all-in-one -- cit. [ól-in-u̯án] v prid. rabi (ọ̑-ȃ) ki lahko opravlja več različnih funkcij; vse-v-enem: all-in-one naprava in naprava all-in-one; Prvi večji uspeh podjetja je bil barvni all-in-one računalnik, ki je bil v čistem nasprotju s takrat prevladujočimi sivimi in monotonimi škatlastimi računalniki E ← agl. all-in-one iz all 'vse', in 'v' in one 'en'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
ávrični -a -o prid. (ȃ) ki je v zvezi z avro: Računalnik z beleženjem majhnih drobcev avričnih vibracij s posebnim programom izriše avro okrog vsega telesa E ← agl. auric, nem. aurisch iz ↑ávra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
dêsktop -a m (ȇ) navidezna delovna površina grafičnega uporabniškega vmesnika na računalniškem zaslonu z ikonami; namizje: urejati ikone na desktopu; Datoteko s sporočilom je priročno shraniti kar na namizje (desktop) E ← agl. desktop, okrajšano iz desktop computer 'namizni računalnik', iz desk 'pisalna miza' + ↑tòp
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
dlánčni -a -o prid. (ȃ) 1. ki je v zvezi z dlanjo: zlomiti dlančno kost; Pri pregledu reproduciramo težave s pritiskom na zapestje z dlančne strani 2. ki je v zvezi z majhnim prenosnim računalnikom, ki ga je mogoče držati v dlani: dlančni računalnik; Povezljivost zmogljivih dlančnih naprav z računalniškimi sistemi naj bi zagotovila popolno mobilnost in dostopnost zaposlenih, ki bi tako lahko učinkoviteje delovali tudi zunaj pisarn E (↑)dlán
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
dlánčnik -a m (ȃ) majhen prenosni računalnik, ki ga je mogoče držati v dlani: izdelovalec dlančnikov; serija dlančnikov; Naprednejši dlančniki že dolgo znajo predvajati glasbo in delovati kot mobilni telefoni, zato Apple ni predstavil ničesar zares novega E univerbizirano iz dlánčni računálnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
fáks1 -a m (ȃ) 1. naprava za prenašanje dokumentov, informacij na daljavo v obliki posnetka izvirnika; telefaksSSKJ: Vlada je tuje novinarje obvestila, naj ji po faksu pošljejo morebitna vprašanja v zvezi z odpravo 2. s takšno napravo prenesen posnetek dokumenta, informacije; telefaksSSKJ: Kitajsko pravosodno ministrstvo je prejšnji petek poslalo faks fundaciji za varstvo človekovih pravic E ← agl. fax, skrajšano iz (↑)faksímilefáks2 -- v prid. rabi
faks sporočilo; Močnejši model telefonov podpira tudi podatkovne in faks komunikacije z vgrajenim modemom
fáks módem -- -a in fáksmódem -a m (ȃ, ọ̑)
del računalniške strojne opreme, ki omogoča pošiljanje in sprejemanje elektronskih dokumentov v obliki faksov: Strežnik lahko namestimo v kateri koli računalnik v omrežju, zadoščati mora le minimalnim zahtevam za namestitev programa in imeti mora priključen faks modem
fáks števílka -- -e ž (ȃ, ȋ)
številka za telekomunikacijsko povezavo s faksom; faksna številka: Le na drugo faks številko nam je po dolgotrajnem poskušanju uspelo nekoga priklicati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
hêker -ja in héker -ja m, člov. (é; ẹ́) 1. kdor vdira v tuje računalniške sisteme: računalniški heker; vdor hekerjev; boj proti hekerjem; Hekerji lahko brez posebnih težav vdrejo v osebni računalnik uporabnika v internetu in mu uničijo ali prepišejo podatke 2. kdor z navdušenjem spreminja programsko opremo: Skupina dobro znanih hekerjev je na prireditvi ponudila zbirko programov, ki res omogočajo anonimno brskanje v internetu E ← agl. hacker iz ↑hêkati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
ígričar -ja m, člov. (ȋ) kdor (rad) igra računalniške igrice, igre: zagrizeni igričarji; zahtevnejši igričarji; Če niste ravno igričar, vam verjetno nekaj let star računalnik še povsem dobro služi E (↑)ígrica
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
interpréter -ja m (ẹ̄) računalniški program, ki ukaze v izvorni kodi ali psevdokodi sproti pretvarja v enega ali več ukazov v strojnem jeziku in sproža njihovo izvajanje; tolmač: Dobra stran skriptnih jezikov je to, da ko ukaze tipkamo, jih računalnik z interpreterjem prevede in takoj izvede E ← agl. interpreter 'prevajalec, tolmač' iz (↑)interpretírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
izmenljíviSSKJ -a -o prid. (í) izmenljívi dísk -ega -a m (í, ȋ) rač.
