aktívni materiáli -ih -ov m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

árak áraka samostalnik moškega spola [árak] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Arrak in frc. arac(k) iz arab. carraḳ ‛žganje’, prvotneje ‛pot, znoj’ - več ...
ȃrak -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

biolóški vzórec -ega -rca m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

biseríti se -ím se nedov. (ī í)
knjiž. lesketati se kot biser, iskriti se: vino se biseri v kozarcih; znoj se mu biseri na čelu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

cẹdíti, -ím, vb. impf. seihen, durchschlagen; filtrieren, Cig., Jan., Cig. (T.); tako so mušice cedili in kamele požirali, Krelj; c. med, den Honig seimen, Cig.; — to sta jo cedila! die sind gelaufen! UčT.; triefen, rinnen; znoj se mu cedi po obrazu, es rinnt ihm der Schweiß von der Stirne, Cig.; kri se je cedila po meču, das Schwert blutete, Cig.; — sline cedim po čem, ali: sline se mi cede po čem, der Mund wässert mir nach einer Sache, ich lüstere darnach.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

curéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. teči, polzeti v tankem curku: znoj mu je curel po vratu; voda v tankem slapu curi čez skalo; brezoseb. od strehe je curelo
// cediti se, cizeti: iz rane je curela kri
2. puščati (tekočino): lonec curi / na vrvi je curelo perilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

curéti -ím nedov. cúri -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; curênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Iz rane je curela kri; Znoj mu je curel po vratu; Lonec ~i |pušča, je preluknjan|; brezos. Od strehe ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

cúriti -im in curíti -ím nedov. (ú ȗ; ī í)
cureti, curljati: po obrazih žanjic je začel curiti znoj; voda mu je curila iz obleke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

čebúlni sistém obláčenja -ega -a -- m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

funkcionálna nogavíca -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

góretéks -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

hladìti -ím nedov. hladiti: Hülni; hladiti KOJ 1833, 160; Ona mi hládi szmrten znoj KAJ 1848, 22
hladìti se -ím se hladiti se: Sze je szam nehladio KAJ 1870, 112

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

hólofíl 2 -a -- m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

kapljáti -ám nedov. (á ȃ)
1. nav. 3. os. padati v obliki kapelj: kri kaplja iz rane; brezoseb. iz pipe kaplja / znoj ji je kapljal s čela; pren., pesn. sončni žarki so kapljali skozi veje
2. ekspr. v presledkih drug za drugim prihajati: skozi vrata avtobusa so začeli kapljati turisti / kapljati drug za drugim, eden po eden; pren. novice so le počasi kapljale
3. preh. povzročati, da kaj pada v obliki kapelj; kapati: kapljati zdravilo na žličko
● 
ekspr. v žep mu je začel kapljati denar začel je dobivati, služiti denar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

kapljáti -ám nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kaj padati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Kri (mu) kaplja iz rane.
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj nenapovedano drug za drugim prihajati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Skozi vrata avtobusa so začeli kapljati turisti.
3.
kdo dajati po kapljah kaj iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Zdravilo si je kapljal na kavno žličko.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

ketogéni pridevnikETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ketogenic, iz keto ‛keton’ + genic ‛genski’

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

kríti kríjem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj varovati koga/kaj
Čelo (ji) (z debelimi prameni) krijejo lasje.
1.1.
kaj vplivati na koga/kaj
Zadrega (ji) je /z rahlo rdečico/ krila njen obraz.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zagotavljati koga/kaj s kom/čim
S tem se (jim) bodo krili stroške za natečaj.
3.
iz šaha kdo/kaj varovati koga/kaj
/Uspešno/ krije kraljico.
4.
iz športa kdo/kaj varovati koga/kaj
/Dobro/ je kril nasprotnega igralca.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

krvávi -a -o prid. krvav: i pót kervávi oh Jesus vſze tve moke obeſzelio me SM 1747, 69; Bo'zi ágnecz le'zi Vſzvojoj krvi krvávi BKM 1789, 88; prvle neg bi ete bojne krvávi plamén za'svigno, szvoje ocsi na veke zapré KOJ 1848, 90; za méne ſzi krvávi znoj tocso KŠ 1754, 237; I ovo edna 'zena vkrvávom otouki bodoucsa doteknola ſze je KŠ 1771, 29; i kcſaſzi vkrvávom betégi 'zena ſze zvrácsi KŠ 1771, 114; nika 'zena, ſtera je vu krvávom otouki bila KŠ 1771, 116; ka ſzi tvojemi Nebeszkomi Ocſi ſzkrvávim Áldovom gori áldüvao KM 1783, 158; Szpominao ſze bom ſztve ſzmrti Jezus! ſztvoji rán krvávi KŠ 1754, 270

