agres [ágres] samostalnik moškega spola

rastlina kosmulja, LATINSKO: Ribes grossularia

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ajda [ȃjda] samostalnik ženskega spola

rastlina ajda, LATINSKO: Fagopyrum esculentum, ali njena užitna semena

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ajdovnik [ájdovnik] samostalnik moškega spola

ajdov kruh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

Alkibiades m osebno lastno ime Alkibiad: Alcibiades im. ed. eno cello deshelo je bil v'goſtie povàbil, inu vſim obilnu dall pyti, inu jèſti (I/2, 67) Alkibíad, gr. Ἀλκιβιάδης (451–404 pr. Kr.), atenski državnik in vojvoda, Sokratov učenec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

amaranta [amarānta] samostalnik ženskega spola

rastlina ščir, amarant, LATINSKO: Amaranthus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

amariška [amarȋškanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

plodovi tamarinde

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

amiti1 [ámiti ȃmim] nedovršni glagol

dojiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

andelj [ándǝlj ándǝljna] samostalnik moškega spola

rastlina užitna ostrica, LATINSKO: Cyperus esculentus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

andibija [andíbija] samostalnik ženskega spola

rastlina endivija, LATINSKO: Cichorium endivia

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

angurka [angūrkanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

lubenica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

apetit m apetit, tek: Oshtery sò molili Bacuſa, meneozh, de on da apetit tož. ed. dobru pijti, inu jeſti ǀ de ſi lih veliku ſnèdò, vener po taiſtyh en taku velik apetit tož. ed. imaio ǀ Cambles je takorshen apetit tož. ed. imel ǀ Ludje imaio taku velik apetit tož. ed., inu lakkoto po blagi, inu denarioh ← nem. Appetit ← srlat. appetitus cibi ‛želja po hrani’ < lat. appetītus ‛želja, poželenje, nagon’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

apih [āpihnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

rastlina zelena, LATINSKO: Apium graveolens

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

Apolo -a in nepreg. m osebno lastno ime Apolon: Bug Apollo im. ed. slednimu zhloveku je dal karkuli je niega proſsil ǀ ena kambra pak je bila, Appolo im. ed. imenovana ǀ Apollo im. ed. pak bi djal, de tu nar potrebnishi, inu zhestitishi je dobru suojmu blishnimu sturiti ǀ nehualite vashiga Boga Apolla rod./tož. ed. ǀ Tempel Boga Apollo rod. ed. je imel ſtu urat ǀ gre … Bogu Apollu daj. ed. offruati ǀ vprasha Apolla tož. ed. in Appoline cit. abl. v Apolonovi sobi: samerkajte kaj Plutarcus pishe od krajla Luculla, de leta krajl v' ſvoim duoru je imel ene gvishne kambre, v' katerih je goſtarje raunal ſvojm Priatelnom, ter uſaka kambra je imela ſvoje laſtnu imè, inu na leteh kambrah je bilu sapiſſanu kulikajn riht ſe ima perpravit, kadar v' taiſti kambri ſe imà jeſti; ena kambra pak je bila, Appolo imenovana, kadar krajl je djal jeſt hozhem jejſti v' tej, ali uni kambri, taku kuhary ſo vshe vejdli kulikajn riht imajo perpravit, kadar pak je djal, de bò jedil in Appoline, takrat vſe kar ſo snali, inu samogli, ſo perpravili, sakaj in Appoline je goſtil te ner lubshi priatele ǀ G. Bug ga je goſtil in Appoline Apólon, gr. Ἀπόλλων, lat. Apollō, bog prerokb, pesništva, umetnosti, dneva in sonca

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ardečovka [ardečọ̑vka] samostalnik ženskega spola

rastlina artičoka, LATINSKO: Cynara scolymus, ali njen užitni omeseneli del

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

arlijica [arlíjicanepopoln podatek] (arlica) samostalnik ženskega spola

navadno množina plod drena; drenulja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

arliška [arlīškanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

navadno množina plod drena; drenulja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

badem [bādem] samostalnik moškega spola

mandeljnovo jedrce, mandelj

PRIMERJAJ: koldem

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bakrač [bakráč] samostalnik moškega spola

bakren kotel

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bažilika [bažílika] samostalnik ženskega spola

rastlina bazilika, LATINSKO: Ocymum basilicum

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bednica [bǝdníca] samostalnik ženskega spola
  1. majhna hiša
  2. jama za shranjevanje repe

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

beli luk [bẹ́li lȕk bẹ́lega lúka] (bel luk) samostalniška zveza moškega spola

rastlina česen, LATINSKO: Allium sativum

PRIMERJAJ: luk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

beliti [belīti bẹ́lim] nedovršni glagol
  1. beliti
  2. dodajati jedi maščobo; zabeljevati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

beljak [belják] samostalnik moškega spola

beljak v jajcu

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

beluš [belúš] samostalnik moškega spola

rastlina divji špargelj, LATINSKO: Asparagus officinalis

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

blagva [blȃgva] samostalnik ženskega spola

goba jurček, LATINSKO: Boletus edulis

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

blitva [blȋtva] samostalnik ženskega spola

rastlina blitva, LATINSKO: Beta

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bob [bȍb] samostalnik moškega spola

rastlina bob, LATINSKO: Vicia faba, ali njeni plodovi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bobek [bobə̏k] samostalnik moškega spola

bobeknepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

boh [bȍh] samostalnik moškega spola

s prašiča odrto, nerazrezano podkožno maščobno tkivo; boh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

borovnica [borovníca] samostalnik ženskega spola

navadno množina rastlina borovnica, LATINSKO: Vaccinium myrtillus, ali njena jagoda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bospor [bospọ̄r] samostalnik moškega spola

česnova juha

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

branjevec [bránjevǝc] samostalnik moškega spola

prodajalec sadja; branjevec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

branjevka [bránjevka] samostalnik ženskega spola

prodajalka zelenjave, sadja; branjevka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

brecem [nepopoln podatek]

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

brehtra [brēhtranepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

iz šibja spleten pod za shranjevanje sadja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

breskva [brẹ̑skva] samostalnik ženskega spola

drevo breskev, LATINSKO: Prunus persica, ali njegov plod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

breskvica [brẹ̑skvica] samostalnik ženskega spola

majhna breskev; breskvica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

brinje [brȋnje] samostalnik srednjega spola
  1. brinove jagode
  2. brinovo grmovje; brinje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

brodet [brodẹ̑t] samostalnik moškega spola

obara, juha

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

brutabana [nepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

navadno množina sorta hruške

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bržole [bržọ̑le] (bržola) množinski samostalnik ženskega spola

pražen in dušen goveji zrezek; bržola

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

buča [búča] samostalnik ženskega spola
  1. rastlina buča, LATINSKO: Cucurbita pepo, ali njen plod
  2. glava, lobanja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bunjon [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

kumina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cedilo [cedílo] samostalnik srednjega spola

cedilo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

centrih [cẹ́ntrih] samostalnik moškega spola

kos prekajenega mesa

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cepljenica [cẹ́pljenica] samostalnik ženskega spola

navadno množina sad cepljenega drevesa

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cerati [cẹ̄rati cẹ̄ram] nedovršni glagol
  1. prehranjevati se
  2. prebavljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cerati1 -am nedov. mučiti, žreti, uničevati: lakota tebe zera 3. ed. ǀ Jma jetiko, sakaj nevoshlivoſt vſak dan ga zjera 3. ed., inu slabj ǀ de bi nje duh losheshi ſe mogal k' ſvojmu Stuarniku polsdignit, je ſvoje truplu s' poſtam zerala del. ed. ž cerati se truditi se, tj. mučiti se z namenom pridobiti: Ieſt nuzh, inu dan sKarbim, inu ſe trudem, inu zeram 1. ed. po blagu ← srvnem. zer(e)n ‛jesti, prehranjevati se, porabljati, uničevati’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cerenga [cẹ́rǝnga] (ceringa) samostalnik ženskega spola

hrana, živež

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cibora [cíbora] samostalnik ženskega spola

sorta slive cibora

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cikorija [cikōrija] samostalnik ženskega spola

rastlina radič, LATINSKO: Cichorium intybus sativum

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cimat [címat] samostalnik moškega spola

cimetova skorja, cimet

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

citrona [citrọ̑nanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

limona, citrona

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cizara [cízara] samostalnik ženskega spola

čičerka, čičerkini plodovi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cmakati [cmȃkati cmȃkam] nedovršni glagol

cmokati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cmok [cmȍk] samostalnik moškega spola

cmok, tj. kuhana močnata jed kepaste oblike

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cuker [cúkǝr] samostalnik moškega spola

sladkor

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cunjevka [cúnjevka] samostalnik ženskega spola

navadno množina sorta jabolk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cvrčati [cvrčáti cvrčím] nedovršni glagol
  1. oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi; cvrčati
  2. oddajati glasove pri cvrenju, praženju; cvrčati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cvreti [cvrẹ́ti cvrȅm] nedovršni glagol

cvreti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cvrk [cvȓk] samostalnik moškega spola

ocvrta jajca

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čebul [čebȕlnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

rastlina čebula, LATINSKO: Allium cepa

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čebul -a m čebula: v'Egijpti ſò veliku rib, zheſsna, zhebula rod. ed., kumer, dijn imeli ǀ Duh teh roſſiz, polſama, inu pishma letemu nebeskimu perglihan je en duh tiga zheſſna, inu zhebula rod. ed. ǀ pokushi troshte S. Duhà, sheli, inu ijſzhe buzhe, kumare, zhebu tož. ed., inu zheſsen ǀ kumare, inu zhebu tož. ed. jeſti ǀ je bil sapelal Eſava Iſraeliterje s' zhebulam or. ed. ← ben. it. cebolla < lat. cēpula; prim. pri Pleteršniku čébuł.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

česen [čésǝn] samostalnik moškega spola

rastlina česen, LATINSKO: Allium sativum

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

česnovje [česnọ̑vje] samostalnik srednjega spola

vsakovrstni česni, LATINSKO: Alium

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

češnja [čẹ̑šnja] samostalnik ženskega spola

drevo češnja, LATINSKO: Prunus avium, ali njen plod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

češplja [čẹ̑šplja] samostalnik ženskega spola

drevo sliva, češplja, LATINSKO: Prunus domestica, ali njegov plod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

češpljevec [čẹ́špljevǝc] samostalnik moškega spola

slivova čežana

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

češulja [češúlja] samostalnik ženskega spola
  1. grozd
  2. rdeče barvilo iz košeniljke; karmin

PRIMERJAJ: furmač, karmež

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čežane [čežáne] množinski samostalnik ženskega spola

čežana

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čičrka [číčrka] (čičarka) samostalnik ženskega spola

rastlina čičerka, LATINSKO: Cicer arietinum, ali njeni plodovi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čohovina [čọ́hovina] samostalnik ženskega spola

meso mladega goveda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čopar [čọ̄par] samostalnik moškega spola

branjevec, prodajalec limon

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čorba [čọ̑rba] samostalnik ženskega spola

juha, čorba

PRIMERJAJ: juha

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

črepáti 1. (dodatek k slovarju), črę́pljem, vb. impf. = počasi jesti, počasi hoditi, KrGora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

črmeljak [črmelják] (črmljak) samostalnik moškega spola

rumenjak

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

črnica [črníca] samostalnik ženskega spola

navadno množina divja češnja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

črni luk [čŕni lȕk čŕnega lúka] (črn luk) samostalniška zveza moškega spola

rastlina čebula, LATINSKO: Allium caepanepopoln podatek

PRIMERJAJ: luk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

črnobje [črnobjȅnepopoln podatek] samostalnik srednjega spola

rastlina navadni pelin, LATINSKO: Artemisia vulgaris

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

danka [dánka] samostalnik ženskega spola
  1. debelo črevo
  2. krvavica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