disk, ki je narejen za enostavno zamenjavo in prenašanje: priključiti izmenljivi disk; magnetni izmenljivi disk; izmenljivi disk z zmogljivostjo 250 GB; Zunanji disketnik, izmenljivi disk ali drugo izmenljivo enoto na računalnik priključimo prek zunanjih vmesnikov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
kíber… prvi del zloženk (í) ki se nanaša na računalnik, internet: kiberprostor; kiberkavarna – glej tudi kíber E ↑kíber
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
krmílnik -a m (ȋ) upravljalnik elektronskih naprav: daljinski krmilnik daljinec, daljinski upravljalnik; Kakor vsak računalnik ima tudi krmilnik laserskega tiskalnika svoj procesor, pomnilnik in sistemski program, ki skrbi za obdelovanje podatkov in upravljanje tiskalnika E (↑)krmíliti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
laptop -a cit. [lêptop] in lêptop -a m (ȇ) osebni računalnik, ki v enem ohišju združuje vse enote namiznega računalnika, lahko deluje na polnilne baterije in se da prenašati; prenosnik, prenosni računalnik: Laptop je postal za študente že kar obvezna oprema | V mojem naročju počiva dobri stari leptop, prenosni računalnik, ki ga uporabljam samo še za popotovanja E ← agl. laptop iz lap 'naročje' + ↑tòp
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
míkroračunálnik -a m (ȋ-ȃ) računalnik, katerega osnovna procesna enota je mikroprocesor: Mikroračunalniki so lahko nastali po izumu pomnilniških čipov in mikroprocesorjev E (↑)mikro… + (↑)računálnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
nalágatiSSKJ -am nedov. (ȃ) 1. prenašati program, datoteko s pomnilniške naprave, omrežja v pomnilnik, na trdi disk računalnika, mobilnega telefona: nalagati s spleta na računalnik; Delavce je treba vnaprej obvestiti, da ima podjetje možnost pregledovati vsebino diskov, zato naj zasebnih datotek ne nalagajo 2. ekspr. tvesti: Nikar mi ne nalagaj teh filozofskih bedarij, ker vse to še predobro vem E ↑naložíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
naložítiSSKJ -ím dov. (ī í) 1. prenesti program, datoteko s pomnilniške naprave, omrežja v pomnilnik, na trdi disk računalnika, mobilnega telefona; prenaložiti (1): naložiti datoteko; naložiti pisave v tiskalnik; Dosežke in rezultate, ki so plod dela množice strokovnjakov, je mogoče v nekaj minutah priklicati iz medmrežja in naložiti v svoj računalnik 2. ekspr. natvesti: Naložil jima je, da bi z njima rad napravil intervju, v stanovanje pa sta ga spustili, ker je hotel telefonirati E (↑)ložíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
notebook -a cit. [nôu̯dbuk] m (ȏ) majhen, lahek prenosni računalnik; notesnik: Notebook morate pred nakupom obvezno preizkusiti s tipkanjem daljšega besedila E ← agl. notebook, prvotno 'beležnica', iz note 'zapisek' + book 'knjiga'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
nótesSSKJ -a m (ọ̑) žepni računalnik, elektronska beležka: Današnji notesi so po računalniški zmogljivosti že povsem enakovredni namiznim modelom E ← agl., frc. notes, mn. od note 'zapisek'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
nótesnik -a m (ọ̑) majhen, lahek prenosni računalnik; notebook: Po vsem svetu na razvitih trgih opažamo naraščanje zanimanja za notesnike kot zamenjavo za namizne računalnike, saj so poslovneži očitno ugotovili, da so zmogljivosti notesnikov na dovolj visoki ravni E ↑nótes
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
okóljeSSKJ -a s (ọ̑) celoten sistem, znotraj katerega deluje uporabnik, računalnik, računalniški program: delovno okolje; razvojno okolje; Ločljivost in način prikaza računalniške slike sta nadvse neprijazna do besedil, prav tako za to ni primerno osnovno grafično okolje operacijskega sistema E (↑)okóliokólju prijázen -- -zna -- -o prid. (ọ̑, á ā á)
