjo: preliti cestišče z asfaltom; pren., ekspr. sobo, ulico je prelila tišina 2. knjiž., ekspr., v zvezi z v izraziti, izpovedati kaj tako, da nastane to, kar določa samostalnik: preliti svoja čustva, doživetja v pesmi, skladbe, verze // dati čemu, zlasti umetniškemu delu, drugo, drugačno obliko: preliti opero v balet; preliti roman v odrsko delo / preliti pesnitev v drug jezik prevesti3. ekspr., s prislovnim določilom narediti, povzročiti, da pride denar na drugo področje, da menja lastništvo: preliti del dohodka v drugo organizacijo, drug sklad 4. pretopiti: preliti zvonove v topove 5. ekspr. obliti2,
politi: od strahu ga je prelil mrzel pot;
od napora ga je prelil znoj 6. knjiž., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik; obiti1:
prelil ga je strah, da je zašel;
prelil ga je občutek sreče
● ekspr. za njim ni nihče prelil solze se ni jokal, ni žaloval; ekspr. o tej stvari se je prelilo že dosti črnila se je dosti pisalo; knjiž., ekspr. ta narod je prelil veliko tuje in svoje krvi se je veliko bojeval; ekspr. prelili so veliko znoja, da so to naredili zelo so se trudili; ekspr. zavzeli so vas, ne da bi prelili kapljo krvi ne da bi bil kdo ranjen, ubit; vznes. preliti kri za domovino pasti, umreti v boju za domovino; publ. preliti načela v stvarnost uresničiti jihprelíti se
1. tekoč priti z enega konca na drugega: voda se je zaradi sunka prelila po posodi / knjiž. solzi sta se prelili čez njegove oči sta stekli, zdrsnili
// ekspr. preiti na drugo mesto, področje: del prebivalstva se je prelil v industrijske kraje
2. knjiž., ekspr. razširiti se, preiti: borbenost se je prelila na vse moštvo / ideje so se prelile v gibanje
3. ekspr. polagoma preiti v kaj drugega: na soncu se je modra barva prelila v zelenkasto / dan se prelije v noč / njena radovednost se je prelila v nemir
♦ film. slika (na zaslonu, platnu) se prelije se spremeni tako, da se med izginjanjem slike že pokaže naslednja
prelít -a -o:
z asfaltom prelita cesta; za domovino prelita kri; pozabiti na trpljenje in prelite solze
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
prelívati -am nedov., tudi prelivájte; tudi prelivála (í) 1. z vlivanjem spravljati kaj tekočega v drugo posodo: prelivati bencin;
prelivati tekočino v manjše posode // delati, da pride tekočina na (vso) površino kake jedi: prelivati torto s čokolado // prekrivati površino česa s tekočo snovjo: cesto prelivajo z asfaltom 2. knjiž., ekspr., v zvezi z v izražati, izpovedovati kaj tako, da nastane to, kar določa samostalnik: svoja doživetja, razpoloženja je prelival v pesmi, zvoke / prelivati misli v stavke // dajati čemu, zlasti umetniškemu delu, drugo, drugačno obliko: prelivati novelo v dramo / prelivati pesnitev v drug jezik prevajati3. ekspr., s prislovnim določilom delati, povzročati, da pride denar na drugo področje, da menja lastništvo: prelivati del dobička v druge dejavnosti, organizacije;
denar se preliva v sklade 4. pretapljati: prelivati zvonove v topove 5. teči, zlivati se čez kaj: valovi so prelivali krov ladje 6. ekspr. oblivati, polivati: od napora ga preliva znoj
● ekspr. o tej stvari ne kaže več prelivati črnila pisati; ekspr. prelivati kri bojevati se, ubijati; vznes. prelivati kri za domovino biti ranjen, umirati v boju za domovino; ekspr. kaj bi prelivali solze jokali, žalovali; knjiž. tako je bila prestrašena, da je prelivala vodo, ko jo je natakala ptičem v kletki polivala; ekspr. prelivati znoj za kaj zelo se truditiprelívati se
1. tekoč prihajati z enega konca na drugega: tekočina se ob sunkih preliva po posodi / ob plimi se skozi odprtino preliva morje / ekspr. potok se je enakomerno prelival čez kamenje tekel
// ekspr. prehajati na drugo mesto, področje: prebivalstvo se preliva v mesta
2. knjiž., ekspr. širiti se, prehajati: navdušenost se je prelivala na poslušalce / mir pokrajine se je prelival v njeno dušo
