Ali zapišemo »Ljubljanski grad« z veliko ali malo začetnico?V šoli so učenci pisali narek in je učenec napisal Ljubljanski grad z veliko začetnico, učiteljica je popravila na malo začetnico. Zanima me zakaj, če je to ime gradu?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bíra Frazemi s sestavino bíra:
bíti vsáke bíre,
vsáke bíre,
vsáke bíre in báže
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
brda [br̄da]
samostalnik ženskega spolamanjša gora, grič
PRIMERJAJ: tkalska brda
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bŕdo -a s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bula2
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
čebelnják Frazemi s sestavino čebelnják:
bíti kot v čebelnjáku,
šuméti kot v čebelnjáku,
vréti kot v čebelnjáku
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
čélo1 -a s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dóma -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Drenov GričPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [drénou̯ gríč], rodilnik [drénovega gríča]
BESEDOTVORJE: Drenovogričan in Drenovčan in Drenovec, Drenovogričanka in Drenovčanka in Drenovka, Drenovogričanov in Drenovčanov in Drenovčev, Drenovogričankin in Drenovčankin in Drenovkin, drenovogriški in drenovski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
drúmlin -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Glagolske besedotvorne in druge dvojnice
Mene pa zanima, kako je z več (v nadaljevanju navedenimi) zelo podobnimi izrazi -- so to sopomenke (in če da, katero od njih je bolj priporočljivo uporabljati) ali pa imajo različne pomenske odtenke?
1. sistemizirati/sistematizirati,
2. optimirati/optimizirati/optimalizirati,
3. maksimirati/maksimizirati,
4. minimirati/minimizirati;
5. piramidalen/piramidast/piramiden.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gomíla -e ž (ī) 1. knjiž. pokrit, zasut prostor, navadno jama, v katerem je kdo pokopan; grob1:
položili so venec na gomilo;
stala je ob gomili in jokala / obiskal je materino gomilo 2. ekspr., z rodilnikom velik kup: gomila drv, gnoja, kamenja // velika količina, množina: pojedel je celo gomilo kolačev / tam je bila že zbrana gomila ljudi 3. zastar. grič, hrib: sončna gomila
♦ arheol. kup nasute zemlje ali kamenja, ki pokriva en grob ali več grobov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gomīla -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gomílast -a -o prid. (ī) ekspr. podoben gomili: gomilast grič
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gomílast -a -o (í; ȋ) ~ grič
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
góra -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
goríca -e ž (í) 1. nav. mn., nar. vzhodno vinograd (v gričevnatem svetu): njihove gorice so ležale nizko v klancu;
obdelovati, prodati gorice;
štajerske gorice // gričevnata pokrajina, navadno z vinogradi: živeli so v goricah / vinske gorice / Slovenske gorice 2. star. hrib, grič: zelena brda in gorice;
povzpel se je na vrh gorice 3. nar. ograjen prostor okrog kmečke hiše in gospodarskih poslopij: pozimi stari Munk ni pogosto zapuščal svojega bivališča, Munkove bajte na gorici Munkove domačije (Prežihov)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
goríca -e ž (í) pokr. vzh.: obdelovati ~o vinograd; živeti v ~ah |v gričevnati pokrajini|; star. hrib, grič
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
goríca1 -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gríč -a m (í) nižji hrib: hiša stoji na griču;
pogled z nizkega, z zelenega griča / pesn. vinski griči z vinogradi / star. naglo je stopal v grič navkreber, navzgor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gríč -a m z -em (í) hiša na ~u
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gríč -a
m nižja vzpetina zemeljskega površja
SINONIMI:
knj.izroč. brežuljek,
zastar. gomila,
star. gorica,
ekspr. griček,
star. holm,
star. holmec,
star. holmič,
star. klanec,
knj.izroč. kolk,
knj.izroč. kopec,
nar. kucelj,
nar. kuk,
nar. robicelj SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024