ki deluje, je izdelan tako, da v manjši meri onesnažuje, uničuje okolje: okolju prijazen avtomobil; okolju prijazen turizem; okolju prijazna tehnologija; Embalaža je iz okolju prijaznih materialov in se z recikliranjem znova uporabi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
okúženSSKJ -a -o prid. (ȗ) 1. ki ga prizadene računalniški virus: okuženi računalnik; okužena datoteka; Filter preprečuje širjenje virusa do naših uporabnikov in razširjanje okužbe v primeru, da je okužen sistem uporabnika klicnega dostopa 2. ekspr. ki zaradi predhodne vpletenosti, že izdelanega mnenja o določeni sodni zadevi ne sme sodelovati v z njo povezanem sodnem procesu: okužen sodnik; Sodbo celjskega sodišča, s katero je bil maja lani obsojen na osem let in pol zapora, je višje sodišče razveljavilo, ker je bil sodni senat okužen s podatki iz predkazenskega postopka E (↑)okúžiti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
omréžitiSSKJ -im dov. (ẹ́ ẹ̑) povezati v omrežje, vzpostaviti omrežje na določenem območju: omrežiti in med seboj povezati vsa večja mesta; Omrežiti računalnik ni čisto enostavna zadeva, najprej je za to treba odpreti računalnik in namestiti omrežno kartico E ↑omréžje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
osébniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) osébna števílka -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
zaporedje številk, navadno štirimestno, ki posamezniku omogoča uporabo plačilne kartice, mobilnega telefona; PIN, PIN-koda: zamenjava osebne številke; Osebno številko za kartico si takoj po prejemu zapomnite in uničite ovojnico, v kateri ste jo prejeli
osébni računálnik -ega -a m (ẹ̑, ȃ)
računalnik z operacijskim sistemom za enega uporabnika; PC: Vsaj štiri petine Švedov, starih med 16 in 64 let, ima v svojem gospodinjstvu osebni računalnik, med njimi ga vsak dan uporablja 39 odstotkov moških in 24 odstotkov žensk
osébni stečáj -ega -a m (ẹ̑, ȃ) pravn.
sodni postopek, v katerem se ugotavljajo obveznosti upnikov do prezadolženih fizičnih oseb, samostojnih podjetnikov in možnosti za poravnavo: postopek osebnega stečaja; Stečaj zapuščine in osebni stečaj sta dve pomembni novosti, ki ju prinaša predlog zakona o finančnem poslovanju
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
paralélniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) paralélni računálnik -ega -a m (ẹ̑, ȃ)
računalnik ali mreža računalnikov z velikim številom procesorjev, ki so zmožni delovati skupaj, z namenom, da rešijo računski problem: Velikanski paralelni računalniki so programirani tako, da dajo numerične rešitve diferencialnih enačb, izpeljanih iz teorije fluidne dinamike in termodinamike
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
PC -ja [písí in pẹcé -êja in pəcə̀] in písí -- m (ȋ-ȋ; ẹ̑ ȇ; ə̏) krat. računalnik z operacijskim sistemom za enega uporabnika; osebni računalnik: datotečni sistem PC-ja; Podjetje bi še vedno izdelovalo izvirni PC E ← agl. PC, kratica za p(ersonal) c(omputer) 'osebni računalnik' iz (↑)personálen in (↑)kompjúter
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
péntium -a [pentijum] m (ẹ̑) 1. za osebne računalnike namenjeni procesor srednje zmogljivosti, ki ga izdeluje ameriška multinacionalka Intel: pentium s hitrostjo 3 GHz; V Šanghaju bodo izdelovali in preizkušali procesorje pentium 4 – zdaj tam že izdelujejo čipe za mobilne telefone in ročne računalnike 2. računalnik s tem procesorjem: Čeprav se z računalniki ukvarjam poklicno, mi doma 266-megaherčni pentium povsem zadostuje E ← agl. pentium iz gr. pénte 'pet'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