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

kr̀ven tudi kèrven -vna -o prid.
1. krven: Szvéta Meſſa je brezi krvnoga preléjánya Áldov KMK 1780, 50; Nyegovo kervno preleánye imámo gláſziti TF 1715, 41; ino te proſzimo Goſzpodne Bosje za Kristussevo kervno preleánye SM 1747, 55; Nyegovo ſzmert, ino kervno preleánye moremo nazveſcsávati SM 1747, 40; kak bodo ti verni Bo'zi vmárjanye i krvno preliávanye trpeli KŠ 1771, 763; náj nám bodo tvoje prevelike moke, ki Krvno prelejánye na 'sitek vekivecsni KM 1783, 77; szi je krvno 'silo pretrgao KOJ 1848, 5; Kai je pa Kriſtus ſzvoim kervnim preleányem nám zaſzlü'zo SM 1747, 16; tve bittye, i kervni slaki obeſzelio mene SM 1747, 69
2. krvav: kak gvant krvni BKM 1789, 201; Vidili szo ti tvoji Licz tvoji krven znoj KAJ 1848, 88; Li z vüsztami szpominajo Vnôgi tvoj presztrasen boj, I licz tvoji krven znoj KAJ 1848, 147

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

lój -a tudi m, mest. ed. tudi lôju (ọ̑)
1. maščobno tkivo pri govedu, ovcah, kozah: loj se nabira; odstranjevati zaklani živali loj / cvreti loj; dva kilograma loja / goveji loj; mazilo iz ovčjega loja
 
vet. krovni loj na površini trupa zaklane živali
// maščoba iz tega tkiva: v kuhinji diši po loju; beliti z lojem
 
vse je šlo, potekalo kakor po loju kakor po maslu; godi se mu kot črvu v loju živi v izobilju, udobno
2. izloček žlez lojnic: koža izloča loj in znoj; žival si z lojem masti kožo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

míkroporóznost -i ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

močíti móčim nedov. (ī ọ́)
1. delati kaj mokro, navadno z vodo: curek moči skalo; dež moči okno; segla je tako globoko, da ji je voda močila zavihan rokav; močiti prašna, suha tla / lase močiti vlažiti s kako tekočino / pog. na izletu nas je tri dni močil dež je tri dni deževalo; brezoseb.: tri dni nas je močilo; ekspr. zunaj moči dežuje
// z močenjem spravljati koga k zavesti: nezavestnega so močili; močili so mu glavo; močiti koga z mrzlo vodo
2. knjiž. opravljati malo potrebo: razposajenci so močili po pločniku; zaradi obolelosti pogosto moči / otrok še moči opravlja malo potrebo v plenice, oblačilo; moči posteljo nehotno, bolezensko izpraznjuje mehur v spanju / ekspr. star pijanec je med preklinjanjem močil plot opravljal malo potrebo ob plotu
● 
pesn. moj znoj je močil tvoje trte delal sem v tvojem vinogradu zate; ekspr. ko bosta močila grlo, se vama še jaz pridružim pila, popivala; pesn. močiti lica, oči jokati; ekspr. grob je močila z gorkimi solzami jokala je za umrlim; ekspr. ni še dolgo tega, kar je močil plenice je bil otrok
♦ 
agr. močiti lan z namakanjem v vodi goditi ga; alp. ruša moči izceja vodo; čeb. panji močijo na žrelih se jim zjutraj pojavljajo kapljice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

mŕzličast -a -o prid. (ȓ)
zastar. mrzličen: mrzličast znoj mu je oblival telo / mrzličasta razburjenost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