gríč -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gríč, m. 1) der Hügel; — 2) ein steiniger Ort, C.; die Schutthalde, Modreja-Erj. (Torb.); peščeni plazi, griči ali griže imenovani, Rut. (Zg. Tolm.); — tudi: grìč, gríča.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
grič [gríč]
samostalnik moškega spolagrič
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gríčəc, -čca, m. dem. grič, Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gríček -čka m (ī) manjšalnica od grič: povzpel se je na griček;
zeleni griček za vasjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
grīček – glej gríč
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gríčək, -čka, m. dem. grič; 1) das Hügelchen; — 2) grički, die Rauhigkeiten, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gríček -čka m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gričẹ̑vje – glej gríč
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gričẹ̑vnat – glej gríč
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gumìla -e ž 1. grič, hrib: Ménse visesoszti sztrmce ali gumile zovémo KAJ 1870, 145; vſzáka gora i gumila ſze ponizi KŠ 1771, 173; Collis. Gumila KMS 1780, A9 2. grob, gomila: Naj prineszéjo gumile praviczo TA 1848, 57; Teda zacsnete praviti i gumilam, pokrí náſz KŠ 1771, 252
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
hlébast -a -o (ẹ́; ẹ̑) ~ grič
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
hlẹ̄v1 -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
hólm -a m (ọ̄) star. grič, hrib: kmalu so dospeli do holma;
nizek, z gozdom porasel holm;
vasica leži na prijaznem holmu
♦ geogr. osamljena višja vzpetina na ravnini; osamelec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
hólm -a m (ọ́; ọ̑) star. grič, hrib; zem. osamelec
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
họ̄lm1 -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
hólm -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
hólmec -mca m s -em (ọ́; ọ̑) manjš., star. majhen grič, hrib
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
homec1 [hómǝc]
samostalnik moškega spolagrič
PRIMERJAJ: humec
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
húm -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
humec [hūmǝc]
samostalnik moškega spolagrič
PRIMERJAJ: homec1
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Izvor besede »Goričko«Lahko, prosim, pojasnite izvor besede Goričko?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Jerinov GričPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [jerínou̯ gríč], rodilnik [jerínovega gríča]
BESEDOTVORJE: Jerinovogričan, Jerinovogričanka, Jerinovogričanov, Jerinovogričankin, jerinovogriški
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Kako pisati »Sermin« ali »Srmin«?Zanima me, kateri od zapisov je ustrezen: Srmin ali Sermin. Prosim tudi za razlago.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Kako sklanjamo ime in priimek »Matej Homec«?
Kako sklanjamo ime in priimek Matej Homec?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Kampidolium zemljepisno lastno ime
Kapitol:
kadar v' Rimi ſo grunt coppali de bi nyh zhaſtiti Campidolium tož. ed. ſydali ter v' grunti ſo bily eno zhlovesko glavo nashli (III, 354) Kapitól, lat. Capitōlium, rimski grič z Jupitrovim svetiščem
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
KapitolPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
skrajšano ime za Kapitolski grič v Rimu
IZGOVOR: [kapitól], rodilnik [kapitóla]
BESEDOTVORJE: kapitolski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
KapitolPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
skrajšano ime za Kapitolski grič v Washingtonu
IZGOVOR: [kapitól], rodilnik [kapitóla]
BESEDOTVORJE: kapitolski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Kapitól -a m, zem. i. (ọ̑) |rimski grič; stavba ljudskega predstavništva v ZDA|: na ~ukapitólski -a -o (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
kapitolskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlognanašajoč se na rimsko vzpetino
nanašajoč se na stavbo Kongresa Združenih držav Amerike
nanašajoč se na Kongres Združenih držav Amerike
IZGOVOR: [kapitólski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Kapitolski gričPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [kapitólski gríč], rodilnik [kapitólskega gríča]