player -ja cit. [plêjer] in plêjer -ja m (é) 1. elektronska naprava, ki povzroči, da postane zvočni ali slikovni zapis zlasti glasbenega ali filmskega dela slišen, viden; predvajalnik: Player ima na kartici tudi vhod za digitalno povezavo z enotami CD-ROM | Vsak heker lahko skopira plošče na medmrežje, s čimer so zastonj na voljo vsakomur, ki ima računalnik, modem in plejer 2. člov. kdor zna dobro predstaviti in uveljaviti svoje znanje, sposobnosti: Ko si tako javno izpostavljen, si stalno v nekakšnem medijskem sunku, si igralec, player, stalno na odru | Vem, da vi niste ključni pri tej zadevi, da ste le orodje v rokah veliko pomembnejših igralcev, plejerjev, bi rekli ta mladi E ← agl. player iz play 'igrati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
podcast -a cit. [pôtkást] m (ȏ-ȃ) zvočna datoteka ali videodatoteka, ki se samodejno naloži na računalnik naročnika takoj, ko je objavljena na spletu: podpora podcastom; Morda se komu dozdeva, da bodo podcasti izpodrinili radio, a ustvarjalcu radijske oddaje je v resnici precej vseeno, v kakšni obliki bo dosegla poslušalce – prek radijskih valov ali kot datoteka E ← agl. podcast iz (i)Pod® in (broad)cast 'oddaja'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
poklíkati -am dov. (ȋ) 1. drugega za drugim klikniti: poklikati svoj izbor; poklikati vse podstrani; Datoteke, ki jih želimo arhivirati, lahko določimo na dva načina – izberemo celoten imenik ali pa datoteke poklikamo posamično 2. pritisniti navadno levi gumb na računalniški miški in s tem izbrati možnost, funkcijo, prikazano na zaslonu računalnika; klikniti (1): dvakrat poklikati; Dejstvo je neizpodbitno – če sami ne poklikamo trojanca ali z virusom okužene datoteke, skoraj ni načina, da bi se ta naselil v naš računalnik E ↑klíkati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
poskenírati -am dov. (ȋ) z elektronsko napravo pretvoriti napisano ali naslikano na papir v elektronsko obliko: poskenirati knjigo; Pri delu uporabljamo optično prepoznavo znakov, pri kateri računalnik poskenira stran v knjigi in nato prepozna posamezne črke E ↑skenírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
potoválniSSKJ -a -o prid. (ȃ) potoválni računálnik -ega -a m (ȃ, ȃ)
računalnik kot dodatna oprema avtomobilov, ki kaže čas vožnje, trenutno in povprečno hitrost, porabo goriva: upravljanje potovalnega računalnika; Med merilniki sta seveda tudi prilagojen potovalni računalnik in indikator okoliške temperature
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
prenaložítiSSKJ -ím dov. (ī í) 1. prenesti program, datoteko s pomnilniške naprave, omrežja v pomnilnik, na trdi disk računalnika, mobilnega telefona; naložiti (1): Ta dodatek vam bo omogočil, da filmček enostavno prenaložite v svoj računalnik 2. ponovno namestiti programsko opremo: prenaložiti laptop; Je napaka v tem, da sem prejšnje gonilnike le zbrisal in nato naložil nove, ne da bi prenaložil windowse? 3. prenesti naloženo premoženje v drugo naložbo: Finančna družba je delnice prenaložila v druge sklade E (↑)naložíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
prenôsniSSKJ -a -o prid. (ó) prenôsna telefoníja -e -e ž (ó, ȋ)
prenašanje govora, sporočil s prenosnim telefonom; mobilna telefonija: signal prenosne telefonije; Prenosna telefonija prinaša očitne prednosti: takojšnjo povezavo s svetom, stalno dosegljivost, sprejemanje in pošiljanje sporočil kjer koli
prenôsni računálnik -ega -a m (ó, ȃ)
osebni računalnik, ki v enem ohišju združuje vse enote namiznega računalnika, lahko deluje na polnilne baterije in se da prenašati; laptop, prenosnik: model prenosnega računalnika; Čez čas ugotovi, da je v taksiju pozabil prenosni računalnik, v katerem si je domov nosil delo
prenôsni telefón -ega -a m (ó, ọ̑)
manjši brezžični prenosni telefon, s katerim lahko v mobilnem omrežju vzpostavimo telefonsko zvezo s katerim koli telefonskim naročnikom; GSM (1), mobi1, mobilec, mobilnik, mobilni telefon, mobitel: uporabljati prenosni telefon; številka prenosnega telefona; Tat je torbico vrgel v smetnjak, prenosni telefon in denar pa odnesel s seboj
prenôsno straníšče -ega -a s (ó, í)