..ø m. prip. obr.
1. člov. 'vršilec' pék, prêrok; živ. mesojéd, žužkojéd
2. člov. 'nosilec lastnosti' alêrgik, elégik
3. 'dejanje' prepàd, blebèt, najèm, brbòt; jók, bég, stók; klíc, skòk, nagòn, napòr
4. 'rezultat dejanja' blíšč, donòs, ukòr, tlák; gáz, jéd, zapôved
5. 'čas' kozopŕsk, listopàd, vinotòk
6. 'snov' gnój, lój, znój
7. 'prostor' zapòr

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

oblívati -am nedov., tudi oblivájte; tudi oblivála (í)
1. delati, da pade, teče tekočina, navadno iz posode, po nagnjeni, navpični površini česa: oblivati kolo, zid / oblivati nezavestnega z vodo / oblivati nežgano posodo z loščem
2. večkrat prihajati v dotik s čim in teči, odtekati po njegovi površini: usedel se je tako, da so mu valovi oblivali noge; pren. mesečina je oblivala dolino
// večkrat pokriti, obdati kaj s seboj: topli morski tokovi oblivajo severno obalo države / knjiž. na vzhodu obliva deželo morje
3. ekspr. pojavljati se, razširjati se po telesu, delu telesa, navadno zaradi razburjenja, velikega telesnega napora: kurja polt jo obliva; mrzel pot, znoj mu je oblival čelo / od napora, strahu jih je oblival pot / oblivala jo je rdečica zardevala je; očeta so kmalu oblivale solze oče je jokal / davili so ga, da so ga oblivale krvave pene
4. knjiž., ekspr. obhajati, prevzemati: oblivala ga je bolečina, omotica
5. knjiž., ekspr. delati, da je kdo deležen česa: oblivati koga s svojo milostjo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

otírati otíram nedovršni glagol [otírati] ETIMOLOGIJA: otreti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

otréti otrèm dovršni glagol [otréti] ETIMOLOGIJA: treti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

oznojīti se – glej znọ̑j

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pêrteks -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pokríti -kríjem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj zavarovati koga/kaj
(S šalom) se je pokril /čez glavo/.
2.
kdo/kaj narediti koga/kaj nevidn-ega/-o
Čelo so (mu) pokrili gosti lasje.
3.
v oslabljenem pomenu kaj vplivati na koga/kaj
Zadrega (ji) je pokrila obraz.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zagotoviti koga/kaj s kom/čim
S tem se (jim) bodo pokrili stroški za natečaj.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

pọ̄ra -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pọ̑t2 -a in potȗ m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pót -a m pot, znoj: tva rebra i pót kervávi obeſzelio me SM 1747, 69; Veriték; znój, pot KOJ 1833, 181

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pot2 [pọ̑t pọ̑ta] samostalnik moškega spola

znoj, pot

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pot samostalnik moškega spola

znoj

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

pot2 -a m pot, znoj: sazhne ſe potiti, inu is suojga putta rod. ed. sturien velik potok ǀ ſim kryvavu put tož. ed. potil, neuſmilenu ſim gajshlan bil ǀ nje mertvaski put tož. ed. ſama Maria je briſſala ǀ v' putu mest. ed. Svojga oblizha ſi je shiuleine perdellal

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pot5 [znoj] sam. m ♦ P: 25 (TC 1550, TT 1557, TR 1558, *P 1563, TO 1564, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DPa 1576, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

potˈpọːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

póten2 -tna -o (ọ̑)
pridevnik od pot, znoj: potne kaplje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

potiti1 [izločati znoj] glag. nedov. ♦ P: 13 (TC 1550, TT 1557, TR 1558, *P 1563, KPo 1567, DPa 1576, JPo 1578, TkM 1579, TT 1581-82, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

potíti se -ím se nedov. (ī í)
1. izločati pot, znoj: po vsem telesu se je potil; vso noč se je potil; debeli ljudje se bolj potijo kot suhi / noge, roke se mu potijo
2. nav. ekspr. na svojem površju delati kapljice: pred dežjem se kamen poti; stene v kuhinji se potijo / siri se potijo
3. ekspr. truditi se, prizadevati si: vem, zakaj se potim; pehajo in potijo se za kruh noč in dan; ob delavnikih se poti na polju ali v vinogradu dela / dijak se poti nad nalogo
● 
ekspr. mi smo na Gorenjskem, oni se pa potijo v mestu živijo v vročini; ekspr. dve uri sem se potil navkreber hodil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