BESEDOTVORJE: kapitolskogriški in kapitolski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Kapitolski gričPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [kapitólski gríč], rodilnik [kapitólskega gríča]
BESEDOTVORJE: kapitolskogriški in kapitolski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Kapitolski gričPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
stavba Kongresa Združenih držav Amerike
v prenesenem pomenu Kongres Združenih držav Amerika
IZGOVOR: [kapitólski gríč], rodilnik [kapitólskega gríča]
BESEDOTVORJE: kapitolskogriški in kapitolski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Kapitólski gríč -ega -a m, druga enota z -em zem. i. (ọ̑ í) na ~em ~u v Rimu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
klánec -nca m (á) strmi del poti, ceste: srečala sta se na klancu;
šel je po hudem, strmem klancu / pot ima precej klancev / stopati, voziti v klanec navkreber// nagnjen svet, strmina: spustil se je po klancu v dolino; hiša stoji pod klancem / star. iti čez klanec grič, hrib
♦ fiz. poševna ravnina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
kôlk -a [kou̯k in kolk] m (ȏ ō; ō ó) 1. stranski del medenice: operirati kolk / bolečine v kolku
♦ med. izpah kolka 2. star. grič, hrib: domačije, raztresene po kolkih in slemenih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
kôpec in kópec -pca m (ó; ọ̑) knjiž. grič, hrib: po kopcih je ležal še sneg
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
kópje -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
kúcelj -clja m (ú) nar. zahodno grič, vzpetina: na kuclju je stala cerkev
♦ alp. nižja skala z zaobljenim vrhom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
kúcelj -clja m s -em (ú) pokr. zah. grič, vzpetina
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
kúcelj -clja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
kúcelj -clja m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
kúk -a m (ȗ) nar. grič, hrib: povzpel se je na kuk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
kȗkec -kca m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
kȕp kúpa m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
kúpolast -a -o; bolj ~ (ȗ) ~ šotor; poud. ~ grič |kopast|kúpolasti -a -o (ȗ) arhit. ~ obok
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
kvésta -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
LjubljanaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [ljubljána], rodilnik [ljubljáne]
BESEDOTVORJE: Ljubljančan, Ljubljančanka, Ljubljančanov, Ljubljančankin, ljubljanski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
mástika1 -e ž (á) knjiž. sredozemski grm z zimzelenimi listi in škrlatno rdečimi cveti, ki daje aromatično smolo; trišlja: grič je obrasel z mastiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Med knjižnim in narečnim: »Tabor nad Dornberkom«Živimo v vasi Tabor nad Dornberkom. Pred mnogimi leti smo v enem od slovarjev (ne vemo katerem) prebrali, da se pridevniki in prebivalstvo zapisujeta kot je raba v kraju samem. Primer v slovarju za naš Tabor je bil: Tabrci, Tabrka, Tabrc, na Tabru, tabrški ipd. Takšna je tudi dejanska uporaba v vsakdanjem življenju in označuje točno "naš Tabor". Otroci v šoli, novinarji idr. pa morajo pisati oz. uporabljajo izraze Taborci, Taborka..., na Taboru, po Taboru, taborški ... Ker takšni zapisi delujejo v lokalnem okolju izredno tuje, mnogi iščejo kompromis ter skušajo zapisovati narečno - torej tab'rc, tab'rški ipd., kar pa v določenih besedilnih oblikah spet ni ustrezno oz. morda sploh ni potrebno, če je naše mnenje pravilno.
Torej, ker mi menimo, da je pravilna dejanska raba in nas motijo splošni izrazi, ki odvzemajo lokalno edinstvenost, šola in novinarji pa vztrajajo pri svoji uporabi, vas prosimo za vaše strokovno mnenje.
Torej ali nas Tabrce zbuja tabrški zvon ali taborski zvon?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
mogôta -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Navezovanje na samostalnik srednjega spola
Katera varianta je pravilna in zakaj?
- Leto, na katerega se nanaša podatek.
- Leto, na katero se nanaša podatek.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