navadno premično stranišče, zlasti na gradbiščih in javnih prireditvah, ki namesto vode učinkuje z dezinfekcijsko tekočino za razkuževanje in nevtralizacijo vonjav; kemično stranišče, mobilno stranišče: prenosno kemično stranišče na rok koncertu; Podjetje je konec lanskega leta dalo v promet prenosno stranišče, posebej prilagojeno za uporabo v avtomobilu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
prenôsnikSSKJ -a m (ȏ) osebni računalnik, ki v enem ohišju združuje vse enote namiznega računalnika, lahko deluje na polnilne baterije in se da prenašati; laptop, prenosni računalnik: izdelati nov prenosnik; zmogljiv prenosnik; Prenosnik je pripravljen za delo v brezžičnem omrežju in ergonomsko oblikovan E (↑)prenôsen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
programirljív -a -o prid. (ī í í) ki se da programirati; programabilen: programirljiv računalnik; programirljive tipke; programirljivo vezje; Človekov um je programirljiv E (↑)programírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
računálničar -ja m, člov. (ȃ) strokovnjak za računalništvo; računalnikarSSKJ: uspešni računalničar; Petdeset zgodovinarjev in računalničarjev je dokument na spletni strani pripravljalo in oblikovalo leto dni E (↑)računálnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
računálniškiSSKJ -a -o prid. (ȃ) računálniška ígrica -e -e ž (ȃ, ȋ)
igra, pri kateri igralec navadno z igralno palico, s pritiskanjem na tipke tipkovnice upravlja s podobami na zaslonu, ki jih ustvarja računalniški program; videoigra, videoigrica: igrati računalniške igrice; Če šolar med počitnicami postane žrtev zasvojenosti z računalniškimi igricami, bo imel ob začetku novega šolskega leta resne težave
računálniška mréža -e -e ž (ȃ, ẹ́)
povezava vozliščnih in osebnih računalnikov: lokalna računalniška mreža; svetovna računalniška mreža; Preko računalniških mrež lahko današnji koncerni, ki bi bili prej nevodljivi, usklajujejo delo več sto tisoč sodelavcev
računálniška písmenost -e -i ž (ȃ, ȋ)
obvladanje temeljnih znanj in veščin za učinkovito uporabo računalnika ter poznavanje nanj navezujočih se možnosti in veščin za uporabo interneta ter komunikacije prek elektronskih medijev: Danes se je prag računalniške pismenosti rahlo dvignil
računálniška simulácija -e -e ž (ȃ, á)
virtualna, računalniška predstavitev predvidene, potencialne situacije, dogodka, abstraktnega modela, pripravljena zlasti v eksperimentalne, raziskovalne namene: Kljub najsodobnejšim računalniškim simulacijam ostajajo podnebni pojavi včasih uganka
računálniška tomografíja -e -e ž (ȃ, ȋ)
rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; CT1 (1): preiskava z računalniško tomografijo; Znanstveniki upajo, da bi lahko zdravniki že v dveh letih z računalniško tomografijo dobivali natančne podatke o kakovosti pacientovih kosti
računálniška umétnost -e -i ž (ȃ, ẹ́)
umetnost, ki izrablja možnosti, ki jih daje računalnik: mednarodni festival računalniške umetnosti; Umetnik slovenskega rodu je eden svetovnih pionirjev računalniške umetnosti, razpoznaven pa je predvsem po uporabi računalnika kot sredstva za umetniško izražanje
računálniški tomográf -ega -a m (ȃ, ȃ)
naprava za rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; CT1 (2): Bolnišnica je dobila najsodobnejši računalniški tomograf, ki prikaže tridimenzionalno sliko pljuč in daje več informacij
računálniški tomográm -ega -a m (ȃ, ȃ)
rentgenska slika organov v različnih presekih, sestavljena s pomočjo računalnika; CT1 (3): Sumila sem na metastazo, kar pa smo z računalniškim tomogramom ovrgli
računálniški vírus -ega -a m (ȃ, ȋ)
računalniški program, ki se je sposoben razmnoževati in širiti z enega računalnika na drugega, pogosto z namenom povzročati škodo: Kakor pravijo statistike razvijalcev protivirusnih programov in podobne tehnologije, je število znanih računalniških virusov že preseglo milijon, vsak dan pa se pojavi 20.000 novih škodljivih programov