daščica [dāščica] samostalnik ženskega spola

navadno množina neka sladica, masleni krofek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dáti, dám, vb. pf. geben; d. komu kaj; daj mi kruha, vina, piti, jesti; v dar dati, schenken; na posodo d., leihen; za ženo d., zur Frau geben; d. komu zaušnico, eine Ohrfeige geben; d. komu po glavi, einen Schlag auf den Kopf versetzen; — hergeben; ne da krajcarja od sebe; pismo od sebe d., ausstellen; glas od sebe d., einen Laut hören lassen; krava je veliko mleka dala; odgovor, račun d., Rechenschaft ablegen; kup lepih besedi mu da, Ravn.; komu Boga d., jemanden begrüßen, C.; wünschen: dobro jutro, lahko noč d., V.-Cig.; slovo d., den Abschied geben; glas d., Nachricht geben; na znanje d., bekannt geben; — reichen: roko d., die Hand reichen; prsi d. otroku, die Brust reichen; — hingeben: če imam glavo dati, und sollte es mich den Kopf kosten; življenje d. za koga (kaj), das Leben opfern; dušo dati, sterben, Ravn.; na voljo d., freistellen; d. na izbiro, izbiranje, zur Auswahl geben; — bringen, gelangen lassen, schicken; na mizo d., auftragen; pismo na pošto d., aufgeben; knjigo na svetlo d., herausgeben; kravo v rejo d., in die Zucht geben; v vojake d., zum Militär geben; v nauk d., in die Lehre geben, Cig.; = d. koga učit; jajca dati valit domačim kuram, Levst. (Nauk); predivo smo dali prest, wir haben das Spinnhaar zum Spinnen gegeben; srajce sem dal prat, ich habe die Hemden in die Wäsche gegeben; prim. Mik. (V. Gr. IV. 875.); — fügen, geschehen lassen, lassen: ako Bog da, so Gott will; Bog daj, da bi bilo res! Bog ne daj! Gott behüte! daj nam biti milim in dobrim, Ravn.; gluhim je dal slišati, mutastim govoriti, Taube machte er hörend, Blinde sehend; ne bo dal! daraus wird nichts, C.; ni mi dano, es ist mir nicht gegeben, beschieden; vetra d. čemu, etwas verschwinden machen; ali ste mu (vinu) dali vetra? habet ihr gehörig getrunken? vetra d. dvajseticam, verthun; duška d., Luft machen, freien Lauf lassen; prim. dušek; daj mi, da izpregovorim, lass mich aussprechen, Jurč.; srce mi ni dalo, da bi storil kaj tacega, ich konnte es nicht übers Herz bringen; to mi ni dalo priti, dies hinderte mich zu kommen; niso mu dali oditi, sie ließen ihn nicht fort; niso mu dali v hišo, sie ließen ihn nicht ins Haus; dal se je potolažiti, er ließ sich begütigen; ne da si nič dopovedati, er lässt sich nichts sagen, man kann ihm mit Worten nicht beikommen; ne daj se mu pregovoriti, lass dich von ihm nicht überreden; tebi se ne dam tepsti, von dir lasse ich mich nicht schlagen; da bi se jaz dal takemu mlečnjaku! Glas.; ne dajmo se! lassen wir es nicht über uns ergehen! — lassen = machen, dass etwas geschieht: travnike sem dal pokositi, ich ließ die Wiesen mähen; suknjo si d. napraviti; — daj! wohlan! daj, govori! wohlan, sprich! dajmo ga pretepsti! prügeln wir ihn durch! dajte ga pregovoriti; le ga dajte! nur zu! dajte, da končamo to reč! (prim. deti, dejati); — dati koga, meistern, überwältigen; to sem ga dal! Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dinja [dínja] samostalnik ženskega spola

rastlina dinja, LATINSKO: Cucumis melo, ali njen plod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

díšati, -ím, vb. impf. 1) einen Geruch von sich geben, riechen; lepo d.; d. po čem, nach etwas riechen; vino po sodu diši, der Wein hat einen Fassgeruch; dišeč, wohlriechend; — 2) schmecken, munden; nič mi ne diši (jesti), ich habe keinen Appetit; lačnemu tudi malo zabeljena jed diši, der Hunger ist die beste Würze, Cig.; — 3) = duhati, riechen: imaš nos, pa diši, Dol.; — imajo nos in ne diše, Dalm.; d. smrad peklenski, Jsvkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dišati [dišáti diším] (dušati) nedovršni glagol
  1. dišati
  2. tekniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

divjina [divjína] samostalnik ženskega spola
  1. divje rastoče rastlinje
  2. meso divje živali

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dleskati [dleskáti dleskȃm] nedovršni glagol

z jezikom dajati kratke, nizke, nezveneče glasove; dleskati; tleskati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dobra misel [dóbra mȋsǝu̯] samostalniška zveza ženskega spola

rastlina origano, dobra misel, LATINSKO: Origanum vulgare

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dohtar -ja m akademski izobraženec, tj. zdravnik, pravnik ali teolog: en Magiſter Philoſophiæ, inu Dohtar im. ed. Svetiga piſſma ǀ Gospud Dohtar im. ed. pomogajtemi, sakaj vam bom lepu plazhal ǀ kakor en Dohtar im. ed., ali Arzat ǀ Dohter im. ed. ima ſvoje piſſma, inu praude naſtrani puſtiti ǀ Dohter im. ed. vſe ſamerkanu najde, prebere, inu gre pred Rihtaria, ſazhneo ſe praudat ǀ tam gori je bil Dohter im. ed. Svetiga Piſſma ratal ǀ od moiga lubiga Pomozhnika S. Bonaventura Seraffinskiga Dohteria rod. ed. ǀ hudizh gre k'enimu dohtariu daj. ed. ǀ ſe je bila salubila veniga Dohtaria tož. ed. ǀ njega imenuje Seraphinskiga Dohtaria tož. ed. ǀ prezei po Dohtarja tož. ed. poshle ǀ Je bil smalal eniga Dohtarja tož. ed., inu sapiſſal … On sa vſe shtudera ǀ mu shenka eno moſhno danariu, ſakaj pres letè Dohtary im. mn. nimaio beſsed ǀ Dohtarij im. mn. nej ſo vupajna imeli njega osdravit ǀ Antoninu Ceſsarju Dohtary im. mn., ali Arzati ſo bily saudali ǀ Pojte ſem Ceſſary, Krajli, Firshti, Groffi, Shlahtniki, Dohtery im. mn., Rihtary ǀ enij na ſvetu ſo vboſy, drugi bogati, enij kmetje, drugi shlahtniki, eny hlapzi, drugi Goſspodarij, enij Antduerharij, drugi Dohterij im. mn. ǀ ona neposhlusha beſſede teh Philoſophou, ni Theologou, ni Dohtariou rod. mn. Svetiga Piſſma ǀ kai s' ena velika nepamet bi bila tiga zhloveka, kadar bi on hotel ſamu volen jeſti eno gobo zhes ſvit tih Dohteriou rod. mn. ǀ vſy jeſiki Prerokou, inu Svetih Dohtoriou rod. mn. taiſto hualio ǀ nej ſte k' Dohtarjom daj. mn. shli ǀ s'Ribizhu Dohtarje tož. mn. je bil ſturil ǀ vſe Dohtarje tož. mn. vkup poklizheio, ty veliku arzny skuſhaio angelski dohtar epitet sv. Tomažu Akvinskemu: s. Thomas Angelski Dohtar im. ed. sklene ǀ Inu urshoh da ta Angelſki Dohtar im. ed., sakaj ſe taku imenuje serafinski dohtar epitet sv. Bonaventuri: vſe kar S. Bonaventura ſeraphinski Dohtar im. ed. je piſſal ← nem. Doktor ← lat. doctor ‛učitelj’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dojiti [dojīti dojím] nedovršni glagol

dojiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dòli jèsti ~ jém nedov. obgrizovati: 'ſivino dájmo páſzti, naj mládoga drevja doli ne jej KM 1790, 80

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dolunčica [dolȗnčicanepopoln podatek] (dolončica) samostalnik ženskega spola

navadno množina sorta jabolk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

domačija [domačȋja] samostalnik ženskega spola

stanovanjska, gospodinjska oprema

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dren2 [drȅn] samostalnik moškega spola

plod drena; drenulja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

drenulja [drenúlja] (drnulja) samostalnik ženskega spola

plod črnega trna; trnulja

PRIMERJAJ: grmulja, trnulja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

drezen1 [drezẹ̑n] samostalnik moškega spola

rastlina polaj, drobna meta, LATINSKO: Mentha pulegium

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dristljivka [dristljȋvka] (drstljivka) samostalnik ženskega spola

navadno množina jagoda mandragore

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

drobnjak [drobnják] samostalnik moškega spola

rastlina drobnjak, LATINSKO: Allium schoenoprasum

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

drobtinica [drobtínica] samostalnik ženskega spola

navadno množina krušna drobtina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

drožje [dróžje] množinski samostalnik ženskega spola

sredstvo za vzhajanje testa; droži

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

družína, f. 1) die Hausgenossen, Mur., Cig.; — 2) die Familie; veliko družino imeti; za družino skrbeti; — 3) das Gesinde, die Dienerschaft; veliko družine imeti; z družino jesti, mit den Leuten essen; devetero družine, neun Dienstboten, Cig.; družina mu je nezvesta; pa tudi: družina so mu nezvesti, Met.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dvečiti [dvečīti dvẹ́čim] nedovršni glagol

žvečiti

PRIMERJAJ: zvečiti, žvečiti, žvekati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

epatka [epātka] samostalnik ženskega spola

drevo indijski orešek, LATINSKO: Anacardium occidentale, ali njegov plod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

erperge [ẹ́rperge] (erprge, irperge, irprge) množinski samostalnik ženskega spola

gostilna s prenočiščem

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

erythace [erythāce] množinski samostalnik neugotovljivega spola

citatno čebelji kruhek, fermentirani cvetni prah

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ežbičje [ežbīčje] samostalnik srednjega spola

krma za divje živali

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ežbin [ežbīn] samostalnik moškega spola

kdor krmi divje živali

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ežbišče [ežbíšče] samostalnik srednjega spola

prostor za shranjevanje krme

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

facelj [fácǝlj fácǝljna] samostalnik moškega spola

testen svaljek za pitanje perutnine, zlasti gosi, kopunov

PRIMERJAJ: fadljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

fadljanje [fadljȃnje] samostalnik srednjega spola

pitanje, zlasti perutnine

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

fadljati [fadljáti fadljȃm] nedovršni glagol

pitati, tj. na silo hraniti, zlasti perutnino

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

fagotelj [fagọ́tǝlj] samostalnik moškega spola

kos, grižljaj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

figa [fíga] samostalnik ženskega spola

drevo ali grm smokva, figa, LATINSKO: Ficus carica, ali njegov plod

PRIMERJAJ: figovje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

figica [fígica] samostalnik ženskega spola

navadno množina majhna, nezrela smokva, figa

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

flam [flȃm] samostalnik moškega spola

potrebušina, flam

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

flancat [flāncat] samostalnik moškega spola

neka sladica, verjetno flancat

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

frigana riba [frȋgana ríba] samostalniška zveza ženskega spola

navadno množina dušena, kuhana riba

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

frigati [frȋgati frȋgam] nedovršni glagol

dušiti, kuhati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

front [frọ̑nt] samostalnik moškega spola

živež, hrana

PRIMERJAJ: fronta

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

fronta [frọ̑nta] samostalnik ženskega spola

živež, hrana

PRIMERJAJ: front

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

frontati [frọ̑ntati frọ̑ntam] nedovršni glagol

oskrbovati z živežem, hrano; preživljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

frunča [frūnča] samostalnik ženskega spolanepopoln podatek

plod brusnicenepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

fruštik [frȗštik] samostalnik moškega spola

zajtrk

PRIMERJAJ: zajtrenica, zajtrka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

fruštikati [frȗštikati] nedovršni glagol

zajtrkovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

futer [fȗtǝr] samostalnik moškega spola

rastlinska hrana za živali; krma

PRIMERJAJ: futraža

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

futrati1 [fȗtrati fȗtram] nedovršni glagol

krmiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

futraža [futrāža] samostalnik ženskega spola

rastlinska hrana za živali; krma

PRIMERJAJ: futer

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

garcarola [garcarọ̄la] samostalnik ženskega spola

navadno množina sorta hrušk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

garmus [gārmus] samostalnik moškega spola

koroško pojedina ob obletnici kakega dogodka

PRIMERJAJ: obletnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

gebanica [gẹ̄banica] (gibanica) samostalnik ženskega spola

daritveni, praznični kolač

PRIMERJAJ: primorska gebanica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

glad [glȃd] samostalnik moškega spola

lakota, glad

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

glodati [glọ́dati glọ́dam] nedovršni glagol

glodati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

glodavec [glọ́davǝc] (glodalec) samostalnik moškega spola

kdor gloda, glodavec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

gnesti [gnésti gnédem] nedovršni glagol

gnesti

PRIMERJAJ: nagnesti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

gnjad [gnjȃd] (gnjat) samostalnik moškega spola

(svinjsko) pleče

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

goba jur [gọ́ba jūr] (jur) samostalniška zveza ženskega spola

goba golobica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

goditi [godīti godím] nedovršni glagol
  1. povzročati, da postane kaj godno, zrelo; goditi; zoriti
  2. zdraviti