odêja Frazemi s sestavino odêja:
béla odêja,
íti pod odêjo,
snéžna odêja,
zlésti pod odêjo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Oljski hrib -ega -a m zemljepisno lastno ime
Oljska gora:
s'taistiga oljskiga hriba rod. ed. Chriſtus, je imel v'Nebu vſdignen biti (I/2, 33) ǀ ſo shli skriti ſe na ta OljsKi hrib tož. ed. (I/2, 32) ǀ Kadar Chriſtus ſe je imel lozhit is tiga ſveità, inu ſe verniti v' nebeſſa, je shal na ojliski hrib tož. ed., sa nym je shla Maria Diviza, Madalena, inu ty Jogry (V, 500) Óljska gôra, lat. V Mons Oliveti, grič z oljčnim nasadom pri Jeruzalemu (SP 21,1)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
ôndu prisl. (ȏ) zastar. tam: stopil je na grič ter se ondu naužil razgleda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
osamélec -lca m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
osamélec -lca m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
paláča -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Palatín -a m, zem. i. (ȋ) |rimski grič|: na ~upalatínski -a -o (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
piramídast -a -o prid.(ȋ) ki ima obliko piramide: piramidast grič, tempelj;
piramidast klobuk;
piramidasta krošnja drevesa / piramidasta oblika piramídasto prisl.:
piramidasto naložene deske
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
piramídast -a -o (ȋ) ~ grič
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
podrȃščina, f. der Nachwuchs des jungen Gehölzes, C.; das Unterholz, Jan.; grič utrditi s koli in podraščino, LjZv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
polẹ̀p, -lẹ́pa, m. 1) die Beleimung, C.; — 2) die Nebelhülle, die Umwölkung: p. je, p. se je naredil, da se noben grič na obzorju ne vidi, Polj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
prenka ► pˈrẹːŋka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
ráziti rȃzim nedov. in dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
rẹ̄ber -bri ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
reber [rẹ́bǝr]
samostalnik moškega spolagrič, vzpetina
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
robícelj -clja tudi -na [robicəlj] m (í) nar. robič, izboklina: doseči robicelj v skalnati steni / travniki so bili neravni, polni robicljev // grič, vzpetina: na vsak robicelj se je povzpel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Síon -a [ijo] m, zem. i. (ȋ) |grič, na katerem je svetopisemski Jeruzalem|síonski -a -o (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
Sion m zemljepisno lastno ime
Sion:
ſonzhnu meſtu na hribu ſion im. ed. ſyſidanu ǀ Katerih tudi cilu malu bo prishlu v'tu Nebeſhku Mestu Syon im. ed. ǀ Kumaj dua s'eniga Roda bodo prishli v'tu Nebeſhku Meſtu ſyon im. ed. ǀ Shegnaj Tebe Lublana G. Bug, ex Sion cit. Sión (SP 2 Kr 19,31), prvotno jugovzhodni jeruzalemski grič, kasneje Davidovo mesto, v preroškem oznanjevanju prestolnica mesijanskega časa, v Novi zavezi podoba nebeškega Jeruzalema
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
sónčen -čna -o
prid.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024
Tempeljski gričPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [têmpəl’ski gríč], rodilnik [têmpəl’skega gríča]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
v gríč prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024
vrẹ̑snica, f. 1) = grič z vresjem porasten, Kras; — 2) vresnice, die Heiden (ericaceae), Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
vȓh -a m in predl. z rod.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
vzbóčiti -im dov. (ọ̄ ọ̑) dati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: vzbočiti prsi, trebuh;
močno, nekoliko vzbočiti / vzbočiti pločevino; pri segrevanju se pokrov in dno vzbočita / krilo se je v vetru vzbočilo v balon vzbóčiti se
dvigniti se v obliki visokega loka: nad mestom se je vzbočila mavrica / iz ravnine se tu in tam vzboči grič
vzbóčen -a -o:
vzbočen hrbet; vzbočeno čelo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
vzpetína -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
zà, I.