računálniško jezikoslôvje -ega -a s (ȃ, ȏ)
večdisciplinarno znanstveno področje, ki se ukvarja s statističnim ali na pravilih slonečim modeliranjem naravnih jezikov z računalniškega vidika: Na področju ustvarjanja nacionalnih korpusov je ravno računalniško jezikoslovje tisto, ki zavzema vedno bolj pomembno mesto v okviru jezikoslovnih raziskav
računálniško omréžje -ega -a s (ȃ, ẹ̑)
sistemi, naprave, ki so med seboj povezani zaradi izmenjavanja podatkov, informacij: brezžična računalniška omrežja; postavitev računalniškega omrežja; Zmogljiva računalniška omrežja naj bi prevzela vlogo današnjih samostojnih računalnikov
računálniško opismenjevánje -ega -a s (ȃ, ȃ)
učenje, pridobivanje temeljnih znanj in veščin za učinkovito uporabo računalnika ter nanj navezujočih se možnosti in veščin za uporabo interneta ter komunikacije prek elektronskih medijev: program računalniškega opismenjevanja; delavnice za računalniško opismenjevanje; Spodbujanje računalniškega opismenjevanja lahko prinese konkretne rezultate in izboljša zaposljivost prihodnjih iskalcev zaposlitve
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
rádiobudílka -e [radijobudilka] ž (ā-ȋ) naprava z uro in radiem ter vgrajenim časovnikom, ki omogoča časovno nastavitev za začetek igranja radia; radioura: Vlomilci so odnesli dva televizijska sprejemnika, računalnik, radiobudilko in sobna grelnika E (↑)rádio + (↑)budílka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
rasterizácija -e ž (á) priprava, izdelava rastra: rasterizacija slike; Da bi karseda poenostavili in pocenili laserske tiskalnike, so nekateri proizvajalci krmilnik za rasterizacijo dokumenta prenesli iz tiskalnika v računalnik in ga izvedli programsko E ↑rasterizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
rasterizírati -am dov. in nedov. (ȋ) narediti raster: Dobra lastnost je ta, da je tisk zelo hiter, če imamo razmeroma hiter računalnik, saj se dokumenti rasterizirajo v računalniku hitreje kakor v krmilniku tiskalnika E (↑)ráster
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
resetírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. ponastaviti napravo, pogosto s ponovnim zagonom: resetirati računalnik; Kadar virusi v računalniku napravijo tako zmedo, da programske operacije ne delujejo več, nam ne preostane drugega, kakor da ga resetiramo 2. ekspr. obnoviti, oživiti: Ali je dejansko nujna neka velika svetovna vojna, da se vsaj minimalno resetirajo najosnovnejši parametri kolektivnega razuma? E ← agl. reset iz (↑)re… + set 'postaviti, namestiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
sêrverSSKJ -ja [in sə̀rver] m (ȇ; ə̏) rač. računalnik kot osrednji del omrežja, ki uporabnikom omogoča različne informacijske storitve in izvršuje njihove zahteve; strežnik: Ker morajo serverji neprestano delovati, je pomembno, da imamo tudi naprave, ki nam zagotavljajo nemoteno delovanje ob izpadu električnega toka E ← agl. server iz serve 'streči, služiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
sesútiSSKJ -sújem dov. (ú ȗ) pog. 1. narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati, opravljati svojo nalogo: Vojaška invazija je sesula državo in skoraj uničila družbo 2. onemogočiti, preprečiti uveljavitev, uresničitev česa: Vsaka malenkost se pozna in ti lahko sesuje načrte 3. vzeti pomen, veljavo, vrednost: Ko te mediji enkrat sesujejo, skoraj ni več vrnitve E (↑)sútisesúti seSSKJ -sújem se dov. (ú ȗ)
priti v stanje neodzivnosti na ukaze, odpovedati: Med preizkusom se nam je računalnik dvakrat sesul, kar lahko pripišemo nezanesljivosti gonilnika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
skeníranje -a s (ȋ) 1. pretvorba napisanega ali naslikanega na papir v elektronsko obliko z elektronsko napravo: skeniranje knjig; Obdelava podatkov obsega skeniranje in optično prepoznavanje popisnih obrazcev