PRIMERJAJ: godniti, zgodniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

godlja [gọ̑dlja] samostalnik ženskega spola

godlja, tj. juha, v kateri se kuhajo klobase

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

godniti [godnīti godním] nedovršni glagol

povzročati, da postane kaj godno, zrelo; goditi; zoriti

PRIMERJAJ: goditi, zgodniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

golica [golíca] samostalnik ženskega spola

pšenica s klasjem brez res

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

gomela [gomẹ̑la] samostalnik ženskega spola

cvet(ovi) kamilice

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

gomelice [gomẹ̑lice] množinski samostalnik ženskega spola

cvet(ovi) kamilice

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

gorizrediti [górizredīti górizredím] (goriizrediti, gorivzrediti, gori zrediti, gori izrediti, gori vzrediti) dovršni glagol

vzrediti, vzgojiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

gospoda -e ž gospoda: Judouska Gospoda im. ed., je miſlila koku bi mogla S. Jacoba na ſvoj tall perpravit ǀ IudausKa Gospoda im. ed./mn. ſo ga bily sa Capitana poſtavili ǀ bote hoteli pres mire jeſti, inu pijti, kakor Gospada im. ed. ǀ veliku Rimske Gospode rod. ed. ſò bily na ohzet povabeli ǀ grè k'Iudouski Goſpodi daj. ed. ǀ sa novu lejtu shenkam taku Goſpodi daj. ed., kakor kmetom ǀ Vna, ſe huali de vſaketeri Goſpody daj. ed. ſi uppa kuhat ǀ Obedn ſe nej potſtopil Krajlu povedat de bi ſe h' ſmerti perpravil, sakaj veliki Gospodini daj. ed.+ nej navada povedat, de bi ſe h' ſmerti perpravili ǀ en dan je bil povabil Rimsko Goſpodo tož. ed. v'gostje ǀ kakor je nauada danaſhni dan per Gospodi mest. ed. ǀ Cicero je shelel, de bi ſyn pred Rimsko Gospodo or. ed. enu lepù govorjene naprei perneſel ǀ Sydj ta offertni Annas s' to Judousko Gosbodo or. ed. Kongruenca z glagolom v množini v drugem zgledu temelji na pomenu in torej ne kaže na slovnično množino samostalnika; → gosposka.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

gostarija [gostarȋja] samostalnik ženskega spola

gostija

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

gostìti -ím nedov. gostiti, streči gostu: nyegove szprevávce gosztio KOJ 1848, 81; pren. ki mené ſzpreſzvétim Tejlom tvojim, i krvjom goſztis KM 1783, 110; Doli poſzadis Kſzvojmi ſztoli, i goſztis vſze BKM 1789, 360
gostìti se -ím se dobro jesti in piti: i goſztio ſze je vſzáki dén ſzvetlo KŠ 1771, 226; ſze je 's-nyimi goſztio KM 1796, 80; On ſze dobro z-mojim goſzti SIZ 1807, 61; Gda bi ſze vkup ſzprávleni Filiſzteuske goſztili KM 1796, 50u
gostéči -oga sam. gost, svat: i potom ti vnogi gosztécsi szo sze v-Büdino napótili AI 1875, br. 1, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

gostje [góstje] samostalnik srednjega spola

gostija

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

gostnišče [gostníšče] samostalnik srednjega spola

jedilnica, obednica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

govedina [govẹ̑dina] samostalnik ženskega spola

govedina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

grah [grȁh] samostalnik moškega spola

rastlina grah, LATINSKO: Pisum sativum, ali njeni plodovi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

grgljati [grgljáti grgljȃm] nedovršni glagol

grgrati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

gristi [grísti grízem] nedovršni glagol

gristi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

grizenje [grízenje] samostalnik srednjega spola
  1. grizenje
  2. bolečine v trebuhu; kolika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

grižljaj [grȋžljaj] samostalnik moškega spola

grižljaj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

grmulja [grmúlja] samostalnik ženskega spola

navadno množina plod črnega trna; trnulja

PRIMERJAJ: drenulja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

grozd [grȍzd grózda] samostalnik moškega spola

grozd

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

grozdiče [grozdíče] samostalnik srednjega spola
  1. grozdna jagoda
  2. ribez

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

grozdje [grọ́zdje] samostalnik srednjega spola

grozdje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

grozdje -a s grozdje: Kadaj ſte vidili, de bi na terny raslu grosdie im. ed., ali fige na oſſati ǀ vinogradi ſo polni slatkiga grosdia rod. ed. ǀ je bil ſnejdil … 20 liberz grosdja rod. ed. ǀ mu je bil Bug prepovedal vinu pyti, grosdie tož. ed. jèsti ǀ kadar bi vam vashe groſdje tož. ed. pokradili s'vinogradu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

gruditi [grúditi grȗdim] nedovršni glagol

glodati

PRIMERJAJ: grusti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

grusti [grústi] nedovršni glagol

glodati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

gúliti, -im, vb. impf. 1) wetzen, reiben, abnützen, abreiben, Jarn., Mur., Cig., Jan., Erj. (Torb.); g. se, sich reiben, Cig., Jan.; psi se gulijo = se igrajo, Jarn.; — die Rinde, die Haare, die Haut abwetzen, schinden, Cig., SlGor.; — osla s palico g., (prügeln), Vod. (Izb. sp.); — g. kaj, = brez zob jesti, C.; — 2) schlecht geigen, fiedeln, Jan., C.; — vsak svojo guli = vsak svojo gode, Gor.; — 3) ausziehen, schinden (fig.), prellen, bedrücken, Cig., Jan., nk.; gulijo ga, dokler čutijo, da ima kak krajcar, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

hajdinjàča -e ž močnata jed iz ajdove moke: Niti hajdinyače nebi meli jesti BJ 1886, 15

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

helčica [hélčica] samostalnik ženskega spola

navadno množina sorta jabolk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

hitẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) eilen; čas hiti; mimo h., vorübereilen; — 2) sich beeilen; hiti, hiti z delom! beschleunige die Arbeit; hitim jesti, mlatiti, itd., ich beeile mich beim Essen, Dreschen, usw., vzhŠt.; kako mu hiti praviti, kar je čula! wie eilig sie ihm das Gehörte mittheilt! C.; — mit Eifer behaupten: zmerom ti je hitela, da jo bo vzel, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

hladilnica [hladȋlnica] samostalnik ženskega spola

jama, prostor za shranjevanje živil pri nizki temperaturi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

hlastati [hlastáti hlastȃm] nedovršni glagol

hlastno jesti, hlastati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

hlástən, -stna, adj. hastig, gierig, Cig. (T.), nk.; h. po čem, gierig nach etwas, C.; hlastno jesti, gierig, hastig essen, SlN.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

hleb [hlȅb hlẹ́ba] samostalnik moškega spola

koroško hlebec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

hlebček [hlẹ̑bčǝk] samostalnik moškega spola

majhen hlebec; hlebček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

hlebec [hlẹ̑bǝc] samostalnik moškega spola

majhen hlebec; hlebček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

hlebnica [hlẹ̑bnica] samostalnik ženskega spola

kos tkanine, na katerem se mesi testo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

hotẹ́ti, hǫ́čem, -čèm, z nikalnico: ne hotẹ́ti, nę́čem (nǫ́čem), vb. impf. 1) wollen; kdor hoče jesti, mora delati; inf. (iti, imeti, storiti itd.) je pogostoma izpuščen: kam hočete? otročiči hočejo kruha; kaj čem s teboj? was soll ich mit dir anfangen? ne more, kakor bi hotel, die Hände sind ihm gebunden, Cig.; to mu ni hotelo v glavo, das wollte ihm nicht einleuchten, Cig.; kaj hočete od mene? was wollt (verlangt) ihr von mir? kaj mi pa hoče? was will er denn mit mir? saj ti nihče nič neče, es will dir ja niemand etwas Leides anthun; kdo pa mi kaj hoče? wer wünscht mich denn? C.; naj se zgodi, kar hoče, es mag was immer geschehen; naj bo(de), kakor hoče, dem sei, wie ihm wolle; hoti ali ne hoti, du magst, mochtest, er mag, mochte wollen oder nicht, C.; vsak človek ima trenotja, ko ga, hoti ali ne hoti, obidejo misli, prijetne, neprijetne, to ni v njegovi moči, Str.; hočeš (ali) nočeš, hote (ali) nehote, nolens volens, Cig.; hočeš nočeš, moraš poslušati do konca, Jurč.; hočeš nečeš, moral je iz prodajalnice, Erj. (Izb. sp.); moral je, hotel ali ne hotel, govoriti, Jurč.; hotę́ vorsätzlich, geflissentlich, Cig., Jan., Banjščice (Goriš.)-Erj. (Torb.), BlKr.; z naslednjim: da, wollen, daß ...; — hoče, da bi drugi se po njem ravnali; — Bog hotel! wollte Gott! Cig., Jan., Krelj, Dalm., Kast., Ravn., nk.; Bog hotel, da ... Dalm.; Bog ne hotel, da ... Dalm.; — dobro h. komu, jemandem wohl wollen, freundlich gesinnt sein, Mur., Cig., Jan., nk.; (po nem.); — 2) čèš, in der Meinung, mit dem Gedanken, als wenn; menijo, češ, zdaj je končano, sie meinen, damit sei es abgethan, Met.; varujte se vpričo ljudi delati svojih dobrih del, češ, da bi vas videli, Ravn.; češ, je mislil sam pri sebi, Jezus bo skoraj pozemeljsko kraljestvo postavil, Ravn.; vsi berači k meni hodijo, češ, imam vsega dosti, jvzhŠt.; = anti češ (an češ), Lašče-Levst. (Rok.); — 3) hoče se mi (piti, jesti, spati), es gelüstet mich, Mur., Cig., Jan., C., Met.-Mik.; hotelo se mu je glasno zaječati, Zv.; meni se ne hoče krvi od juncev in jagnet, Dalm.; nič se mi ne hoče, ich hab zu nichts Lust, bin verstimmt, Cig.; ni se mu hotelo, es beliebte ihm nicht, Let.; — 4) hočem z infinitivom za futurum (pri starejših pisateljih, Mik. (V. Gr. IV. 862.)); tedajci mu če križ v gostje priti, Krelj-Mik.; ti nečeš moje duše v peklu pustiti, Dalm.-Mik.; tako tudi v Koboridskem kotu na Goriškem-Erj. (Torb.); — pomni: inf. nav. htẹ́ti; praes. 1. sing. hčem, Mik., nk.; očem, Gor., Rož.; hočo, Trub., Krelj; čo, Trub., Kast.; hočo, hoču, BlKr.-Mik.; Nečo, nečo, Ive dragi, Npes. (BlKr.)-Let.; ščę̑m, nèščem, ogr.-Valj. (Rad); hòču, ču, nèčem (néčem), nèču, kajk.-Valj. (Rad); 3. pl. (poleg: hočejo) hotę́, Trub., Krelj-Mik.; (poleg: nečejo, nočejo) nehte, BlKr.; néte, netę́, Valj. (Rad); — hoč, hoči, nam. hočeš, Krelj, Gor.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

hȏvsati, -am, vb. impf. = požrešno jesti: svinje hovsajo, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

hram [hrȃm hramȗ] samostalnik moškega spola

prostor za shranjevanje živil; kašča; shramba

PRIMERJAJ: hramba

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

hrana [hrána] samostalnik ženskega spola

hrana, živila

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

hranik [hraník] samostalnik moškega spola

kdor skrbi za zalogo živil

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

hrániti -im nedov. hraniti, dajati hrano: nam do tisztoga dnéva lepou morete hrániti to nasso dévojko SIZ 1807, 6; On je gotov vsze hrániti KAJ 1848, 9; ár ti nyé hránis ABC 1725, A8a; Otsa drági nebeszki, ſteri vſze hránis KŠ 1754, 243; esche zdai me hráni TF 1715, 21; nyé varuie ino hráni SM 1747, 86; naj i tejlo ſzpodobnim tálom hránimo KŠ 1754, 28; On bode i váſz hránio BRM 1823, 6; tam ſzo ga kouvranye hránili KM 1796, 75; pren.Tak i nadale hráni Düso KŠ 1754, 267; Ocsa vas nebeſzki nyé hráni KŠ 1771, 20; nass Ocsa nebeszki, hráni naſſe duse KM 1783, 20; Naj tih vörnih nyih Düſe hráni KMK 1780, 62; nego je hránte vu ſztráhi i opominanyi Goſzpodnovom KŠ 1771, 586
hrániti se -im se
1. preživljati se: z-vogrszkim krühom sze hránis KOJ 1833, XIII; Ar zdelom rouk tvoji bodes ſze hráno KŠ 1754, 168; kaj ſze je nyihova dr'zéla hránila ſzkráleſzke zemlé KŠ 1771, 380
2. jesti, uživati: Zgrablivci se s temi slabejšimi stvári hránijo AI 1878, 7
hránjeni -a -o hranjen: Moj'zes: vugoden je bio Bougi, ki je hrányeni tri mejſzecze KŠ 1771, 360; Ka sze naj od gláda szmrti resijo od nasega országa szo hrányeni AI 1875, kaz. br. 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

hren [hrȅn] samostalnik moškega spola
  1. rastlina hren, LATINSKO: Armoracia rusticiana
  2. rastlina vodna kreša, LATINSKO: Nasturtium