praep. A) c. acc. 1) hinter (na vprašanje: kam?): solnce zahaja za goro; za peč se skriti; za hišo ubežati; — usesti se za mizo, sich an den Tisch setzen; — 2) kaže mero pri primerjanju: um; za pedenj daljši; za pet let mlajši; za las ne zgrešiti, nicht um ein Haar fehlen; za malo da = skoraj da, fast, Blc.-C.; — 3) kaže prizadeto reč pri glagolih: prijeti, držati, privezati, obesiti, vleči itd.: bei, an; za roko prijeti, die Hand erfassen, bei der Hand fassen; za ušesa zgrabiti, za nogo vleči; leva za grive zgrabiti, za lase obviseti, an den Haaren hangen bleiben, Ravn.-Mik.; Za bele roke se vodita, Npes.-K.; kdor za smolo prime, se osmoli, Npreg.-Jan. (Slovn.); za delo p., Hand ans Werk legen, Met.; — 4) kaže komu, čemu je kaj koristno, primerno, za kaj namenjeno itd.; für, zu; iti v boj za domovino in cesarja; biti za koga, jemandes Partei halten; za koga moliti; veliko prebiti za koga; za druge ljudi se truditi; vsak za-se, Bog za vse, Npreg.-Jan. (Slovn.); kdor ni za nas, je proti nam; prositi za koga milosti; — vino ni za otroke; star človek ni za potovanje; ta riba ni za jed, Dol.-Levst. (Zb. sp.); to ni za-me, das taugt für mich nicht; to ni za nič, das taugt zu nichts; za to delo nisem, zu dieser Arbeit tauge ich nicht; vzdigni to, če si za kaj! (wenn du etwas taugst); za voljo = po volji, nach Wunsch, Z., jvzhŠt.; za potrebo, za silo (zur Noth) že še imamo denarja; za žejo piti, trinken, um den Durst zu löschen; za smrt bolan, lebensgefährlich erkrankt; — hčer za kmeta dati, die Tochter einem Bauer zur Frau geben, Levst. (Rok.); slama za klajo, Futterstroh; kruha in vina dajati težakom za malo južino, (als Jause); — v tem pomenu stoji tudi pred adverbiji in adverbialnimi izrazi: za zdaj, vorläufig; za naprej, künftighin; kruh za po poti, Ravn.-Mik.; hrastov išče za črez morje, Vilhar-Mik.; za na kmetih obleki ni bilo kaj reči, Jurč.; strašila za v proso, LjZv.; jekleni oklepi za na prsi, Levst. (Zb. sp.); — 5) kaže zaradi koga, česa se kaj godi: wegen, um — willen, um, für; za vero umreti; pridna gospodinja mora za pero črez plot skočiti, Npreg.-Jan. (Slovn.); za Boga te prosim, ogr.-C.; za Boga in sveto Trojico! Jurč.; za božji čas, um Gotteswillen! za pet ran božjih! za božjo voljo, um Gotteswillen, za tega voljo, um dessentwillen, Cig., Jan.; za mojo voljo, meinethalben; za kaj (nav. zakaj?) warum? za to, deshalb (nav. zato); to je zato, ker ...; — 6) kaže, namesto česa se kaj stavi, s čim se kaj enači, plačuje: für, um; oko za oko, zob za zob; hišo za vrt, kravo za vola zamenjati; konja prodati za sto goldinarjev; za groš kruha kupiti; za vino dati, Wein zahlen; za povračilo, gegen Entgelt, za stavo teči, um die Wette laufen; za brata plačati, für den Bruder, statt des Bruders zahlen, Met.; (srebra bi bili radi dali za vode [pour de l'eau], Ravn.-Mik.); — 7) kaže predikativno, kaj kdo je ali postane, (pri glagolih: biti, postaviti, izvoliti, imeti itd.); als, zu; za hlapca biti, als Knecht dienen; za tovariša komu biti, jemandem Gesellschaft leisten; za pričo biti, Zeugenschaft ablegen; za botra biti otroku pri krstu, ein Kind aus der Taufe heben; za norca biti komu, sich von jemandem foppen lassen, C.; izvoliti koga za župana, za poslanca; Ti si me postavil za kralja Izraelcem, Ravn.-Jan. (Slovn.); imajo ga za učenega, man hält ihn für gelehrt; Turkinjo za ženo vzeti, eine Türkin zum Weibe nehmen; za sina koga vzeti, an Sohnes statt annehmen, Met.; — za tatu (als Dieb) umreti, Zv.; za rednega poslušatelja hoditi k uku, DZ.; za ljubo imeti, fürlieb nehmen, Met.; za mrtvo ("zamrtev") ležati, wie todt da liegen, Lašče-Levst. (M.); za zlo vzeti, übel aufnehmen; to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, C.; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; za trdno se prepričati, sich gründlich überzeugen; za istino, za resnico, im Ernste; za šalo, im Spaß; — 8) kaže to, česar se kako dejanje tiče: für, um, in Betreff; skrbeti, marati, bati se za koga, za kaj; prepirati se za kako reč; za svet vprašati, um Rath fragen; vprašati za svojega brata, sich nach seinem Bruder erkundigen; prositi za kako reč = prositi česa; vem za vse tvoje grehe, ich kenne alle deine Sünden; vem za velikansko bukev v gozdu; otel vas je iz nevarnosti, za katere sami ne veste, da ste bili v