// ekspr. hitro branje, pregled: Preletite razprti strani časnika in če vas nič ne pritegne, obrnite stran in nadaljujte s skeniranjem 2. vnos črtne kode v računalnik: Dosledno skeniranje črtne kode bi zmanjšalo napake pri izdaji zdravil 3. pregled stanja: Po končanem skeniranju datoteke se prikaže pogovorno okno s sporočilom o najdenih napakah
// ekspr. pozorno, kritično opazovanje: Po skeniranju okolice sem ugotovila, da je še vse na istem mestu E ↑skenírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
skenírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. z elektronsko napravo pretvoriti napisano ali naslikano na papir v elektronsko obliko: Fotokopije je skeniral in jih objavil na spletu
// ekspr. na hitro prebrati, pregledati: Časopisov niti ne beremo, prej skeniramo njihovo podobo 2. vnesti črtno kodo v računalnik: Kupci si lahko na samopostrežni blagajni sami skenirajo cene izdelkov 3. pregledati stanje: Spomenik so skenirali zaradi izdelave dvojnika in selitve, čeprav še niso preverili, ali ga je sploh mogoče prestaviti
// nedov. ekspr. pozorno, kritično opazovati: Trener bo bržkone skeniral tekmo s tribune E ← agl. scan 'preleteti, bežno pregledati, posneti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
stréžnikSSKJ -a m (ẹ̑) rač. računalnik kot osrednji del omrežja, ki uporabnikom omogoča različne informacijske storitve in izvršuje njihove zahteve; server: poštni strežnik; spletni strežnik; tiskalniški strežnik; Poleg nadzora nad virusi bo strežnik podpiral tudi tehnologijo za boj z nezaželeno elektronsko pošto E (↑)stréči
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
súperračunálnik -a m (ȗ-ȃ) izredno hiter in zmogljiv računalnik: Vremenske napovedi so danes zanesljivejše kot včasih, saj so se meteorologi opremili s superračunalniki in sateliti E (↑)super... + (↑)računálnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
táblicaSSKJ -e ž (ȃ) majhen prenosni računalnik v obliki ploščice z zaslonom, občutljivim na dotik; tablični računalnik: Skeptiki trdijo, da tablica ni nič drugega kot povečan telefon in da se ne ve, kdo sploh potrebuje novo vrsto naprave E (↑)tábla
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
tábličniSSKJ -a -o prid. (ȃ) táblični računálnik -ega -a m (ȃ, ȃ)
majhen prenosni računalnik v obliki ploščice z zaslonom, občutljivim na dotik; tablica: Tablični računalniki so mišljeni predvsem za delo na terenu, zato potrebujejo zmogljiv akumulator
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
últraláhki -a -o prid. (ȗ-á) ki je narejen tako, da ima zelo majhno težo: ultralahki prenosni računalnik; ultralahko letalo; ultralahko plovilo; Plezalci zdaj nosijo ultralahka oblačila in obuvala, odporna proti mrazu in vlagi, in si pomagajo s posebno opremo E (↑)ultra… + (↑)láhek
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
uporábniškiSSKJ -a -o prid. (ȃ) uporábniško imé -ega -na s (ȃ, ẹ̑)
zaporedje znakov, ki se rabi kot identifikacija uporabnika in ki skupaj z geslom omogoča dostop do računalniškega omrežja, elektronske pošte, spletnih storitev: vpisati uporabniško ime; prijaviti se v računalnik z uporabniškim imenom; zloraba uporabniških imen; Starši za dostop do ocen svojih otrok potrebujejo uporabniško ime in geslo ter digitalno potrdilo za elektronski podpis
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
vídeoizhòd -óda in vídeo izhòd -- -óda m (ȋ-ȍ ȋ-ọ́) rač. vtičnici podobna priprava, ki omogoča prenos slike iz računalnika ali druge elektronske naprave prek kabla na ekran: imeti vgrajen videoizhod; Računalnik premore poleg danes običajnih vmesnikov še videoizhod, modem in omrežno kartico E ↑vídeo... + (↑)izhòd
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