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

hrustati [hrústati hrústam] nedovršni glagol

žvečiti kaj krhkega; hrustati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

hrustavka [hrustȃvka] samostalnik ženskega spola

sorta češnje hrustavka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

hrustljati [hrustljáti hrustljȃm] nedovršni glagol

po malem žvečiti kaj krhkega; hrustljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

hruševica [hrúševica] samostalnik ženskega spola

hruškova juha

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

hruška [hrȗška] samostalnik ženskega spola

drevo hruška, LATINSKO: Pyrus communis, ali njegov plod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ibrik [ībrik] samostalnik moškega spola

majhen kotel; kotliček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

íti, grę́m, (tudi: grèm), grę́dem, ídem, imprt. pójdi, ídi, part. praes. gredę́, gredǫ́č, (idę́, idǫ́č, Levst. [Sl. Spr.], C.); pf. šə̀ł sə̀m, fut. šə̀ł bǫ́m, pọ́jdem, vb. impf. 1) gehen; kam greš? zdaj gredo, jetzt kommen sie; i. svojo pot, seines Weges gehen; za kom i., jemandem folgen, nachgehen; i. po kaj, etwas holen, abholen; na, nad koga i., auf jemanden losgehen; z vojsko na (nad) koga i., jemanden bekriegen; za pogrebom i., an einem Leichenzug theilnehmen; s procesijo i., eine Procession halten; tudi: an der Procession theilnehmen; na vojsko i., in den Krieg ziehen; i. na tuje, po svetu, in die Fremde, in die weite Welt ziehen; i. v vojake, unter die Soldaten gehen; i. po opravkih, den Geschäften nachgehen; i. na semenj, zu Markte gehen; i. na božjo pot, eine Wallfahrt thun; i. na izprehod, spazieren gehen; i. na delo, an die Arbeit gehen; na ladjo i., sich einschiffen, Cig., Jan.; i. na morje, unter Segel gehen, Cig.; s supinom: i. spat; i. na potok prat; i. plenit, auf Beute ausgehen; na to gre, da ..., er strebt darnach, ..., vzhŠt.-C.; — sich bewegen: i. v kolobar, sich im Kreise bewegen, sich drehen; solnce gre za goro, die Sonne geht unter; i. rakovo pot, zurückgehen, im Verfall begriffen sein, Rückschritte machen; — dež, sneg, toča gre, es regnet, schneit, hagelt; tanek piš gre po smrečju, LjZv.; — lahko gre od njega, er hat einen leichten Stuhlgang, Cig., C., jvzhŠt.; — jesti, piti mi ne gre, es schmeckt mir nicht; vino gre v glavo, der Wein nimmt den Kopf ein, Cig.; bolezen gre po ljudeh, die Krankheit grassiert unter den Leuten, Jan. (H.); od njega ne gre dober glas, er steht in keinem guten Rufe, Cig.; — 2) gebracht werden, fortgeschafft werden, abgehen; pritožba gre k okrajnemu glavarstvu, die Beschwerde wird an die Bezirkshauptmannschaft gerichtet, Levst. (Nauk); mnogo žita gre iz dežele, viel Getreide wird exportiert, Cig.; ta denar več ne gre, dieses Geld hat keinen Cours mehr, Cig., Dol.-Levst.; to blago ne gre več, dieser Artikel ist außer Cours, Cig.; ne gre v prodaj, wird nicht leicht angebracht, jvzhŠt.; blago gre izpod rok, geht ab; To, bratec, med učene gre lingviste, Preš.; — in einen Zustand versetzt werden: i. v šibre, in Trümmer gehen; pod zlo, po zlu i., verderben, zugrunde gehen; tako preveč v izgubo gre, es geht auf diese Art zu viel verloren, Cig.; denarji gredo na malo, das Geld nimmt ab, Cig.; — verbraucht werden: vse je šlo, alles ist daraufgegangen, alles ist verthan; v to zidanje je šlo mnogo lesa, dieser Bau hat viel Holz gebraucht; — ne bo šlo vse v to posodo, dieses Gefäß wird nicht alles fassen; — vonstatten gehen: izpod (od) rok i.; delo mu gre od rok, er arbeitet flink; ne gre, pa je, kurzum, es geht nicht, Cig.; če bo šlo po sreči, wenn es gut geht; — 3) sich entwickeln; iti v veje, sich ästen, Cig.; i. v perje, ins Kraut wachsen; solata gre v glave, häuptelt sich; — 4) sich handeln; iti za kaj: ide za to, da izvršimo veliko misel, es handelt sich um die Realisierung einer großen Idee, Cig. (T.); ne gre mi za kaka dva goldinarja, es soll mir nicht auf ein paar Gulden ankommen, Cig.; za glavo mu gre, es geht ihm ums Leben; gre komu ob glavo, Ravn.-Mik.; ob život, Dalm.; — ali ti gre ob pamet? bist du toll? Cig.; na jok mi gre, es ist mir so weinerlich, Cig.; — 5) sich geziemen; Ti se pa v jutro lepo napravi, Kakor vsaki nevesti gre, Npes.-K.; tako ne gre, so geht es nicht an; kakor gre, wie es sich ziemt; ženi na ljubo gre nekaj žrtvovati, Jurč.; okregati jih je šlo, sie hätten getadelt werden sollen, Ravn.-Mik.; gebüren: vsakemu gre toliko; njemu gre čast; Brešno, ki popotnim gre, Npes.-K.; olajšila, idoča potujočim vojakom, DZ.; mož, ki mu gre vera, Levst. (Zb. sp.); — gehören: to ne gre vmes, Cig.; še nekaj naukov gre sem, Ravn.; semkaj gredoč, hieher gehörig, DZ.; — 6) glagol "iti" se izpušča: ide k pastirjem, a oni nad njega, Mik.; ne dajo mu v hišo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

iverica [iveríca] samostalnik ženskega spola

navadno množina medena pogačica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

izjedati [izjẹ́dati izjẹ́dam] nedovršni glagol

požirati, izjedati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

izjesti [izjẹ́sti izjẹ́m] dovršni glagol

požreti, izjesti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

jabolčnik [jábou̯čnik] samostalnik moškega spola

jabolčna čežana

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

jabolko [jábou̯ko] samostalnik srednjega spola

jabolko

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

jagoda [jágoda] samostalnik ženskega spola

jagoda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

jajce [jájce jajcẹ́ta] samostalnik srednjega spola

jajce

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

jajnik [jājnik] (jajnjak) samostalnik moškega spola

praznični kruh iz jajčnega testa

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

jamnica [jȃmnica] samostalnik ženskega spola

jama za shranjevanje repe, korenja čez zimo; zasipnica

PRIMERJAJ: repnica2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

janež [jánež] samostalnik moškega spola

rastlina janež, LATINSKO: Pimpinella anisum

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

jarica [járica] samostalnik ženskega spola

vrsta žita, morda pira

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

jebača [jebáča] samostalnik ženskega spola

medena pogača

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ječmen [jéčmen] samostalnik moškega spola

rastlina ječmen, LATINSKO: Hordeum vulgare

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ječmenova kaša [ječmẹ́nova káša] samostalniška zveza ženskega spola

ječmenova kaša, ješprenj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

jed [jẹ̑d jedȋ] samostalnik ženskega spola

jed

PRIMERJAJ: jedba

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

jedba [jẹ̑dba] samostalnik ženskega spola

jed

PRIMERJAJ: hrana

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

jẹ̑dəc, -dca, m. der Esser, Mur., Cig., Jan.; kjer je veliko blaga, tamkaj je tudi dosti jedcev, Škrinj.-Valj. (Rad); jedcev je dosti, pa jesti je malo, jvzhŠt.; — der Kostgänger, Cig.; — tudi: jẹdə̀c, -dcà, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

jedišče [jedíšče] samostalnik srednjega spola

jedilnica, obednica

PRIMERJAJ: jestnišče

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

jẹ̑dkati (dodatek k slovarju), dodaj: — = jesti (v otročjem govoru), Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

jedrce [jédrce] samostalnik srednjega spola

jedrce

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

jedro [jédro] samostalnik srednjega spola

jedrce

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

jelcigar [jẹ́u̯cigar] (jelcegar, jevcegar, jevcigar) samostalnik moškega spola

sorta jabolk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

jelenina [jelenína] samostalnik ženskega spola

divjačinsko, jelenovo meso

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

jesen1 [jésen] samostalnik moškega spola

drevo jesen, LATINSKO: Fraxinus excelsior

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

jẹ́sti, jẹ́m, vb. impf. 1) essen (von Menschen), fressen (von Thieren); krava ne je tega, die Kuh frisst das nicht; ne bo več kaše jedel = er ist todt, Cig.; prinesi (daj) mu jesti, bring (gib) ihm zu essen, grem si po jesti, ich gehe etwas zu essen holen; nimam kaj jesti, ich habe nichts zu essen; pojdite jest, kommt zu Tische; zdaj jejo (jedo), jetzt sind sie bei Tische; dobro j., einen guten Tisch führen; pri kom ješ? bei wem hast du die Kost? Cig.; veselo je gledal, kako se mu (detetu) dobro je, wie es ihm schmeckt, Jurč.; — jeden mesec, jedeno solnce, die Mondes-, Sonnenfinsternis, Mik.; — 2) ätzen, fressen, verderben; rja je železo, der Rost frisst das Eisen; — 3) beißen: nekaj me je, es beißt mich etwas, bolhe me jejo, jvzhŠt.; — je me, ich habe Bauchgrimmen, Cig., C.; — 4) ärgern, kränken, Cig., C.; to ga je, das macht ihm Sorgen, das ärgert ihn, Cig., C.; vest ga je, das Gewissen beißt ihn, Cig.; — j. se, sich grämen, Mur., Cig.; — 5) j. se, zanken, hadern, Mur.; sosedje se zmeraj jedo, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

jèsti jéjm tudi jém nedov.
1. jesti: kai je ztoga dreva ſzáda dobro jeſzti SM 1747, 6; ſzlobodnoje pred K. Vecsérjov jeſzti KŠ 1754, 211; ſteroga je nej ſzlobodno bilou nyemi jeſzti KŠ 1771, 38; Jeſzti Enni KM 1790, 93; Pod vcsenyom je nikomi nej szlobodno jeszti KOJ 1845, 9; Njegovo [jazbečevo] meso je dobro jesti AI 1878, 10; Nej so meli kaj jesti BJ 1886, 9; csi piem, ali jem vu koterom meſzti SM 1747, 83; csi jejm, ali pijém KŠ 1754, 239; kteri nevreidno jei, i pie SM 1747, 24; Csi prevecs jej i pijé KŠ 1754, 36; Zakaj jej vas Vucsitel KŠ 1771, 28; naj krüh jej KM 1796, 7; Ki de ga [kruh] gyo, vſzigdár de 'zivoucsi BKM 1789, 177; Midva jeiva zetoga ograda drevja ſzád SM 1747, 5; Csi jejmo, piémo KŠ 1754, 24; Pri stoli delamo i jeimo BJ 1886, 8; Koliko godikrát zetoga krüha jeite SM 1747, 23; Záto, ali jejte, ali piéte KŠ 1754, 80; zakaj zpublikánusmi jejte i piéte KŠ 1771, 181; gda krüh jejo KŠ 1771, 50; gda váſz jejſzt zovéjo KM 1790, 82; naj ſzpokojnoſztyov delajoucſi ſzvoj krüh jejo KŠ 1754, 166; Ne jeita ſnyega SM 1747, 5; Vzemte ino jeite TF 1715, 39; Vzemite, ino jeite SM 1747, 40; Jête mi 'ze KAJ 1870, 87; vu ſterom dnévi ſnyega bodes jel SM 1747, 6; Gda bos jo i naſzitis ſze KŠ 1754, 168; ſteri dén bodes 's-nyega jo KM 1796, 6; Sterikoli bode jo ete krüh KŠ 1754, 208; Csi bode ſto jo zetoga krüha KŠ 1771, 286; ka bomo jeli, ali ka bomo pili KŠ 1754, 90; ka bomo jeli KŠ 1771, 20; zetoga dreva bodeta jela SM 1747, 6; csi bodeta te prepovejdani ſzád jela KM 1796, 7; keliko krát jeli boudete TF 1715, 39; ka bodte jeli, i ka bodte pili KŠ 1771, 20; Jelie Bog erkal, kaibi zetoga ograda nikakſega ſzáda ne jela SM 1747, 5; Jo ſzam, pio SŠ 1796, 70; dnesz szem nika nêjo KAJ 1870, 8; i on je tüdi jel SM 1747, 6; Ivan krſztiteo nej je jo, ni pio KŠ 1771, 36; ka je i on jo 's-nyega KM 1796, 7; ka je ſz-prepovejdanog drejva ſzád jejla KM 1796, 7; Niti ſzmo zobſztom nikoga krüha nej jeli KŠ 1771, 629; jeli ſzo i pili ſzo KŠ 1771, 82; pren. ágencz vüzenszki, koga Boug veli jeszti BKM 1789, 96; gde jejm zmojmi vucsenikmi ágnecza KŠ 1771, 245; gde ſcsés da jeis vüzenſzkoga ágnecza KŠ 1771, 88; gda mi nyegovo ſzvéto Teilo jeimo SM 1747, 40; vüzenſzkoga ágnecza, naj ga jejmo KŠ 1771, 245; z-Dreva znánye dobroga ino hüdoga ne jei SM 1747, 6; z-Dreva znánye dobroga ino hüdoga ne jej KM 1796, 6; vzemte i jejte, eto je moje tejlo KŠ 1754, 8b
2. uničevati: 'sabe, tejlo nam jele bodo SŠ 1796, 49
3. mučiti, vznemirjati: Csi te pa edendrügoga grizli i jeli KŠ 1771, 568
4. v nedoločniku jed, hrana: nemorem gorisztánoti, jeszti ti szpraviti KAJ 1870, 8; Záto je zdaj velo gor’ prineſzti jeſzti SIZ 1807, 32
jedóuči -a -e jedoč: I prineſzte to krmleno tele, zareſte je i jedoucsi veſzélmo ſze KŠ 1771, 223