njih, Ravn.; tudi za veliko druzih rotivcev sem slišal, da jih straši, LjZv.; za njo ni nič rekel, in Betreff ihrer sagte er nichts, jvzhŠt.; za računanje se ni ustrašila nobenega trgovca, LjZv.; menda ga je večkrat udaril, pa za dvakrat vem, da je resnica, Dol.; za mene ni nobene nevarnosti, was mich anbetrifft, für mich gibt es keine Gefahr, Cig.; jaz za-se, ich für meinen Theil, Cig.; za drugo, im übrigen: za drugo sem zadovoljen; — kaj je za to? was liegt daran? nič ni za to, daran liegt nichts; nič mi ni za njega, es ist mir an ihm nichts gelegen; — 9) v časnem pomenu: binnen, nach Verlauf von, über; za pet let; za leto dni, in einem Jahre, Npes.-C.; za eno uro, binnen einer Stunde, Cig.; za pol ure je bil mrtev, Svet. (Rok.); za malo časa, in kurzem, Jan.; — B) c. gen. kaže čas, v katerem se kaj godi; za dne priti, bei Tage ankommen; za svetlega dne, bei hellem Tage, Dalm.; za solnca, solange noch die Sonne scheint; za hlada, solange es kühl ist; za rana, früh; za časa, zeitlich, zur rechten Zeit; za jeseni, im Herbste, C.; za prva, anfangs, Mik.; za svojega žitka, während seines Lebens, ogr.-Mik., C.; za mladih dni, in der Jugend; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan.; za prejšnjega župana, unter dem früheren Bürgermeister; za Karla Velikega, zur Zeit Karls des Großen; za tega časa, während dieser Zeit, Gor.; — C) c. instr. 1) hinter, nach, (na vprašanje kje? ali kod?); za hrbtom; vrata za seboj zapreti; za pečjo sedeti; za mizo sedeti, am Tische sitzen; za morjem, jenseits des Meeres; grič za gričem, ein Hügel nach dem andern; iti, hoditi za kom, hinter jemandem einhergehen, jemandem nachgehen; udrli so (jo) za njim, sie strömten ihm nach; hajdi za menoj! auf! mir nach! pridite za nami! kommt uns nach! kričal sem za njim, pa me ni več slišal; — za delom hoditi, auf Arbeit ausgehen, Erj. (Izb. sp.); — nach (in Bezug auf den Rang); prvi za cesarjem; — 2) längs: za potokom, za vodo; — 3) kaže čas, po katerem se kaj godi, nach; za njimi nastopi sedem hudih letin, Ravn.-Mik.; dan za dnevom, leto za letom prejde; za tem (zatem) hierauf, hernach; zatem je rekla, Npr. (Št.)-Kres; — 4) kaže vzrok pri glagolih: zboleti, umreti, an; za grižo zboleti, Levst. (Nauk); za lakoto umreti je huje ko zgoreti, Npreg.-Jan. (Slovn.); — 5) nam. s (z): mit; ni imel za čim plačati, Schönl.; imaš za čim, lahko greš v Rim, Npreg.-Jan. (Slovn.), (morda nam. zə čim = s čim, C.); — II. praef. 1) kaže pomikanje za kako reč; solnce je zašlo za goro; zalesti koga, hinter einen, hinter seine Streiche kommen, ihn ertappen, Mik.; — zaostati za kom, hinter jemandem zurückbleiben; — 2) kaže kako zaprečenje s tem, da kdo sebe ali da se kaj druzega pred kako reč postavi; zadržati, zurückhalten; zazidati okna, die Fenster vermauern; zastreti, verhängen; zamelo je ceste; zasuti jamo; zasesti, durch Sitzen einnehmen, besetzen; veliko zaleči (eig. einen großen Raum liegend bedecken), viel ausgeben; zasuti, verschütten; zakleniti, zapreti, einsperren; — 3) kaže pomikanje v notranjost, globino, zahajanje na nepravo pot, napačno opravljanje dela: ver-, fehl-; zaiti, sich verirren, fehlgehen; zabresti v blato; zadolžiti se; zastriči, fehlerhaft scheren; zareči se, sich verreden; zašteti se, sich verzählen; — 4) kaže začetek dejanja ali enkratno dejanje: zapeti, zatrobiti, zaspati, zasmrdeti, zardeti, zakleti, einen Fluch aussprechen; zažvižgati, einen Pfiff thun; — 5) kaže zapravljanje, izgubo kake reči; zagospodariti, verwirtschaften; zaigrati, verspielen; zazidati, durch Bauen verbrauchen; zamuditi, versäumen; zaležati kosilo, (durch Liegen versäumen), Mik.; zamleti se, beim Mahlen weniger werden, (opp. namleti se); zapiti in zajesti svoje imenje, seine Habe durch Essen und Trinken verthun; — 6) kaže dovršnost dejanja: zaklati, abstechen; zadaviti, erwürgen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
žámetovka žámetovke samostalnik ženskega spola [žámetou̯ka] 1. vinska trta z večjimi temno modrimi grozdi s poprhom, po izvoru iz Slovenije; SINONIMI: žametna črnina 1.1. rdeče vino iz grozdja te trte, navadno kot sestavina cvička; SINONIMI: žametna črnina
ETIMOLOGIJA: ↑žamet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.