vídeokártica -e in vídeo kártica -- -e ž (ȋ-ȃ) rač. strojna oprema, ki jo je mogoče dodatno vgraditi v računalnik in omogoča hitrejšo obdelavo videoposnetkov: analogna videokartica; digitalna videokartica; Videonadzorni snemalnik je lahko tudi navaden osebni računalnik z videokartico in ustrezno programsko opremo E ↑vídeo... + ↑kártica
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
vídeomateriál -a in vídeo materiál -- -a [videomaterijal] m (ȋ-ȃ) gradivo, ki ga sestavljajo videoposnetki: pregledovati videomaterial; V namiznem videu velja osnovno pravilo, da nam mora biti v prvi vrsti jasno, kako bomo spravili posneti videomaterial na računalnik in kje ga bomo želeli gledati kot končni izdelek E ↑vídeo... + (↑)materiál
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
vídeopredvajálnik -a in vídeo predvajálnik -- -a m (ȋ-ȃ) elektronska priprava za predvajanje videoposnetkov: digitalni videopredvajalnik; prenosni videopredvajalnik; Ta projektor je pravi posebnež med vsemi preizkušenimi, saj lahko z njim predstavimo različna gradiva, ne da bi potrebovali računalnik ali videopredvajalnik E ↑vídeo... + ↑predvajálnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
vodíloSSKJ -a s (í) rač. del računalnika, ki omogoča prenos signalov med posameznimi (notranjimi in zunanjimi) enotami: pomnilniško vodilo; Za nekoliko zmogljivejši, a cenovno še vedno zelo ugoden računalnik potrebujemo grafično kartico z vodilom PCI-E E (↑)vodíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
vsè-v-ênem -- v prid. rabi (ȅ-é) ki lahko opravlja več različnih funkcij; all-in-one: rešitev vse-v-enem; tiskalnik vse-v-enem; Osebni računalnik vse-v-enem, ki je skrit v ohišje 20,1-palčnega zaslona LCD, na mizi zasede celo manj prostora od številnih prenosnikov E iz vsè v ênem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zamŕznitiSSKJ -em dov. (ŕ ȓ) 1. ustaviti videoposnetek tako, da se prikaže negibljiva slika: Gledalec lahko z digitalnim videorekorderjem zamrzne sliko živega prenosa ali preklopi na upočasnjeno gibanje 2. pog. priti v stanje, navadno začasno, neodzivnosti na ukaze; zmrzniti: Program za šumnike deluje le napol – znake sicer lepo prikazuje, vendar je zelo verjetno, da bo računalnik zamrznil E iz mŕzniti = cslov. mrъznǫti, hrv., srb. mȑznuti, rus. mërznutь, češ. mrznout < pslov. *mьrznǫti 'zmrzniti' k (↑)mràz
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zamrzovátiSSKJ -újem nedov. (á ȗ) pog. prihajati v stanje, navadno začasno, neodzivnosti na ukaze; zmrzovati: Moj računalnik je začel sredi igre iznenada zamrzovati E ↑zamrzováti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zmŕznitiSSKJ -em dov. (ŕ ȓ) pog. priti v stanje, navadno začasno, neodzivnosti na ukaze; zamrzniti (2): Med izvajanjem makra je računalnik zmrznil in pomagal je le še vnovični zagon računalnika E iz mŕzniti = cslov. mrъznǫti, hrv., srb. mȑznuti, rus. mërznutь, češ. mrznout < pslov. *mьrznǫti 'zmrzniti' k (↑)mràz
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zmrzovátiSSKJ -újem nedov. (á ȗ) pog. prihajati v stanje, navadno začasno, neodzivnosti na ukaze; zamrzovati: neprestano zmrzovati ob vstavljenem ključku; Računalnik mi je po kakšnem mesecu uporabe začel zmrzovati E (↑)zmŕzniti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zvóčniSSKJ -a -o prid. (ọ̄) zvóčna kártica -e -e ž (ọ̄, ȃ) rač.
plošča tiskanega vezja v računalniku, ki omogoča snemanje in predvajanje zvoka; glasbena kartica: zunanja zvočna kartica; Osebni računalnik je lahko opremljen z dobro zvočno kartico in je pravi snemalni studio
zvóčni semafór -ega -ja m (ọ̄, ọ̑)
semafor ali naprava, ki slepim in slabovidnim na prehodih za pešce z zvočnim signalom nakaže zeleno ali rdečo luč: Opozorila bi, da zvočni semaforji na prehodih za pešce niso dovolj glasni in zlasti pri daljših prehodih se je zelo težko orientirati po njihovem zvoku
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.