potíti se -ím se nedov. pôti se -íte se, -èč se -éča se; -íl se -íla se, -ít se; potênje; (-ít se/-ìt se) (í/ȋ í) ~ ~ po vsem telesu; poud. potiti se za kaj ~ ~ ~ preživetje |truditi se, prizadevati si|
potíti -ím (í/ȋ í) poud., z notranjim predmetom kaj ~ hladen pot |izločati pot, znoj|; ~ krvavi pot pri delu |zelo se truditi, trpeti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

potíti se -ím se nedov.
izločati pot, znoj
SINONIMI:
znojiti se, ekspr. potiti, ekspr. znojiti
GLEJ ŠE SINONIM: mokriti, prizadevati si, rositi se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

potiti seˈputit se -in se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pótnica2 -e ž (ọ̑)
1. obrt. posebno oblikovan košček tkanine, ki pod pazduho varuje obleko pred potom, znojem: na novo obleko je prišila potnice
2. anat. kožna žleza, ki izloča pot, znoj; znojnica: izločki potnic; lojnice in potnice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pôtok Frazemi s sestavino pôtok:
kàj je têklo v potókih, krí je têkla v potókih, têči v potókih

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

površína -e ž (í)
1. zunanji, vrhnji del česa: načeti, poškodovati, razbrazdati površino; dlakava, luknjičasta površina lista; gladka, hrapava, ravna, valovita površina; tkanina z grobo, zankasto površino; obdelana površina lesa; površina kamna, kože, možganov / znoj na telesni površini izhlapeva; zemeljska površina / podmornica je naglo izginila pod površino; voda je zamrznila na vsej površini
2. razsežnost česa glede na dolžino in širino: hiša ima majhno površino; povečati površino plodne zemlje; površina ladijskega skladišča / stanovanje ima šestdeset kvadratnih metrov površine; to mesto je po površini drugo v državi
// skupek ploskev, ki omejujejo telo: površina kocke, valja; površina in prostornina
3. s prilastkom zunanji, vrhnji del česa glede na njegov namen: delovna, odlagalna površina; kamion ima veliko nakladalno površino; ogrevalna površina; rezalna površina orodja / dihalna površina pljuč
4. nav. mn., s prilastkom del zemeljskega površja, namenjen, določen za kaj: z izsušitvijo močvirja so pridobili velike površine; površine, ki jih je uničil požar, so zasadili z borovci / obdelovalne, orne, pašne površine; parkovne površine; setvene površine; za javni promet namenjene površine; publ. zasejati njivske površine
// navadno večja ploskev česa sploh: s plastičnimi folijami preoblečene površine; zasteklenele površine
● 
knjiž. kritika ostaja na površini ne obravnava bistva, ne seže do bistva stvari; ekspr. izbrisati s površine zemlje uničiti, odstraniti
♦ 
aer. nosilna površina letala na katero delujejo sile, ki držijo letalo v zraku; geom. površina mersko število površja telesa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

prekrvávi tudi prekervávi -a -o prid. krvav: Obátri me Tvoj znoj prekrvávi BKM 1789, 65; Tvoje rane prekervave SM 1747, 68