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

jesti [jẹ́sti jẹ́m] nedovršni glagol

jesti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

jesti nedov., F42, acalánthis, -dis, oſſád, ali szhetize, kateriga ẛarnîe ṡhtiglizi radi jedó; aedere, jeiſti; edo, -re, jéſti, vṡhiti; estur âb edor, ſe jei; fagoldori, kateri jidò preklete rizhy; fruges, ſléherni ſad te ṡemle, kateri ſe jei inu vṡhiva; ips, ipsis, en rogázh, en zherv, kateri terṡtje jei; nomae, -arum, eni prehudi toruvi, ali bolezhine, katere okuli ſebe jidó, ali reṡjédajo; prandere, obédvati, koſſilu jeiſti; rapunculus, -li, rapunzila ſalata, ſe s'korenzam jei; superedere, verhu jéſti, ali potler jéſti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

jesti jem nedov. jesti: di y nimaio dati ni jeiſti nedol., ni pyti ǀ nemorem jejsti nedol., nemorem spati ǀ nej mogal ni jejſti nedol., ni ſpati ǀ de li imajo dobru pyti, inu jeisti nedol. ǀ skuſi mirakel je bil taiſtom dal ieiſti nedol. ǀ on da apetit dobru pijti, inu jeſti nedol. ǀ Bug prepovedal vinu pyti, grosdie jèsti nedol. ǀ eno cello deshelo je bil v'goſtie povàbil, inu vſim obilnu dall pyti, inu jèſti nedol. ǀ Kadar je bil Iesus noter shal v'eno hiſho eniga vihſhiga teh Fariſeou, na eno Sabboto Kruh jejsti namen. ǀ kadarkuli jeish 2. ed., ali pijesh ǀ v'Postu taku dobru meſsu jejsh 2. ed., kakor o Pustu ǀ de ſi lih jei 3. ed., vener ſe nemore naſitit ǀ Kmet jej 3. ed. kruh, inu pye vinu, katiru s' ſvojo roko ſi perdella ǀ dobru pye, inu jeij 3. ed. ǀ Ti bolni, inu cilu slabi ludje shiher meſſu jedò 3. mn. ǀ poſt je ſazhetik nebeskiga lebna, inu gliha teh Angelou, katiri nikuli nejedò +3. mn. ǀ Mosh k' ny pravi, bodite vshe drusgi, ali kuſsi, jei vel. 2. ed., inu molzhi ǀ Jeſt vam bom poshilal pishata, inu taiſte jeite vel. 2. mn. ǀ Sabinus li duakrat v'tedni je jedil del. ed. m ǀ bi bil rad ſhelod jeidil del. ed. m ǀ nihdar nej gorkiga iejdil del. ed. m ǀ taiſte je kuhal, inu jedel del. ed. m ǀ kateribo ta S. kruh jejdil del. ed. m ǀ v' poſti je meſſu jeidila del. ed. ž ǀ sheina bo vſe s'kuſi jedila del. ed. ž, inu pijla ǀ de bi 40 lejt zhloveka nevidla, ſrovu Korenje jedla del. ed. ž, inu vodo pila Kakor Maria AEgiptiaka ǀ druſiga nebò jeidla del. ed. ž ampak semlo ǀ nej druſiga jeila del. ed. ž ampak srovu koreine ǀ ukupaj per eni misi sta jedla del. dv. m ǀ s'ene ſklede ſta jedila del. dv. m ǀ leta dua ſta is ene sklede ieidla del. dv. m ǀ samu sozhivie, inu sele ſo jeidili del. mn. m ǀ de bi tudi ribe jeidli del. mn. m ǀ tard kruch ſo jedli del. mn. m ǀ nej ſo ſi rokè vmili, kadar ſo kruch jèdilij del. mn. m ǀ eno slatko spisho ſo jejdili del. mn. m ǀ malu bodo spali, inu jejdilij del. mn. m ǀ matere suoje otroke, ſo kuhale, pekle, inu jejdile del. mn. ž ǀ matere ſo ſvoie otroke jedjle del. mn. ž ǀ Deklizam dam sa Koſſilu en par pezhenih pishat, de bodo raven Matere kokushi jeidle del. mn. ž

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

jesti glag. nedov. ♦ P: 45 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DBu 1580, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

jestnina [jestnína] samostalnik ženskega spola

ena ali več jedi, navadno kuhanih, ki tvorijo samostojni del v okviru enega obroka; jed; hod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

jestnišče [jestníšče] samostalnik srednjega spola

jedilnica, obednica

PRIMERJAJ: jedišče

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ješprenj [jẹ́šprenj] samostalnik moškega spola

ječmenova kaša; ješprenj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

jete [2. os. mn. vel.] gl. jesti ♦ P: 1 (DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

jetrnica [jẹ̑trnica] samostalnik ženskega spola

jetrna klobasa

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

juha [júha] samostalnik ženskega spola

juha

PRIMERJAJ: čorba

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

južina [júžina] samostalnik ženskega spola

opoldanska malica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

južinati [júžinati] nedovršni glagol

malicati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kàj kóga nedol. zaim. kaj: Jeli jeſzte eſche kai zvüna toga, na ſteroje vreidno navcsiti TF 1715, 45; Csi kai oblübi zmiloſcse, dá SM 1747, 75; ali piéte, ali kaj delate KŠ 1754, 81; Trüdim ſze za koj pozno KŠ 1754, 268; gde zſztároga zákona kaj naprej prináſa KŠ 1771 2 (B1b); nemajo kaj jeſzti KŠ 1771, 52; niki vdüsnoj vejſzti bolvana za koj dr'zijo KŠ 1771, 505; Eta rejcs ſztvoriti vcsini teliko, kak z-nicseſza kaj vö prineſzti KMK 1780, 9; nego ſcsé kaj prebránoga meti BKM 1789, 7b; csi tak zacsnemo kaj vcsiti KOJ 1833, V; Ki kaj hüdoga vidi ali csüje KOJ 1845, 9; dekoli v orszácskom ravnanyi mogôcsno bilo kaj privértivati AI 1875, kaz. br. 2; Nej so meli kaj jesti BJ 1886, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kajžerlj [kájžerǝlj kájžerǝljna] samostalnik moškega spola

goba karželj, LATINSKO: Amanita caesarea

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kalina [kalína] samostalnik ženskega spola

grm ribez, LATINSKO: Ribes

PRIMERJAJ: kalinje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kalinje [kalȋnje] samostalnik srednjega spola

ribezovo grmovje, LATINSKO: Ribes ( LATINSKO: rubrum, LATINSKO: nigrum)

PRIMERJAJ: kalina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kaloprc [kalọ̄prc] samostalnik moškega spola

rastlina zelena, klasasta meta, LATINSKO: Mentha spicata

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kanela [kanẹ̑la] samostalnik ženskega spola

cimet

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kapus [kȃpus] samostalnik moškega spola

rastlina zelje, LATINSKO: Brassica oleracea

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kàr, I. pron. rel. 1) was; kar si iskal, to si našel; teci, kar najhitreje moreš, lauf, so schnell du nur kannst; kar najprej mogoče, ehestens, Cig.; kar najbolj, möglichst, C.; — kar — toliko, je — desto, Mik.; kar večji, to boljši, C.; kar dlje, tem bolj, Vrt.; — II. conj. 1) seit; kar ga poznam, seit ich ihn kenne; kar jaz pomnim, seit meinem Gedenken; prim. odkar; — ravno kar (nav. ravnokar), soeben; — 2) razen kar, samo kar, = razen da, samo da, Levst. (M.); druge dote mu nisem dal, razen kar sem mu hišo pustil, Levst. (M.); — 3) als (da) plötzlich; vse je bilo tiho: kar nekaj zašumi v listju; — III. adv. 1) ohne weiters, nur; kar v grob z mano, pod zemljo! Ravn.; kar na samo pismo zabeležiti, Levst. (Nauk); kar ustrelil ga je; kar pojdi! kar to-le, nur dieses hier; to ni, da bi se kar tako jemalo; — kar nič, rein nichts, Cig., C.; kar eden ne, nicht ein einziger, Cig.; kar veliko se doseže, recht viel erreicht man, Vrtov. (Km. k.); kar doteknil se ga nisem, ich habe ihn gar nicht berührt, Notr.-Levst. (M.); — 2) = nikar, nicht, Guts.; kar — temuč, nicht — sondern, Guts. (Res.); — geschweige: greh na greh nakopava, kar da bi se ga kesal, Ravn.; še poslušati me ni hotel, kar pa da bi mi bil kaj dal, jvzhŠt.; v tem pomenu tudi: ne kar: še vzel bi mi, ne kar dal, Jan. (Slovn.); še jesti nimamo, ne pa kar bi se lepo oblačili, Jan. (Slovn.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

karfijola [karfijólanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

cvetača, karfijola

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

karun [karȗn] samostalnik moškega spola

rastlina poljska materina dušica, LATINSKO: Thymus serpyllum

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kaša [káša] samostalnik ženskega spola

kaša

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kašnata klobasa [kȃšnata klobása] samostalniška zveza ženskega spola

klobasa z nadevom, ki mu je primešana kaša; kašnata klobasa

PRIMERJAJ: kašnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kašnica [kȃšnica] samostalnik ženskega spola

klobasa z nadevom, ki mu je primešana kaša; kašnata klobasa

PRIMERJAJ: kašnata klobasa

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kašta [kȃšta] samostalnik ženskega spola

prostor ali stavba za shranjevanje žita; kašča

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kavsati [kȃvsati] nedovršni glagol
  1. s kljunom segati po čem; kavsati
  2. gristi

PRIMERJAJ: kavsniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kavselj [kávsǝlj kávsǝljna] samostalnik moškega spola

grižljaj, košček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kavsniti [kávsniti kȃvsnem] dovršni glagol

kavsniti, ugrizniti

PRIMERJAJ: kavsati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kihra [kȋhra] samostalnik ženskega spola

rastlina čičerka, LATINSKO: Cicer arietinum, ali njeni plodovi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kimelj [kímǝlj] samostalnik moškega spola

rastlina kumina, LATINSKO: Carum carvi, ali njen plod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kislina [kíslina] samostalnik ženskega spola

kisle stvari, jedi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

klas [klȃs klasȗ] samostalnik moškega spola

klas

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

klasti [klásti kládem] nedovršni glagol

dajati živini krmo; pokladati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

klastje [nepopoln podatek] samostalnik srednjega spola

rastlinska hrana za živali; krma

PRIMERJAJ: klastnina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

klastnina [klastnína] samostalnik ženskega spola

rastlinska hrana za živali; krma

PRIMERJAJ: klastje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

klavec [klȃvǝc] samostalnik moškega spola

klavec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kljuvanje [kljuvȃnje] samostalnik srednjega spola

seganje s kljunom po čem; kljuvanje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kljuvati [kljuváti kljújem] nedovršni glagol

kljuvati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

klobasa [klobása] samostalnik ženskega spola

klobasa

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

klobasar [klobȃsar klobȃsarja] samostalnik moškega spola

izdelovalec klobas; klobasičar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

klobasica [klobasíca] samostalnik ženskega spola

majhna klobasa; klobasica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kočljevati [kočljeváti kočljȗjem] nedovršni glagol

jesti dobre, izbrane jedi; sladkati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kofetelj [kofẹ́tǝlj kofẹ́tǝljna] samostalnik moškega spola

kos, grižljaj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

koj1 [kȍj] samostalnik moškega spola

hrana, živež

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kojiti [kojīti kojím] nedovršni glagol
  1. prehranjevati, hraniti
  2. poučevati, izobraževati, učiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kojle [nepopoln podatek]

reja, vzgoja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kolač [koláč] samostalnik moškega spola

velikonočni kruh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kolba [kọ̑lba] samostalnik ženskega spola

kokošje bedro

PRIMERJAJ: kolbica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kolbica [kọ̑u̯bica] ali [kọ̑lbica] samostalnik ženskega spola

kokošje bedro

PRIMERJAJ: kolba

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kolče [kolčȅ kolčẹ́ta] samostalnik srednjega spola

bet, s katerim se v pinji dela maslo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

koldem [nepopoln podatek] (kolden) samostalnik moškega spola

mandljevo jedrce

PRIMERJAJ: badem

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

koloraba [kolorȃba] (koleraba) samostalnik ženskega spola

rastlina koleraba, LATINSKO: Brassica oleracea var. gongyloides

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

korenje [korénje] samostalnik srednjega spola

rastlina korenje, korenček, LATINSKO: Daucus carota

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

korobela [korobéla] samostalnik ženskega spola

navadno množina neka sorta hrušk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kosilcati [kosíu̯cati] nedovršni glagol

zajtrkovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kosilo [kosílo] samostalnik srednjega spola

kosilo, južina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kositi1 [kọ́siti kọ́sim] nedovršni glagol

jesti kosilo; kositi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kosmač [kosmáč] samostalnik moškega spola

sorta jabolk kosmač

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kostanj [kóstanj] samostalnik moškega spola

drevo kostanj, LATINSKO: Castanea sativa, ali LATINSKO: njegov plod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

koščíca, f. 1) das Beinchen; slušne koščice, die Gehörknöchelchen, Erj. (Som.); — der Beinsplitter; s koščico se zadaviti; — ribja k., die Gräte, Zilj.-Jarn. (Rok.), Jan.; — = kocka, der Würfel, Rez.-C.; — 2) der Obststein; slive s koščicami vred jesti: sadne peške in koščice, Pirc; — der Kürbiskern, C.; — 3) der Merk (sium), Cig., Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kotel [kótǝu̯ kótla] samostalnik moškega spola

kotel

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kotlič [kotlȉč] samostalnik moškega spola

majhen kotel; kotlič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kozica [kozíca] samostalnik ženskega spola
  1. vrsta sloke, morda LATINSKO: Scolopax palustris
  2. železna posoda na treh nogah za kuhanje; kozica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kožica [kọ́žica] samostalnik ženskega spola
  1. kožica
  2. rastlina oljna repica, LATINSKO: Brassica rapa