3. ekspr. polagoma prehajati v kaj drugega: barve se prelivajo druga v drugo / poletje se preliva v jesen
4. kazati se v različnih barvah, svetlobnih stopnjah: barva njene svilene obleke se je ob hoji lepo prelivala / rahlo valovito morje se je prelivalo v barvah
5. knjiž., ekspr., s prislovnim določilom v velikem številu hoditi sem in tja: po ulicah se prelivajo množice vojakov
6. knjiž., ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga nakazuje osebek: utrujenost, veselje se mu preliva po telesu
♦ film. slika (na zaslonu, platnu) se preliva se spreminja tako, da se med izginjanjem slike že kaže naslednja
prelivajóč -a -e:
prelivajoč solze, je prosila usmiljenja; prelivajoča se barva svile
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
prelívati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte; -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; prelívanje (í) kaj ~ bencin; prelivati kaj v kaj poud. ~ misli v stavke |izražati misli s stavki|; ~ zvonove v topove pretapljati; prelivati kaj z/s čim ~ torto s čokolado; neobč. prelivati koga Znoj ga ~a oblivaprelívati se -am se (í) Barve se ~ajo; poud. Po ulicah se ~ajo množice |hodijo v velikem številu|; poud. prelivati se v kaj Poletje se ~a v jesen |prehaja|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
prelívati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spravljati kaj na/v kaj / po čem / kam / kod
Bencin so prelivali v manjše zaprte posode.
2.
kdo/kaj prekrivati kaj s čim
Torte je /z veliko slastičarsko vnemo/ prelivala s čokolado.
3.
kdo/kaj spravljati kaj v kaj z drugačno obliko
Zvonove so /z veliko vznesenostjo/ pretapljali v topove.
4.
kaj prekrivati koga/kaj
Znoj ga je /dobesedno/ prelival /od napora/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024
premàz H2NO -áza -- m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
preznojīti se – glej znọ̑j
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
put4 gl. pot [znoj] ♦ P: 11 (TT 1557, TR 1558, TL 1567, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TfC 1595, ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
rākija -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
rashìcati -am dov. razgreti: Te ſzmrti znoj raſzhicza te SŠ 1796, 171 razhìcani -a -o razgret, razžarjen: vſterom ſze nebéſza gorécsa raſzpiſztijo i 'zivoloſzti razhiczane ſze raſztopijo KŠ 1771, 723
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
razstrúpljati razstrúpljam nedovršni glagol [rasstrúpljati] 1. odstranjevati škodljive snovi iz organizma ali jih razgrajevati
2. v obliki razstrupljati se spravljati škodljive snovi iz organizma
3. odstranjevati škodljive snovi od kod ali jih razgrajevati
4. navadno ekspresivno odstranjevati kaj nezaželenega, škodljivega od kod sploh
ETIMOLOGIJA: ↑razstrupiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
rôsa -e stil. -é ž (ó) drobne vodne kaplje, vlaga, ki se naredi ponoči zaradi ohladitve zraka, zlasti na rastlinah: rosa je, se blešči, se posuši;
ekspr. sonce je popilo roso;
hladna rosa;
jutranja, večerna rosa;
rosa na travi;
biti moker od rose;
mlad kakor rosa / pospraviti seno, preden pade rosa / hoditi po rosi po rosni travi; v času, ko je rosa / mn., pesn. na rosah zelenih gora lepoto to si [Soča] pila (S. Gregorčič) // drobne vodne kaplje, vlaga na čem sploh: rosa na steklu / star. na čelu se mu je nabirala rosa pot, znoj / ekspr. rosa v njenih očeh solze
● nar. močnata rosa glivična bolezen, ki se kaže kot sivkasta prevleka na zelenih delih rastline; pepelasta plesen; nar. strupena rosa bolezen, pri kateri se oboleli deli rastline posušijo ali odmrejo; ožig; glivična bolezen, ki se kaže v obliki peg na listih in plodovih zlasti vinske trte, hmelja, kapusnic; peronospora; kakor v rosi umit obraz mladosten, svež
♦ čeb. medena rosa sladek sok nekaterih rastlin, ki so ga predelale ušice; mana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