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

prelíti -líjem dov. (í)
1. z vlivanjem spraviti kaj tekočega v drugo posodo: preliti mleko iz lonca v kozico
// narediti, da pride tekočina na (vso) površino kake jedi: preliti makarone z omako
// prekriti površino česa s tekočo snovjo: preliti cestišče z asfaltom; pren., ekspr. sobo, ulico je prelila tišina
2. knjiž., ekspr., v zvezi z v izraziti, izpovedati kaj tako, da nastane to, kar določa samostalnik: preliti svoja čustva, doživetja v pesmi, skladbe, verze
// dati čemu, zlasti umetniškemu delu, drugo, drugačno obliko: preliti opero v balet; preliti roman v odrsko delo / preliti pesnitev v drug jezik prevesti
3. ekspr., s prislovnim določilom narediti, povzročiti, da pride denar na drugo področje, da menja lastništvo: preliti del dohodka v drugo organizacijo, drug sklad
4. pretopiti: preliti zvonove v topove
5. ekspr. obliti2, politi: od strahu ga je prelil mrzel pot; od napora ga je prelil znoj
6. knjiž., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik; obiti1prelil ga je strah, da je zašel; prelil ga je občutek sreče
● 
ekspr. za njim ni nihče prelil solze se ni jokal, ni žaloval; ekspr. o tej stvari se je prelilo že dosti črnila se je dosti pisalo; knjiž., ekspr. ta narod je prelil veliko tuje in svoje krvi se je veliko bojeval; ekspr. prelili so veliko znoja, da so to naredili zelo so se trudili; ekspr. zavzeli so vas, ne da bi prelili kapljo krvi ne da bi bil kdo ranjen, ubit; vznes. preliti kri za domovino pasti, umreti v boju za domovino; publ. preliti načela v stvarnost uresničiti jih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

prelívati -am nedov., tudi prelivájte; tudi prelivála (í)
1. z vlivanjem spravljati kaj tekočega v drugo posodo: prelivati bencin; prelivati tekočino v manjše posode
// delati, da pride tekočina na (vso) površino kake jedi: prelivati torto s čokolado
// prekrivati površino česa s tekočo snovjo: cesto prelivajo z asfaltom
2. knjiž., ekspr., v zvezi z v izražati, izpovedovati kaj tako, da nastane to, kar določa samostalnik: svoja doživetja, razpoloženja je prelival v pesmi, zvoke / prelivati misli v stavke
// dajati čemu, zlasti umetniškemu delu, drugo, drugačno obliko: prelivati novelo v dramo / prelivati pesnitev v drug jezik prevajati
3. ekspr., s prislovnim določilom delati, povzročati, da pride denar na drugo področje, da menja lastništvo: prelivati del dobička v druge dejavnosti, organizacije; denar se preliva v sklade
4. pretapljati: prelivati zvonove v topove
5. teči, zlivati se čez kaj: valovi so prelivali krov ladje
6. ekspr. oblivati, polivati: od napora ga preliva znoj
● 
ekspr. o tej stvari ne kaže več prelivati črnila pisati; ekspr. prelivati kri bojevati se, ubijati; vznes. prelivati kri za domovino biti ranjen, umirati v boju za domovino; ekspr. kaj bi prelivali solze jokali, žalovali; knjiž. tako je bila prestrašena, da je prelivala vodo, ko jo je natakala ptičem v kletki polivala; ekspr. prelivati znoj za kaj zelo se truditi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

prelívati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte; -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; prelívanje (í) kaj ~ bencin; prelivati kaj v kaj poud. ~ misli v stavke |izražati misli s stavki|; ~ zvonove v topove pretapljati; prelivati kaj z/s čim ~ torto s čokolado; neobč. prelivati koga Znoj ga ~a obliva
prelívati se -am se (í) Barve se ~ajo; poud. Po ulicah se ~ajo množice |hodijo v velikem številu|; poud. prelivati se v kaj Poletje se ~a v jesen |prehaja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

prelívati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spravljati kaj na/v kaj / po čem / kam / kod
Bencin so prelivali v manjše zaprte posode.
2.
kdo/kaj prekrivati kaj s čim
Torte je /z veliko slastičarsko vnemo/ prelivala s čokolado.
3.
kdo/kaj spravljati kaj v kaj z drugačno obliko
Zvonove so /z veliko vznesenostjo/ pretapljali v topove.
4.
kaj prekrivati koga/kaj
Znoj ga je /dobesedno/ prelival /od napora/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

premàz H2NO -áza -- m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

preznojīti se – glej znọ̑j

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

put4 gl. pot [znoj] ♦ P: 11 (TT 1557, TR 1558, TL 1567, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TfC 1595, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

rākija -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

rashìcati -am dov. razgreti: Te ſzmrti znoj raſzhicza te SŠ 1796, 171
razhìcani -a -o razgret, razžarjen: vſterom ſze nebéſza gorécsa raſzpiſztijo i 'zivoloſzti razhiczane ſze raſztopijo KŠ 1771, 723