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

krača [kráča] samostalnik ženskega spola

zgornji del prednje prašičeve noge

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kràj, krája, m. 1) das Aeußerste, der Rand; na kraju stati; na kraj sveta, ans Ende der Welt; za krajem (gozda, hriba i. t. d.), am Rande, Saume hin; od kraja odriniti, vom Ufer stoßen, Z.; — das Ufer, das Gestade, Cig.; h kraju, proti kraju, landwärts, Cig.; — die Leiste am Tuche, Cig.; — pl. kraji, der Rand eines Hutes, Cig.; star klobuk širocih krajev, Levst. (Zb. sp.); — der Endpunkt (geogr.), Cig. (T.); kraj sence, der Schattenpunkt, Cig. (T.); das Ende; zgornji, dolnji kraj, das obere, untere Ende; od kraja do kraja, von einem Ende bis zum andern; iz vseh krajev in koncev, aus allen Ecken und Enden; s krajem očesa je ne morem videti, ich kann sie durchaus nicht leiden; od konca do kraja, vom Anfang bis zum Ende; vojakov brez kraja in konca, Soldaten ohne Ende, Cig.; stori tako, pa bo kraj besedi (die Sache hat ein Ende), Z.; ni ne kraja ne konca tega prepiranja, der Streit will kein Ende nehmen; pri kraju, zuende: le poslušaj, nisva še pri kraju; delo je pri kraju; z zdravjem sem pri kraju, meine Gesundheit ist zerrüttet, V.-Cig.; vino je pri kraju, der Wein ist zu Ende, Z.; do kraja, vollends, ganz und gar, gründlich; vse do kraja pokončati; — der Anfang: od kraja, vom Anfange an; od kraja začeti, von neuem beginnen; vse od kraja jesti, alles (ohne wählerisch zu sein) essen; vsi od kraja, alle durch die Bank; s kraja omenjen, eingangs erwähnt, DZ.; — die Seite: v kraj (dejati kaj, iti), beiseite, hinweg; delo je v kraju (abgethan), Lašče-Levst. (M.); pravda še ni v kraju, Levst. (Zb. sp.); Najina ljubezen v kraju bo, Npes.-Schein.; na dva kraja, nach zwei Seiten; na vse kraje sveta; na vse kraje, in jeder Hinsicht, C.; — po mojem kraju, was mich betrifft, C.; — 2) das Ackerbeet, V.-Cig., Lašče-Erj. (Torb.), Kr.; saditi v lehe ali kraje, Nov.; boš ene tri kraje povlekel. Jurč.; dvajset krajev njive, LjZv.; — 3) die Gegend; lep k., samoten k.; vsak kraj ima svoje navade; v tuje kraje iti; — der Ort, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

krajec [krȃjǝc] samostalnik moškega spola

kos kruha, odrezan na koncu hlebca; krajec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

krapunzelj [nepopoln podatek] (krapuncel)

neka rastlina, verjetno motovilec, LATINSKO: Valeriana locusta, ali zvončnica, LATINSKO: Campanula rapunculus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kravojnica [nepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

navadno množina sorta hrušk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

krčma [kȓčma] samostalnik ženskega spola

gostilna, krčma

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

krčmar [krčmár] samostalnik moškega spola

gostilničar, krčmar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

krčmarica [krčmaríca] samostalnik ženskega spola

gostilničarka, krčmarica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

krebuljica [krebúljica] samostalnik ženskega spola

rastlina krebuljica, LATINSKO: Anthriscus cerefolium

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kremuc [kremȗc] samostalnik moškega spola

rastlina česnovka, LATINSKO: Alliaria

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

krhelj [kŕhǝlj] samostalnik moškega spola

rezina posušenega jabolka ali hruške; krhelj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

krhljak [krhlják] samostalnik moškega spola

kruh s posušenimi hruškami, jabolki

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

krhljevec [kŕhljevǝc] samostalnik moškega spola

kašasta jed iz posušenih hrušk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

križma [krȋžma] samostalnik ženskega spola
  1. olje z balzamom, ki se uporablja za maziljenje; krizma
  2. gostija ob krstu; botrinja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

krma1 [kŕma] samostalnik ženskega spola

rastlinska hrana za živali; krma

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

krmiti [krmīti krmímnepopoln podatek] nedovršni glagol

dajati živali krmo; krmiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

krof2 [krȍf] samostalnik moškega spola

navadno množina ocvrto pecivo; krof

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kruh [krȕh] samostalnik moškega spola

kruh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kruhar [krȗhar] samostalnik moškega spola

kdor peče kruh; pek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kruhek (ta mali) [krȗhǝk ta mȃli] (mali kruhek) samostalniška zveza moškega spola

neko pecivo, ki ga pečejo ob novem letu

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kruliti [krulīti krúlim] nedovršni glagol
  1. kruliti po trebuhu
  2. ropotati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

krušna kamra [krȗšna kȃmra] samostalniška zveza ženskega spola

prostor za shranjevanje kruha

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ksaberta [nepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

rastlina dobra misel, LATINSKO: Origanum vulgare

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ksirič [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

posušena morska riba trska; polenovka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kuha [kúha] samostalnik ženskega spola

jedi, ki se kuhajo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kuha -e ž kuhana jed: nikuli nej kuhe rod. ed. jedil, inu kadar v' bolesni ſo ga njegovi vishishi perſilili, de je mogal kaj kuhaniga jeſti (III, 516) → kuhati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kuhalnica [kúhau̯nica] samostalnik ženskega spola

kuhalnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kuhan -a prid. kuhan: Peteln tedaj bodi vasha Rihta, v'rajshi Kuhan im. ed. m ǀ koſſilu bo poſnu kuhano im. ed. s ǀ daitemi kuhane rod. ed. ž vode ǀ je mogal kaj kuhaniga rod. ed. s jeſti ǀ trije purgarij ſo na miſi eniga kuhaniga tož. ed. m ži. capuna imeli ǀ Hishnim Gospodiniam naprej poſtavem eno debelo kokush, v' nudelnih kuhano tož. ed. ž ǀ malukadaj ſó kuhanu tož. ed. s jedli ǀ shkoda sa taku dobre rezhy, de taku shleht ſo kuhane im. mn. ž → kuhati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kuhar [kȗhar] samostalnik moškega spola

kuhar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kuharica [kȗharica] samostalnik ženskega spola

kuharica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kuhati [kúhati kȗham] nedovršni glagol

kuhati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kukmak [kȗkmak] (kupmak) samostalnik moškega spola

neka goba, verjetno kukmak, LATINSKO: Agaricus arvensis

PRIMERJAJ: kukmanka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kumara [kúmara] samostalnik ženskega spola

rastlina kumara, LATINSKO: Cucumis sativus, ali njen plod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kumara -e ž kumara: v'Egijpti ſò veliku rib, zheſsna, zhebula, kumer rod. mn., dijn imeli (II, 540) ǀ sheli, inu ijſzhe buzhe, kumare tož. mn., zhebu, inu zheſsen (II, 541) ǀ kumare tož. mn., inu zhebu jeſti (II, 545) ← srvnem. kukumer ← lat. cucumer, cucumis ‛kumara’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kutina [kútina] samostalnik ženskega spola

drevo kutina, LATINSKO: Cydonia oblonga, ali LATINSKO: njegov plod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kvas [kvȃs] samostalnik moškega spola

droži, kvas

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kvasiti1 [kvasīti kvasím] nedovršni glagol

mešati droži, kvas v testo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kvirc [kvȋrcnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

začimba

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

lačen -čna prid. lačen: Oben kregul nej taku lazhen im. ed. m ǀ Chriſtus enu jutru je rajshal, inu je bil lazhin im. ed. m postal ǀ Kadar bo mene vidil de ſim nah bo mene oblekil, de ſim lazhim im. ed. m bodal meni Kruha ǀ de bi ſe supet k'naſhimu Nebeſhkimu Ozhetu, Kakor ta ſgubleni, inu lazhni im. ed. m dol. syn povernili ǀ imà gledat de drushina nej lazhna im. ed. ž ǀ nikar vshe sa tulikajn lazhniga rod. ed. m folka ǀ nej tedaj dado en piſilz Kruha timu lazhnimu daj. ed. m, en glash frishne vode timu sheinimu ǀ terbej ta lazhni tož. ed. m dol., inu prasni shelodizh naſitit, inu napolnit ǀ terbej tudi tiga lazhniga tož. ed. m ži. naſitit ǀ Vy ſte bily lazhni im. mn. m, inu shèjni pravice ǀ kadar ſvinie ſò lazhne im. mn. ž zvilio, inu proſſio jeiſti ǀ vſak dan naſſiti veliku lazhnih rod. mn. ǀ je bil naſſitil nekateru taushent lazhneh rod. mn. pershon ǀ tem lazhnem daj. mn. nej dall jeſti ǀ Gdu je bil savesal usta unim lazhnom daj. mn., inu poshreshnom levom ǀ s'veſseljem te potrebne, lazhne tož. mn. m, inu shejne je oskerbel

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

lakota [lákota] samostalnik ženskega spola

lakota

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

lakotnica [lákotnica] samostalnik ženskega spola
  1. požrešna, nikdar sita ženska
  2. (vbočeni) del telesa med zadnjim rebrom in kolkom; lakotnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

lakotnija [lakotnȋja] samostalnik ženskega spola

nenasitnost, požrešnost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

lava [láva] samostalnik ženskega spola

kuhinjska omara s pultom za pripravljanje jedi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

lebati -am nedov. gostiti se, mastiti se, preobilno jesti in piti, veseljačiti: sdaj je zhaſſ lebat nedol., trunfat, pyanzhovat, pleſſat, lushte tiga meſſa tribat ǀ drugu ſe nedela, ampak pyanzhova, pleſſa, skaka, leba 3. ed. ǀ kaj menish de dusha jei, pyanzhova, inu leba 3. ed. ǀ sdaj shiher lebate 2. mn., pyanzhuate, nezhiſtoſt, inu loterio tribate ǀ do terde nozhj vkupaj lebaio 3. mn., inu pyanzhuaio ǀ Pojdite tedaj ſemkaj, inu dobru lebajmo vel. 1. mn. inu nuzajmo naſh shivot dokler je mlad ǀ Vsaki dan je lebal del. ed. m, inu pyanzhoval inu li ſvojmu trebuhu je ſtregil ǀ ſvojmu garlu ſò prevezh ſtregli, lebali del. mn. m, inu pijanzhuali ǀ s'mojm blagom bi lebali del. mn. m, inu trunfali ← srvnem. lëben ‛živeti, razgrajaško se obnašati’. V goriš. narečju je li̯ébat znano v pomenu ‛gostiti se, mastiti se’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

lebeda [lebẹ́da] samostalnik ženskega spola

solatnica, ločika, LATINSKO: Lactuca

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

lecet [lẹ̑cǝt] samostalnik moškega spola

medeni kolač; lect

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

leča [lẹ́ča] samostalnik ženskega spola

rastlina leča, LATINSKO: Lens culinaris, ali njen plod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

lembas [lẹ̄mbas] samostalnik moškega spola

velika ponev, pekač

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

lesnika [lesníka] samostalnik ženskega spola

samorasla, divja hruška; lesnika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

lešnik [lẹ́šnik] samostalnik moškega spola

lešnik

PRIMERJAJ: olešnik, orešnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

likof [lȋkof] (lijkop) samostalnik moškega spola

koroško pitje po sklenjeni kupčiji; likof

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

limberg [līmberg] samostalnik moškega spola

začimba ingver

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

limona [limóna] (elmona) samostalnik ženskega spola

drevo limonovec, LATINSKO: Citrus x limon, ali LATINSKO: njegov plodlimona

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

litovž [lítovž] samostalnik moškega spola

gostilna, točilnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

lizanje1 [lízanje] samostalnik srednjega spola

lizanje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

lizanje2 [lizánje] (lazanje) samostalnik srednjega spola

testenine v obliki trakov, rezanci

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

lizati [lízati lížem] nedovršni glagol

lizati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ljúbiti, -im, vb. impf. 1) lieben; l. koga, l. resnico; ljubite se med seboj (sabo), liebet einander; — 2) liebkosen, herzen, Cig., Jan., Rez.-C.; (on je detetce) ljubil, objemal in kušal, Trub. (Post.); — küssen, Cig., Jan., Zora; (hs.); — 3) Versprechungen machen: tako dolgo mi je ljubil, na zadnje mi vendar ni storil, Krn-Erj. (Torb.); — 4) ljubiti, behagen, wohl bekommen: vino mu ljubi, C.; zrak mu ljubi, Svet. (Rok.); izmed vsega sadnega drevja so mu hruške najbolj ljubile, LjZv.; gospodi ljubi veliko oko, LjZv.; ta jed mu ne ljubi, schmeckt ihm nicht, Levst. (Rok.); — lj. se, belieben, gefallen: ne ljubi se mi jesti; ljubi se mi spati; kakor se komu ljubi, wie es jedem beliebt; nič se mu več ne ljubi; gefallen, Jan., Cig. (T.); — prim. bav. es liebet, beliebet mir, Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

lǫ̑čək 2., -čka, m. dem. lok; 1) der Geigenbogen, Lašče-Levst. (M.); — 2) z ločkom jesti, mit Appetit essen, jed mu je šla v loček, Lašče-Levst. (M.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

lonček [lónčǝk] samostalnik moškega spola

glinast lonček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

lonec [lónǝc] samostalnik moškega spola

glinast lonec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

lošperna [lọ̑šperna] (lušperna) samostalnik ženskega spola

sorta hrušk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

lozarna [nepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

navadno množina sorta jabolk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

luk [lȕk lúka] samostalnik moškega spola

luk, tj. rastlina iz rodu LATINSKO: Allium

PRIMERJAJ: beli luk, črni luk, pasji luk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