símpatéks -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
svetlíkav -a -o prid. (í) knjiž. ki se svetlika: čelo mu je pokril svetlikav znoj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
šíba Frazemi s sestavino šíba:
šíba nôvo mášo póje,
trésti se kot šíba [na vôdi]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
švíc švíca samostalnik moškega spola [švíc] 2. kot pridevnik, neformalno ki je izdelan iz materiala, ki se ob potenju hitro suši
ETIMOLOGIJA: ↑švicati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
švic ► šˈvic -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
têrmastát -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
točìti tòčim nedov. 1. točiti, zlasti pijačo: i da je pivo tocso KM 1790, 72 2. izločati v velikih količinah: da szo malonej vszi szkuzé tocsili KOJ 1848, 48; Ocsa, mati za mé netocsita szkuzé KOJ 1845, 134; za méne ſzi krvávi znoj tocso KŠ 1754, 237 tòčeni -a -o točen: I on bode pio zvina ſzrditoſzti Bo'ze, ſtero je brezi zmejſanya tocseno vu pehár KŠ 1771, 792
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
transpirírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. bot. oddajati vodo, zlasti skozi listne reže: rastline transpirirajo / voda transpirira skozi listne reže se izloča2. med. oddajati vodne hlape, znoj skozi kožo, dihala: koža transpirira
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
vôdoodbójna plást -e plastí ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
vpíjati -am nedov. (í) sprejemati vase: deske so premaz dobro, hitro vpijale;
suha zemlja je sproti vpijala vodo / les vpija vlago; perilo vpija znoj / vpijati svetlobo; vpijati vonj; pren. vpijati vtise, nova spoznanja
● ekspr. vpijala je vse njegove besede pazljivo ga je poslušalavpíjati se
prehajati v notranjost česa: krema, mazilo se vpija v kožo; pren. tišina se je vpijala v dušo
● ekspr. s pogledi se je vpijal v njen obraz jo željno gledal
vpijajóč -a -e:
rjuhe iz vpijajoče tkanine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
vpíjati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj sprejemati kaj vase
Suha zemlja vpija vodo /kot goba/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024
zalívati -am nedov., tudi zalivájte, tudi zalivála (í) 1. z zlivanjem, škropljenjem tekočine dajati rastlinam vlago: zalivati rože, zelenjavo / zalivati gredice, vrt / zalivati z deževnico; zalivati s škropilnico 2. z zlivanjem tekočine delati kaj bolj redko: zalivati juho z vodo;
zalivati omako / zalivati vino 3. z zlivanjem tekočine delati kaj mokro, vlažno, da se ne zažge, zapeče: zalivati odojka na ražnju;
zalivati pečenko 4. z zlivanjem česa tekočega zapolnjevati kaj: z betonom zalivati razpoke v steni // z zlivanjem kake tekočine napolnjevati: zalivati sod do vrha 5. ekspr. tekoč pokrivati, zakrivati: voda je zalivala travnike, trg / vosek zaliva svečo 6. zakrivati, obdajati kaj s tekočo snovjo: zalivati vložene kumare s kisom 7. knjiž. v tekočem stanju pokrivati, prekrivati: kotlino je nekoč zalivalo jezero, morje 8. ekspr. pojavljati se, razširjati se v veliki količini po telesu, delu telesa, navadno zaradi razburjenja, velikega telesnega napora: od napora ga je zalival znoj / solze so ji kar naprej zalivale oči / kri, rdečica ji zaliva obraz zardeva / večerno sonce je zalivalo dolino 9. ekspr., navadno v zvezi z z v veliki količini dajati komu piti (alkoholno pijačo): zalivati ljudi z vinom, žganjem / cele dneve ga je zalivala s čajem 10. ekspr. proslavljati kaj s pitjem, navadno v veliki meri: slovesni dogodek so zalivali v restavraciji;
zalivali so sinov rojstni dan 11. med. hraniti dojenčka po steklenički: zalivati dojenčka z nadomestnim mlekom 12. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: začela ga je zalivati jeza;
obup, žalost mu zaliva srce
● slabš. mast ga zaliva zelo je debel; ekspr. z vinom zalivati kosilo, ribe ob uživanju, po uživanju česa piti vinozalívati se ekspr.