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

razstrúpljati razstrúpljam nedovršni glagol [rasstrúpljati] ETIMOLOGIJA: razstrupiti
rôsa -e stil. ž (ó)
drobne vodne kaplje, vlaga, ki se naredi ponoči zaradi ohladitve zraka, zlasti na rastlinah: rosa je, se blešči, se posuši; ekspr. sonce je popilo roso; hladna rosa; jutranja, večerna rosa; rosa na travi; biti moker od rose; mlad kakor rosa / pospraviti seno, preden pade rosa / hoditi po rosi po rosni travi; v času, ko je rosa / mn., pesn. na rosah zelenih gora lepoto to si [Soča] pila (S. Gregorčič)
// drobne vodne kaplje, vlaga na čem sploh: rosa na steklu / star. na čelu se mu je nabirala rosa pot, znoj / ekspr. rosa v njenih očeh solze
● 
nar. močnata rosa glivična bolezen, ki se kaže kot sivkasta prevleka na zelenih delih rastline; pepelasta plesen; nar. strupena rosa bolezen, pri kateri se oboleli deli rastline posušijo ali odmrejo; ožig; glivična bolezen, ki se kaže v obliki peg na listih in plodovih zlasti vinske trte, hmelja, kapusnic; peronospora; kakor v rosi umit obraz mladosten, svež
♦ 
čeb. medena rosa sladek sok nekaterih rastlin, ki so ga predelale ušice; mana

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

símpatéks -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

svetlíkav -a -o prid. (í)
knjiž. ki se svetlika: čelo mu je pokril svetlikav znoj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

šíba Frazemi s sestavino šíba:
šíba nôvo mášo póje, trésti se kot šíba [na vôdi]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

švíc švíca samostalnik moškega spola [švíc] ETIMOLOGIJA: švicati
švicšˈvic -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

têrmastát -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

točìti tòčim nedov.
1. točiti, zlasti pijačo: i da je pivo tocso KM 1790, 72
2. izločati v velikih količinah: da szo malonej vszi szkuzé tocsili KOJ 1848, 48; Ocsa, mati za mé netocsita szkuzé KOJ 1845, 134; za méne ſzi krvávi znoj tocso KŠ 1754, 237
tòčeni -a -o točen: I on bode pio zvina ſzrditoſzti Bo'ze, ſtero je brezi zmejſanya tocseno vu pehár KŠ 1771, 792

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

transpirírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. bot. oddajati vodo, zlasti skozi listne reže: rastline transpirirajo / voda transpirira skozi listne reže se izloča
2. med. oddajati vodne hlape, znoj skozi kožo, dihala: koža transpirira

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

vôdoodbójna plást -e plastí ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

vpíjati -am nedov. (í)
sprejemati vase: deske so premaz dobro, hitro vpijale; suha zemlja je sproti vpijala vodo / les vpija vlago; perilo vpija znoj / vpijati svetlobo; vpijati vonj; pren. vpijati vtise, nova spoznanja
 
ekspr. vpijala je vse njegove besede pazljivo ga je poslušala

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

vpíjati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj sprejemati kaj vase
Suha zemlja vpija vodo /kot goba/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