luštrk [lȗštrk] (luštrek) samostalnik moškega spola

rastlina luštrek, LATINSKO: Levisticum offcinale

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

mačarija [mačarȋja] samostalnik ženskega spola

navadno množina sorta hrušk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

mahovnica [mahọ̑vnica] samostalnik ženskega spola

jagoda dlakave mahovnice, LATINSKO: Vaccinium oxycoccosnepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

majaron [majarọ̑n] samostalnik moškega spola

rastlina majaron, LATINSKO: Majorana hortensis

PRIMERJAJ: majeron

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

majeron [majerọ̑n] samostalnik moškega spola

rastlina majaron, LATINSKO: Majorana hortensis

PRIMERJAJ: majaron

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

mak [mȁk] samostalnik moškega spola

rastlina mak, LATINSKO: Papaver rhoeas

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

makaron [makarọ̑n] samostalnik moškega spola

testenina, makaron

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

mal2 [mȃlnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

pripravljena, kuhana jed

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

malica [mȃlica] samostalnik ženskega spola

malica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

malin [málin] (malen) samostalnik moškega spola

mlin

PRIMERJAJ: mlin

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

malina [malína] samostalnik ženskega spola

navadno množina plod maline, LATINSKO: Rubus idaeus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

malinar [málinar] (malnar) samostalnik moškega spola

mlinar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

malinec [mālinǝcnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

navadno množina robidnica

PRIMERJAJ: robida

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

mandelj [mándǝlj mándǝljna] samostalnik moškega spola

mandelj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

marelica [marẹ̑lica] samostalnik ženskega spola

marelica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

margarana [margarána] samostalnik ženskega spola

drevo granatno jabolko, LATINSKO: Punica granatum, ali LATINSKO: njegov plod

PRIMERJAJ: margaranovo jabolko

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

margaranovo jabolko [margaránovo jȃbou̯ko] samostalniška zveza srednjega spola

granatno jabolko

PRIMERJAJ: margarana

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

marvalana [marvalāna] samostalnik ženskega spola

navadno množina mirabela

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

maslarija [maslarȋja] samostalnik ženskega spola

masleni rogljič

PRIMERJAJ: maslenka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

maslenik [máslenik] samostalnik moškega spola

lonec za shranjevanje masti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

maslenka [maslẹ́nka] samostalnik ženskega spola

masleni rogljič

PRIMERJAJ: maslarija

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

maslo [máslo] samostalnik srednjega spola

maslo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

mast [mȃst mastȋ] samostalnik ženskega spola

mast

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

mastiti [mastīti mastím] nedovršni glagol

dodajati zabelo, zabeljevati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

materina dušica [mȃterina dúšica] (dušica materina) samostalniška zveza ženskega spola

neka rastlina, verjetno materina dušica, divji timijan, LATINSKO: Thymus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

mavca [māvca] samostalnik ženskega spola

sladnepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

mazda [nepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

shramba za sadje

PRIMERJAJ: medija

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

mę̑d 2., mę̑da, medȗ, m. der Honig; satovni m., = m. v satovju, der Honigseim, Cig., C.; divji m., der Waldhonig, Cig.; der Lufthonig, der Honigthau, V.-Cig.; kosmati m., der Rauh- oder Tonnenhonig, V.-Cig.; cukrasti m., der Zuckerhonig, Cig.; steklenasti m., der Glashonig, Cig.; — kako reč za med jesti, etwas gerne essen, Rib.-M.; za med kaj vzeti, etwas gerne annehmen, Z.; brez potu ni medu, Npreg.-Cig.; govori, kakor bi med lizal, er ist von süßen Worten, Met.; na jeziku med, na srcu led, Npreg.-Zv.; — mačkin m. = smola, das Harz, Meg.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

med1 [mẹ̑d medȗ] samostalnik moškega spola

med

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

medenje [mẹ́denje] samostalnik srednjega spola

mešanje, žvrkljanje, medenje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

medija [mǝdȋja] samostalnik ženskega spola

shramba za sadje

PRIMERJAJ: mazda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

mediti [medīti medím] nedovršni glagol

povzročati, da sadje postane medno; mediti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

melisa [melīsa] samostalnik ženskega spola

rastlina melisa, LATINSKO: Melissa ( LATINSKO: officinalis)

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

memljati [mǝmljáti mǝmljȃm] (momljati) nedovršni glagol
  1. govoriti brez zob, nerazločno; momljati
  2. žvečiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

mera -e ž mera: kadar bo mera im. ed. nashih grehou napolnena ǀ G. Bug do ene guishne mere rod. ed., inu vage perpuſti zhloveka greshnu shiveti ǀ Tudi vy Hoshtery bote mogli rajtingo dati, od tajste premajhine mire rod. ed., inu vage s'katerimi ſte ludy goluffali ǀ bote hoteli pres mire rod. ed. jeſti, inu pijti ǀ my ſmo ga dolshni bres vſe glihe, inu mire rod. ed. lubiti ǀ Vezhi dejl Hosterju ſe fardama sakaj faush mero tož. ed. imaio ǀ vinu s'vodo meiſhaio, ali pak manshi mirro tož. ed. dadè ǀ jest ſim ſe vſijh vishah profliſsal en krajzer vudobit, sdaj per meri mest. ed., sdaj per intereſsu ǀ per meri mest. ed. ſim vſelei kai vudobil ǀ Resbite tajſte krijve mere tož. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

mesar [mesár mesárja] samostalnik moškega spola

mesar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

mesarstvo [mesȃrstvo] samostalnik srednjega spola

mesarija, mesarstvo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

mesiti [mesīti mẹ́sim] nedovršni glagol

mesiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

mesnica [mesníca] samostalnik ženskega spola

prodajalna mesa, mesnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

mesnik [mesník] samostalnik moškega spola

navadno množina sorta jabolk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

mesnina [mesnína] samostalnik ženskega spola

mesna jed

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

meso [mesọ̑ mesȃ] samostalnik srednjega spola

meso

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

mesti2 [mẹ́sti mẹ́dem] nedovršni glagol

iz smetane delati maslo; mesti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

mešta [mẹ̑šta] samostalnik ženskega spola

neka jed ali krma iz več sestavin

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

meta [mẹ̑ta] samostalnik ženskega spola

rastlina meta, LATINSKO: Mentha ( LATINSKO: piperita)

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

mirabelica [mirabẹ̑lica] samostalnik ženskega spola

navadno množina sadež mirabele

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

mlečnica [mlečnícanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

prostor za shranjevanje mleka; mlečnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

mlekarica [mlẹ̑karica] samostalnik ženskega spola

ženska, ki razvaža, prodaja mleko

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

mleko [mlẹ́ko] samostalnik srednjega spola

mleko

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

mleti [mlẹ́ti mẹ́ljem] nedovršni glagol

mleti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

mleziva [mlẹ́ziva] samostalnik ženskega spola

prvo mleko; mlezivo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

mlin [mlȋn] samostalnik moškega spola

mlin

PRIMERJAJ: malin

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

mlinec [mlȋnǝc] samostalnik moškega spola

mlinec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

močnik [mọ́čnik] samostalnik moškega spola

močnik, tj. juha iz moke in vode

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

mohant [mọ̑hant] samostalnik moškega spola

skuta, sirček, mehki sir

PRIMERJAJ: mohovt

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

mohovt [mọ̑hovtnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

koroško skuta, sirček, mehki sir

PRIMERJAJ: mohant

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

moka [mọ́ka] samostalnik ženskega spola

moka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

motovilec [motovȋlǝc] samostalnik moškega spola

rastlina motovilec, LATINSKO: Valerianella locusta

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

mrdljáti, -ȃm, vb. impf. jesti in m. = jesti, kakor brezzob starček, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

mrlẹ́zgati, -am, vb. impf. počasi, izbirčno jesti, Dol., Ip., GBrda.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

mrva [mŕva] samostalnik ženskega spola
  1. posušena trava kot krma za živali
  2. zelo majhna količina; mrvica

PRIMERJAJ: mrvica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

mrvica [mŕvica] samostalnik ženskega spola
  1. posušena trava kot krma za živali
  2. zelo majhna količina; mrvica

PRIMERJAJ: mrva

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

mrzlotina [mrzlotína] samostalnik ženskega spola

sladoled

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

multra [mūltra] samostalnik ženskega spola

korito za mesenje testa; mentrga; nečke

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

murba [mȗrba] (murva) samostalnik ženskega spola

murvin plod; murva

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

murka [mūrka] samostalnik ženskega spola

kumara

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

musterd [mūsterd] samostalnik moškega spola

rastlina gorčica, LATINSKO: Sinapis

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

muškatelica [muškatẹ̄lica] samostalnik ženskega spola

navadno množina sorta hruške muškatelica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

muškatov oreh [muškȃtov óreh] samostalniška zveza moškega spola

muškatni orešček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

muželj [múžǝlj] samostalnik moškega spola

navadno množina rezanec, testenina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

nadnica [nadníca] samostalnik ženskega spola

za bolnika predpisana prehrana; dieta

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

nageljnova žebica [nágǝljnova žebíca] samostalniška zveza ženskega spola

navadno množina nageljnova žbica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

najesti se [najẹ́sti se najẹ́m se] dovršni glagol

najesti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

napajati [napājati napājam] nedovršni glagol

napajati

PRIMERJAJ: napojiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

napočȋvič, adv. mit Pausen, zuweilen rastend: n. delati, jesti, Št.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

napojiti [napojīti napojím] dovršni glagol

napojiti

PRIMERJAJ: napajati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

nastačila [nastačíla] samostalnik moškega spola
  1. kdor skrbi za zaloge hrane in njeno pripravo
  2. vodja poročnega slavja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

nemọ̑č, f. 1) die Ohnmacht, die Schwäche, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), M., Valj. (Rad); nemoč in pomanjkanje, Dalm.; — die Krankheit, Habd.-Mik., Z.; — eine fraisenartige Krankheit der Schweine, ogr.-C.; — (adj. schwach: obležal je bolan in nemoč, Jurč.); — 2) črez nę̑moč, über die Kräfte, übermäßig, Cig., C., Levst. (Slovn.); črez nemoč delati, jesti, piti, Cig.; nikoli ne tožite, če nimate vsega črez nemoč, Ravn.; živino na poti črez nemoč goniti, Levst. (Nauk); tudi: črez nemọ̑č, Krn-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

neške [nǝškẹ̑] množinski samostalnik ženskega spola

podolgovata plitva posoda za mesenje; nečke

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

nešplja [nẹ̑šplja] samostalnik ženskega spola

navadno množina nešplja, tj. plod drevesa LATINSKO: Mespilus germanica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

novina [novína] samostalnik ženskega spola
  1. nov sadež, pridelek
  2. novica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

objedje [objẹ̑dje] samostalnik srednjega spola

sladek poobedek; desert

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

oblat [ọ̑blat] samostalnik moškega spola
  1. hostija
  2. piškot iz tankega, cevasto zvitega testa

PRIMERJAJ: olipa

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

obletnica [oblẹ̑tnica] samostalnik ženskega spola
  1. obletnica
  2. pojedina ob obletnici kakega dogodka

PRIMERJAJ: garmus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

oblica [oblíca] samostalnik ženskega spola
  1. krogla
  2. dušena repa

PRIMERJAJ: kugla

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ocvirek [ocvȋrǝk] samostalnik moškega spola

ocvirek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

Odam [ōdam] samostalnik moškega spola

svetopisemsko osebno ime Adam

PRIMERJAJ: odamov krhelj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

odhodnja [odhọ̑dnja] samostalnik ženskega spola

pogostitev ob odhodu, slovesu; odhodnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

odstavljati od mleka [odstávljati od mlẹ́ka odstávljam od mleka] nedovršna glagolska zveza

odstavljati od dojenja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

odteščati se [odteščáti se odteščȃm se] dovršni glagol

odteščati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ogladiti -im dov. udariti: karsnar sa vſako stopino ga s' palzo pò reprah ogladi 3. ed., taku da kadar je damu prishal nej mogal na nogah ſtati od truda, inu shlaku nej mogal jeſti, inu ſpati (III, 74)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

oglodati [oglọ́dati oglọ́dam] dovršni glagol

oglodati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ohraniti dov., F11, alleluja, hvalite Bogá, ali ohrani mene Búg; conservare, ṡkraniti, pervarovati, obderṡhati, ohraniti; diatetica, ena ordunga pyti inu jeſti ẛa ẛdravje ohraniti; munire, mozhnu ſturiti, poterdniti, obarovati, ohraniti; osanna, ohrani naṡ, tebe poniṡhnu proſſimo; permunire, dobru obarovati, ali ohraniti, mozhnu ſturiti; praeservare, ohraniti; praeservativum, [arznia] katera boléṡni brani, inu ohrani pred boléṡnjo; reservare, ṡkraniti, ohraniti, ṡaderṡhati; retinere, ohraniti, saderṡhati, vſtaviti, gori derṡhati; servare promiſsa, oblubo derṡhati, ohraniti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ohrovt [ọ́hrovt] samostalnik moškega spola

rastlina ohrovt, LATINSKO: Brassica oleracea var. sabauda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

okrožnik [okrọ̑žnik] samostalnik moškega spola

krožnik

PRIMERJAJ: taler

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

olešnik [olẹ́šnik] samostalnik moškega spola

lešnik

PRIMERJAJ: lešnik, orešnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

olipa [olīpa] samostalnik ženskega spola

navadno množina piškot iz tankega, cevasto zvitega testa

PRIMERJAJ: oblat

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

oljbar [ọ̑ljbar] (oljebar, oljibar, voljbar, voljebar, vojlibar) samostalnik moškega spola

oliva

PRIMERJAJ: oljika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

opresnik [oprẹ̑snik] samostalnik moškega spola

nekvašen kruh; opresnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ordunga ž, F13, abnórmis, -me, pres ordunge; adagia sunt: Nikomer h'dopadanîu, ali k'ẛhalimu, mèro inu ordungo dajati; canon, -onis, ordunga, poſtava; canonicè, po pravi ordungi; canonicus, v'duhovni verſti, ordungi; convictus, -ctus, po ordungi reja, v'kúp prebivanîe, vſakdanîa hrana, druſhtvu; diatetica, ena ordunga pyti inu jeſti ẛa ẛdravje ohraniti; digestum, v'eno ordungo perpravlenu; disciplina militaris, ṡholnerska ordunga; lex, poſtava, ṡapuvid, viṡha, ordunga; methodus, -di, ordunga, viṡha; praescriptio, en naprei piſſani furm ... ali ſuſebna viṡha, ali ordunga, enu prepovedanîe; regula, viṡha, ordunga