veliko piti (alkoholne pijače): večkrat so se zalivali v gostilni / zalivati se z vinom
zalivajóč -a -e:
opazoval je fante, zalivajoče se z vinom
zalívan -a -o:
zalivan otrok; zalivano cvetje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zalívati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; zalívanje (í) koga/kaj ~ cvetje; zdrav. ~ dojenčka |hraniti po steklenički|; Deževnica ~a kotanjo poud. Znoj ga ~a od napora |zelo se poti|; ~ pečenko; zalivati koga/kaj z/s čim ~ razpoke z betonom; poud. ~ ljudi z vinom |dajati jim piti vino v velikih količinah|zalívati se -am se (í) poud. |veliko piti (alkoholne pijače)|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zlívati -am nedov., tudi zlivájte; tudi zlivála (í) 1. z nagnjenjem posode delati, da kaj tekočega kam pride: zlivati vodo iz vedra, po tleh;
zlivati juho na krožnik;
umazanijo zlivajo v jamo;
voda se je zlivala čez rob
● ekspr. zlivati gnojnico na ljudi, po ljudeh grdo, nesramno govoriti o njih; ekspr. zlivati jezo, žolč na koga, nad kom zaradi jeze zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati; ekspr. zlivati vodo v morje delati kaj odvečnega, nesmiselnega; ekspr. zlivati alkohol vase v velikih požirkih piti; zelo piti2. knjiž., ekspr., navadno v zvezi z v izražati, izpovedovati kaj tako, da nastane to, kar določa samostalnik: zlivati srečo in veselje v pesem / svoje gorje je zlivala na papir ga popisovalazlívati se
1. tekoč prihajati skupaj: pred mestom se reki zlivata / tu se zlivata Sava in Sora
2. prehajati drug v drugega: barve, vonji se zlivajo; večji kolobarji se zlivajo v manjše / ekspr.: zgodovina se je zlivala z legendo; v njegovi liriki se narodnostne teme zlivajo z ljubezenskimi
// ekspr. postajati eno, enovito: glas trobente se je zlival z drugimi glasovi; obrisi so se zlivali s temo / tam, kjer se morje in nebo zlivata / sence se zlivajo v eno
3. ekspr. (hitro) množično prihajati: množice so se zlivale na trg / od severa se zliva sovražna vojska
4. ekspr. v veliki količini tekoč pojavljati se kje: voda se je zlivala po skalni steni; znoj se mu zliva s čela, po hrbtu
● ekspr. dež se je zlival ves dan močno padal; ekspr. sredstva se zlivajo v sklad stekajo; ekspr. ulica se zliva na trg vodi
♦ fiz. jedra lažjih elementov se zlivajo v težja
zlivajóč -a -e:
z bučanjem valov zlivajoči se kriki;
prim. izlivati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zmesíti in zmésiti -im dov. (ī ẹ́) povzročiti, narediti, da iz moke, vode in dodatkov nastane zelo gosta enotna (nova) snov: zmesiti testo;
zmesiti z rokami / zmesiti kruh // ekspr. dati skupaj različne snovi, da se združijo v enotno (novo) snov; zmešati: zmesiti jelenjo mast s soljo in zelišči; znoj in kri sta se zmesila zméšen tudi zmésen -a -o:
slabo zmešeno testo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zmesíti in zmésiti -im dov. zméšenje tudi zmésenje; drugo gl. mesiti (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ testozmesíti se in zmésiti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) poud. Znoj in kri sta se zmesila |se zmešala|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
znój -a in znòj znôja m (ọ̑; ȍ ó) tekočina, ki jo izločajo žleze znojnice: znoj mu kaplja, teče s čela;
ekspr. znoj mu je lil po obrazu;
obrisati si znoj;
blago, ki vpija znoj;
ekspr. oblil ga je leden, mrzel znoj / ekspr. kopati se v znoju biti zelo oznojen / ekspr. mrtvaški znoj pri smrtnem boju ali zelo velikem strahu
● ekspr. v znoju svojega obraza si služi kruh zelo se mora truditi za materialna sredstva, materialne dobrine; ekspr. s svojim znojem je pojil to zemljo z velikim trudom jo je obdeloval; ekspr. da smo to dosegli, je bilo potrebno veliko let znoja in boja dolgo si je bilo treba zelo prizadevati, se zelo truditi; enim po loju, drugim po znoju nekateri dosežejo cilj z lahkoto, brez zapetljajev, drugi pa se morajo zelo truditi, mučiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