zalívati -am nedov., tudi zalivájte, tudi zalivála (í)
1. z zlivanjem, škropljenjem tekočine dajati rastlinam vlago: zalivati rože, zelenjavo / zalivati gredice, vrt / zalivati z deževnico; zalivati s škropilnico
2. z zlivanjem tekočine delati kaj bolj redko: zalivati juho z vodo; zalivati omako / zalivati vino
3. z zlivanjem tekočine delati kaj mokro, vlažno, da se ne zažge, zapeče: zalivati odojka na ražnju; zalivati pečenko
4. z zlivanjem česa tekočega zapolnjevati kaj: z betonom zalivati razpoke v steni
// z zlivanjem kake tekočine napolnjevati: zalivati sod do vrha
5. ekspr. tekoč pokrivati, zakrivati: voda je zalivala travnike, trg / vosek zaliva svečo
6. zakrivati, obdajati kaj s tekočo snovjo: zalivati vložene kumare s kisom
7. knjiž. v tekočem stanju pokrivati, prekrivati: kotlino je nekoč zalivalo jezero, morje
8. ekspr. pojavljati se, razširjati se v veliki količini po telesu, delu telesa, navadno zaradi razburjenja, velikega telesnega napora: od napora ga je zalival znoj / solze so ji kar naprej zalivale oči / kri, rdečica ji zaliva obraz zardeva / večerno sonce je zalivalo dolino
9. ekspr., navadno v zvezi z z v veliki količini dajati komu piti (alkoholno pijačo): zalivati ljudi z vinom, žganjem / cele dneve ga je zalivala s čajem
10. ekspr. proslavljati kaj s pitjem, navadno v veliki meri: slovesni dogodek so zalivali v restavraciji; zalivali so sinov rojstni dan
11. med. hraniti dojenčka po steklenički: zalivati dojenčka z nadomestnim mlekom
12. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: začela ga je zalivati jeza; obup, žalost mu zaliva srce
● 
slabš. mast ga zaliva zelo je debel; ekspr. z vinom zalivati kosilo, ribe ob uživanju, po uživanju česa piti vino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

zalívati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; zalívanje (í) koga/kaj ~ cvetje; zdrav. ~ dojenčka |hraniti po steklenički|; Deževnica ~a kotanjo poud. Znoj ga ~a od napora |zelo se poti|; ~ pečenko; zalivati koga/kaj z/s čim ~ razpoke z betonom; poud. ~ ljudi z vinom |dajati jim piti vino v velikih količinah|
zalívati se -am se (í) poud. |veliko piti (alkoholne pijače)|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

zlívati -am nedov., tudi zlivájte; tudi zlivála (í)
1. z nagnjenjem posode delati, da kaj tekočega kam pride: zlivati vodo iz vedra, po tleh; zlivati juho na krožnik; umazanijo zlivajo v jamo; voda se je zlivala čez rob
 
ekspr. zlivati gnojnico na ljudi, po ljudeh grdo, nesramno govoriti o njih; ekspr. zlivati jezo, žolč na koga, nad kom zaradi jeze zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati; ekspr. zlivati vodo v morje delati kaj odvečnega, nesmiselnega; ekspr. zlivati alkohol vase v velikih požirkih piti; zelo piti
2. knjiž., ekspr., navadno v zvezi z v izražati, izpovedovati kaj tako, da nastane to, kar določa samostalnik: zlivati srečo in veselje v pesem / svoje gorje je zlivala na papir ga popisovalaprim. izlivati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

zmesíti in zmésiti -im dov. (ī ẹ́)
povzročiti, narediti, da iz moke, vode in dodatkov nastane zelo gosta enotna (nova) snov: zmesiti testo; zmesiti z rokami / zmesiti kruh
// ekspr. dati skupaj različne snovi, da se združijo v enotno (novo) snov; zmešati: zmesiti jelenjo mast s soljo in zelišči; znoj in kri sta se zmesila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

zmesíti in zmésiti -im dov. zméšenje tudi zmésenje; drugo gl. mesiti (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ testo
zmesíti se in zmésiti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) poud. Znoj in kri sta se zmesila |se zmešala|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

znój -a in znòj znôja m (ọ̑; ȍ ó)
tekočina, ki jo izločajo žleze znojnice: znoj mu kaplja, teče s čela; ekspr. znoj mu je lil po obrazu; obrisati si znoj; blago, ki vpija znoj; ekspr. oblil ga je leden, mrzel znoj / ekspr. kopati se v znoju biti zelo oznojen / ekspr. mrtvaški znoj pri smrtnem boju ali zelo velikem strahu
 
ekspr. v znoju svojega obraza si služi kruh zelo se mora truditi za materialna sredstva, materialne dobrine; ekspr. s svojim znojem je pojil to zemljo z velikim trudom jo je obdeloval; ekspr. da smo to dosegli, je bilo potrebno veliko let znoja in boja dolgo si je bilo treba zelo prizadevati, se zelo truditi; enim po loju, drugim po znoju nekateri dosežejo cilj z lahkoto, brez zapetljajev, drugi pa se morajo zelo truditi, mučiti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