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

oreh [óreh orẹ́ha] samostalnik moškega spola

drevo oreh, LATINSKO: Juglans regia, ali njegov plod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

orešček [orẹ̑ščǝk] samostalnik moškega spola

majhen oreh; orešček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

orešnik [orẹ̑šnik] samostalnik moškega spola

lešnik

PRIMERJAJ: lešnik, olešnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

osláščiti se, -im se, vb. pf. Appetit bekommen: sprva ni htel jesti, a potem, kadar je okusil, jel je v slast = se je oslaščil, Vas Krn-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ošlopnik [ošlọ̑pnik] samostalnik moškega spola

omarica s hrano ali pijačo; kredenca; bife

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

oštarija [oštarȋja] samostalnik ženskega spola

gostilna

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

oštir [oštír] samostalnik moškega spola

gostilničar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

otava [otȃva] samostalnik ženskega spola

druga košnja; otava

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

otẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad oteti; 1) wegnehmen: Turki so jim po sili otemali vse, kar so mogli, Navr. (Let.); — 2) retten, Cig.; — 3) o. komu kaj, jemandem etwas widerwärtig o. ekelhaft machen, C.; — o. se, sich sträuben, C.; — o. se, widerstehen: jed (jesti) se mi otema, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

otẹ́pati, -tẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad otepsti; 1) o. koga, abprügeln, Cig., Jan.; na nedolžnih otročičev dan hodijo otroci po hišah otepat, Št.-Navr. (Let.); — ausklopfen, snope o.; predivo o., den Flachs schwingen, Cig.; — herabschlagen: orehe, želod o.; — = hlastno jesti; žgance o.; — 2) herumschlagen; z rokami o.; krava z repom oteplje; — o. se, sich wehren, sich weigern, C.; muham se o., Z.; braniti in o. se, Zv.; — o. se česa, sich zu erwehren suchen, C.; etwas los zu werden suchen, C.; — o. se s kom, sich abgeben, Jan.; sich abplagen: ukvarjam in otepljem se z revščino, Levst. (Zb. sp.); — o. se, faul sein, C.; — 3) o. se, sich im Gehen die Kleider beschmutzen, Z.; — 4) = hlastno jesti, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

otepávati, -am, vb. impf. = otepati, Z.; — = hlastno jesti: o. velik kos ajdovega kruha, Andr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

otę́ti, otmèm, vb. pf. 1) retten, befreien; o. koga lakote, Ravn.; o. koga pogube, o. hišo ognja, Cig.; o. koga smrti, Levst. (Nauk); o. koga iz plamena, Ravn.; o. koga iz nevarnosti, Cig.; o. se, sich retten; o. se z naglim tekom, Ravn.-Valj. (Rad); sich frei machen, sich befreien, Cig., Jan.; volkodlak se otme zverinstva, LjZv.; — 2) o. se, widerstehen: otme se mi (jesti, delo) = ogabi se mi, C.; — (pomni: praes. ótmem, Kras-Valj. [Rad]; otámem: to jo otame, jvzhŠt.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

oves [óvǝs] samostalnik moškega spola

rastlina oves, LATINSKO: Avena sativa, ali njena užitna semena

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ovsenjak [ovsenják] (ovsenak) samostalnik moškega spola

ovsen kruh; ovsenjak

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

packana [packána] samostalnik ženskega spola

navadno množina sorta jabolk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

padijan [padijȃn] samostalnik moškega spola

rastlina janež, LATINSKO: Pimpinella anisum, in začimba iz njenih semen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

pajtelj [pájtǝlj pájtǝljna] samostalnik moškega spola

sito v obliki žakeljca v mlinu

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

papati [pápati pápam] nedovršni glagol

jesti, papati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

parjenik [pȃrjenik] samostalnik moškega spola

kruh s sladkim nadevom

PRIMERJAJ: parnik, parnikar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

parnik [pȃrnik] samostalnik moškega spola

kruh s sladkim nadevom

PRIMERJAJ: parjenik, parnikar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

parnikar [pȃrnikar] samostalnik moškega spola

sladki kruh, pecivo

PRIMERJAJ: parnik, parjenik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

pasji luk [pásji lȕk pásjega lúka] samostalniška zveza moškega spola

neki luknepopoln podatek

PRIMERJAJ: luk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

pasti2 [pásti pásem] nedovršni glagol
  1. pasti, tj. skrbeti za živali, ko jedo travo
  2. dajati hrano živali; hraniti
  3. paziti, nadzorovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

pasti se nedov., F2, pascens, kateri ſe paſſe, paſſeozhi; pasci, ſe paſti, ṡhiviti, jéſti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

paša [pȃša] samostalnik ženskega spola

paša

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

pečenina [pečenína] samostalnik ženskega spola
  1. pečeno meso, pečenka
  2. ognojitev rane, vnetje, prisad

PRIMERJAJ: pečenje, pečenka, pečeno

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

pečenje [pečénje] samostalnik srednjega spola

pečeno meso, pečenkanepopoln podatek

PRIMERJAJ: pečenina, pečenka, pečeno

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

pečenka [pečẹ́nka] samostalnik ženskega spola

manjši kos pečenega mesa, majhna pečenka

PRIMERJAJ: pečenina, pečenje, pečeno

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

pečeno [pečéno] samostalnik srednjega spola

pečeno meso, pečenka

PRIMERJAJ: pečenina, pečenje, pečenka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

peči [péči péčem] nedovršni glagol
  1. žgati
  2. toplotno obdelovati hrano z vročo maščobo; peči; cvreti
  3. obdelovati testo z vročim zrakom v peči; peči

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

pehar [péhar pehárjanepopoln podatek] samostalnik moškega spola

neka lesena posoda, morda nečke, mernik

PRIMERJAJ: peharec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

pehtram [pẹ́htram] samostalnik moškega spola

rastlina pehtran, LATINSKO: Artemisia dracunculus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

pek [pẹ́k] samostalnik moškega spola

pek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

peka [pẹ́ka] samostalnik ženskega spola

peka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

penovka [pẹ́novka] samostalnik ženskega spola

zajemalka za pobiranje pene; penovka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

peretšilj [peretšȉlj] samostalnik moškega spola

rastlina peteršilj, LATINSKO: Petroselinum crispum

PRIMERJAJ: peteršilj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

pesa [pẹ̑sa] samostalnik ženskega spola

rastlina pesa, LATINSKO: Beta vulgaris

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

peteršilj [peteršȉlj] samostalnik moškega spola

rastlina peteršilj, LATINSKO: Petroselinum crispum

PRIMERJAJ: peretšilj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

pijančevati [pijȃnčevati pijȃnčevam] nedovršni glagol

razkošno jesti in piti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

pinja [pínja] samostalnik ženskega spola

priprava za izdelovanje masla; pinja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

pinjiti [pínjiti pȋnjim] nedovršni glagol

delati, da se iz smetane izloči maslo; pinjiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

pirh [pírh] samostalnik moškega spola

pirh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

pirjevec [pírjevǝc] samostalnik moškega spola

rastlina pira, LATINSKO: Triticum spelta

PRIMERJAJ: pirjevica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

pirjevica [pírjevica] samostalnik ženskega spola

rastlina pira, LATINSKO: Triticum spelta

PRIMERJAJ: pirjevec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

piskrc [pȋskrc] samostalnik moškega spola

lonček

PRIMERJAJ: piskrček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

piskrček [pȋskrčǝk] samostalnik moškega spola

lonček

PRIMERJAJ: piskrc

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

pišče -ta s pišče: dekelza je po latinski Puella, pishe im. ed. pak pullus ǀ obenu pishe im. ed. nej v'takushni nevarnosti ǀ mati jo ble skriua, inu ſa njo hodi kakor kloka ſvoje pishe tož. ed. ǀ pishata im. mn. vſe skuſi sa materio hodio ǀ tiſhiteſe matere, kakor pishate im. mn., de ta paklenski Jaſtrob vaſs nebò sgrabil ǀ Deklizam dam sa Koſſilu en par pezhenih pishat rod. mn. ǀ taiſtem pishatom daj. mn. nej druſiga dajal jeſti ampak meſſu teh skledenz ǀ perporozhi mosu pishata tož. mn., de bi kej jaſtrop yh nesnedil ǀ jeiza ſneſseio inu pisheta tož. mn. ſvalè ǀ gleda po pishatah mest. mn., yh nevidi

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

piškot [piškọ̑t] samostalnik moškega spola

prepečenec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

pitati [pȋtati] nedovršni glagol

dajati hrano v usta; pitati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

pitati -am nedov. pitati, hraniti: Ony vaſs shpishaio s' Nebeſko shpisho teh Svetih Sacramentou, vy pak yh pitate 2. mn. s' shpotam ǀ te mlade ſvoje ſtarishi pitaio 3. mn., yh greiejo ǀ taku dobru hudizhe pitaio 3. mn. ǀ Angel je Joanno peſtoval, ſibal, inu pital del. ed. m pitati se hraniti se, jesti: takrat hudizh ſe sazhne ponashat po kuhini, inu pitat nedol., ſlaſti okuli kuharze katera je bila dobru debela

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

píti, píjem, vb. impf. trinken; piti in jesti; vroč p., erhitzt trinken; enkrat p., einen Trunk thun; — pije kakor krava = er sauft wie ein Loch, Cig.; daj mi piti, gib mir zu trinken, grem po piti, ich gehe einen Trunk holen, Met.-Mik., jvzhŠt.; pošlji po piti, jvzhŠt.; piti sem prinesel, Z.; Po piti si pojdem, Npes.-K.; — (geistige Getränke, bes. Wein) trinken, zechen; rad pije; na brado p., auf Rechnung trinken; na zdravje koga p., auf jemandes Wohl trinken; — einsaugen, absorbieren; goba vodo pije; les olje pije, Z.; papir pije, das Papier fließt, Cig.; kri p. komu, jemandem das Blut aussaugen, Cig.; — solnce vodo pije, die Sonne zieht Wasser, Cig.; — svetlobo p., das Licht absorbieren, Žnid.; — Ljubljanica pije mnoge potoke in studence (nimmt auf), Levst. (Močv.); — tobak p., Tabak rauchen, Kr.-Mur., Cig.; Lisica, lisjak, Sta pila tobak, Ko tobaka ni b'lo, Sta pila vodo, Npes.; — pije me, es quält o. ärgert mich, Jan., C.; — (pijèm, Gor., piję̑m, ogr.-Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

pivkati [pȋvkati] nedovršni glagol

zapravljati (premoženje), gospodarsko propadati

PRIMERJAJ: razpivati, razpivkati, spivkati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

pivnica2 [pivníca] samostalnik ženskega spola

točilnica alkoholnih pijač

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

pleče [pléče] samostalnik srednjega spola
  1. pleča, tj. zgornji del človeškega ali živalskega trupa med lopaticama
  2. gnjat

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

pleme [pléme] samostalnik srednjega spola
  1. vzreja
  2. pleme, pasma

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

plotnica [plotníca] samostalnik ženskega spola

rastlina buča, LATINSKO: Cucurbita

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

počivati nedov., F14, accumbere, pozhivati, doli lèzhi ter pozhivati, bliẛu ſtati, ali leshati; aquiescere, ſe vtolaẛhiti, ſe vkrotiti, ſe v'voliti, perẛaneſti, pozhivati; chroniſsare, djanîa piſſati: tudi pozhivati; conquiescere, pozhivati, od ene rizhy puſtiti, jenîati, nehati; cubare, leṡhati, ſpati, pozhivati; interquiescere, v'meis pozhivati, v'zhaſſi pozhivati, pokoi iméti; meridiari, ob poldnè jeſti, ali ſpati, ali pozhivati. Job.24; pausare, poſtati, pozhivati, ſe odahniti, poſtati, pojemati; quiescere, pozhivati, pozhiti, ſpati, potihniti; recubare, leṡhati, pozhivati; recumbere in herba, na travi leṡhati, ali pozhivati; requiescere, pozhivati, ſpati, tihu biti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

počȋvič, adv. inzwischen ausruhend, mit Pausen: p. delati, jesti; tudi: na počivič, Št.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

podmed [podmȅd] (podmet) samostalnik moškega spola

gosta kaša

PRIMERJAJ: podmedenec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 778 zadetkov.