znój -a in znòj znôja m z -em snov. (ọ̑; ȍ ó) obrisati si ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
znój -a
m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024
znọ̑j -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
znǫ̑j, m. 1) die Hitze: znoj je danes, es ist heute heiß, Cig.; znoj mi je, es ist mir heiß, ich schwitze, Mur., Kras-Mik., Bolc-Erj. (Torb.); — 2) der Schweiß, Mur., Cig., Jan., ogr.-M., C., Ipavska in Soška dol.-Erj. (Torb.); krvavi z., der Blutschweiß, Cig.; — z. mi je, mir ist angst und bange, Cig.; — tudi znòj, znója, Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
znój -a m znoj, pot: Znój Veriték KM 1790, 93(a); Veriték; znój, pot KOJ 1833, 181; Oh keliko znója tocſijo tesáczke KM 1783, 216; za méne ſzi krvávi znoj tocso KŠ 1754, 237; Peri me ſztve ſzmrti znójom KŠ 1754, 256; je predgao ſztrüdom i znójom KŠ 1771, 433; ka ſze je ſz-krvávim znójom potio KM 1796, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
znoj [znọ̑j]
samostalnik moškega spolaznoj zaradi strahu, želje, ne zaradi vročine
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
znôjen in znójen -jna -o prid. (ó; ọ̑) 1. nanašajoč se na znoj: znojne kaplje / bil je vroč in znojen od strahu; obrisati si znojne roke; znojno čelo
♦ anat. znojna žleza znojnica2. knjiž. ki povzroča, da se kdo znoji: zbudil se je iz znojnih sanj;
opravljati znojno delo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
znójen – glej znọ̑j
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
znojíti se -ím se nedov. (ī í) 1. izločati znoj: poleti se zelo znoji / noge, roke se mu znojijo 2. nav. ekspr. na svojem površju delati kapljice: v sobi je bilo soparno, da so se okna znojila 3. ekspr. truditi se, prizadevati si: zanje se znoji in žene / ves dan se je znojil na polju delalznojíti
1. knjiž. z znojenjem povzročati, da je kaj vlažno: delal je, da je srajco znojil / ekspr. to zemljo so znojili že naši dedje so jo z velikim trudom obdelovali
2. ekspr., z notranjim predmetom izločati znoj: večkrat je kar hladen znoj znojil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
znojīti se – glej znọ̑j
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
znójnica -e ž (ọ̑) anat. kožna žleza, ki izloča znoj: povečano delovanje znojnic;
izločki znojnic / žleza znojnica
♦ obrt. trak iz umetnega usnja, blaga na notranji strani oboda klobuka za vpijanje znoja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
znójnica -e
ž anat. kožna žleza, ki izloča znoj
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024
znọ̑jnica – glej znọ̑j
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
žléza -e ž (ẹ́) 1. organ, skupina celic, ki proizvaja in izloča posebne snovi, pomembne za delovanje organizma: žleze izločajo slino, sluz, znoj;
motnje v delovanju žlez;
izloček žleze / kožne žleze; parna žleza
♦ anat. endokrina žleza ali žleza z notranjim izločanjem ki izloča neposredno v kri ali mezgo; lojna žleza lojnica; mlečna žleza kožna žleza pri samicah sesalcev, ki določen čas po rojstvu mladiča izloča mleko; moška spolna žleza spolna žleza, ki proizvaja semenčice; nadledvična žleza; prebavne žleze ki izločajo prebavne sokove; semenska žleza parna žleza pri moškem, ki proizvaja semensko tekočino in jo izloča v semenovod; sluzna žleza; ščitna žleza ščitnica; biol. spolna žleza del spolnega organa, ki proizvaja spolne celice; bot. nektarne, smolne žleze; zool. črnilna žleza ki proizvaja temno rjavo obrambno tekočino; podjezična žleza pri nekaterih pticah, ki izloča slino za lepljenje gnezda; smradna žleza smradnica; trtična žleza kožna žleza ob trtici ptic, zlasti vodnih, ki izloča maščobo za mazanje perja2. zastar. sluz2:
iz kože se izloča žleza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.