znój -a in znòj znôja m z -em snov. (ọ̑; ȍ ó) obrisati si ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

znój -a m
GLEJ SINONIM: pot3

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

znọ̑j -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

znǫ̑j, m. 1) die Hitze: znoj je danes, es ist heute heiß, Cig.; znoj mi je, es ist mir heiß, ich schwitze, Mur., Kras-Mik., Bolc-Erj. (Torb.); — 2) der Schweiß, Mur., Cig., Jan., ogr.-M., C., Ipavska in Soška dol.-Erj. (Torb.); krvavi z., der Blutschweiß, Cig.; — z. mi je, mir ist angst und bange, Cig.; — tudi znòj, znója, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

znój -a m znoj, pot: Znój Veriték KM 1790, 93(a); Veriték; znój, pot KOJ 1833, 181; Oh keliko znója tocſijo tesáczke KM 1783, 216; za méne ſzi krvávi znoj tocso KŠ 1754, 237; Peri me ſztve ſzmrti znójom KŠ 1754, 256; je predgao ſztrüdom i znójom KŠ 1771, 433; ka ſze je ſz-krvávim znójom potio KM 1796, 106

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

znoj [znọ̑j] samostalnik moškega spola

znoj zaradi strahu, želje, ne zaradi vročine

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

znôjen in znójen -jna -o prid. (ó; ọ̑)
1. nanašajoč se na znoj: znojne kaplje / bil je vroč in znojen od strahu; obrisati si znojne roke; znojno čelo
 
anat. znojna žleza znojnica
2. knjiž. ki povzroča, da se kdo znoji: zbudil se je iz znojnih sanj; opravljati znojno delo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

znójen – glej znọ̑j

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

znojíti se -ím se nedov. (ī í)
1. izločati znoj: poleti se zelo znoji / noge, roke se mu znojijo
2. nav. ekspr. na svojem površju delati kapljice: v sobi je bilo soparno, da so se okna znojila
3. ekspr. truditi se, prizadevati si: zanje se znoji in žene / ves dan se je znojil na polju delal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

znojīti se – glej znọ̑j

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

znójnica -e ž (ọ̑)
anat. kožna žleza, ki izloča znoj: povečano delovanje znojnic; izločki znojnic / žleza znojnica
♦ 
obrt. trak iz umetnega usnja, blaga na notranji strani oboda klobuka za vpijanje znoja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

znójnica -e ž
anat. kožna žleza, ki izloča znojpojmovnik
SINONIMI:
anat. potnica2, anat. znojna žleza

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

znọ̑jnica – glej znọ̑j

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

žléza -e ž (ẹ́)
1. organ, skupina celic, ki proizvaja in izloča posebne snovi, pomembne za delovanje organizma: žleze izločajo slino, sluz, znoj; motnje v delovanju žlez; izloček žleze / kožne žleze; parna žleza
 
anat. endokrina žleza ali žleza z notranjim izločanjem ki izloča neposredno v kri ali mezgo; lojna žleza lojnica; mlečna žleza kožna žleza pri samicah sesalcev, ki določen čas po rojstvu mladiča izloča mleko; moška spolna žleza spolna žleza, ki proizvaja semenčice; nadledvična žleza; prebavne žleze ki izločajo prebavne sokove; semenska žleza parna žleza pri moškem, ki proizvaja semensko tekočino in jo izloča v semenovod; sluzna žleza; ščitna žleza ščitnica; biol. spolna žleza del spolnega organa, ki proizvaja spolne celice; bot. nektarne, smolne žleze; zool. črnilna žleza ki proizvaja temno rjavo obrambno tekočino; podjezična žleza pri nekaterih pticah, ki izloča slino za lepljenje gnezda; smradna žleza smradnica; trtična žleza kožna žleza ob trtici ptic, zlasti vodnih, ki izloča maščobo za mazanje perja
2. zastar. sluz2iz kože se izloča žleza

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Število zadetkov: 91