adíjo1 -- m (ȋ) pozdraviti z glasnim ~; neknj. pog. reči komu ~ |prenehati imeti (ljubezensko) zvezo s kom|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
afékt -a m, pojm. (ẹ̑) reči kaj v ~u v razburjenju; biti človek ~ov
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
àmpak3 navez. člen. (ȁ) ~ pogovarjajmo se rajši o čem drugem; ~ to že moram reči, da je bila pametna ženska
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
bél3 -a -o tudi bél -a -ó [-u̯]; bolj ~, tudi -êjši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ́ ọ̑; ȇ) ~ cvet; Sneg je ~; snežno ~; ~ kot mlekobéli -a -o (ẹ́) ~ kruh; poud. Knjiga je zagledala ~ dan |je izšla|; poud. plesati do ~ega dne |vso noč, do jutra|; publ. ~a celina Antarktika; ~a tehnika |električni gospodinjski aparati|; ~a garda; poud. biti ~a vrana |redkost, izjema|; ~o vino; publ. trgovina z ~im blagom z dekletibéli -ega m, člov. (ẹ́) ~ in črni; enakopravnost z ~imi z belcibéla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) poud. ne reči ne ~e ne črne |molčati|bélo -ega s, pojm. (ẹ́) v ~ oblečena; poud. dokazati črno na ~em |pisno; neizpodbitno|; poud. pogledati z ~im |jezno|; snov., prakt.sp. liter ~ega belega vinabélost -i tudi belóst -i ž, pojm. (ẹ́; ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
bèv posnem. medm. (ȅ) ~ ~ ~ lajajo psi; poud. ne reči ne ~ ne mev |prav nič|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
blág -a -o; blážji -a -e (ȃ á á; ȃ; á; ȃ) ~ človek; njen ~i glasblági -a -o (á; ȃ) zdrav. ~a smrtblágo -ega s, pojm. (á; ȃ) reči kaj ~egablágost -i ž, pojm. (á; ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
blêsti blêdem nedov. -i -íte, -óč; blêdel -dla tudi blédel blêdla, star. blèl blêla, bledèn -êna; bledênje; (blèst/blêst) (é) Bolnik ~e; blesti kaj ~ nerazumljive reči; blesti o kom/čem ~ ~ bojihblêsti se blêde se (é) komu Vso noč se mu je bledlo; poud. Ali se ti ~e |Nerazsodno ravnaš, govoriš|; blesti se komu o kom/čem Bledlo se mu je o smrti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
čez [poudarjeno čèz] predl. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. varianta čéz.. (ẹ̑)
1. smerni prostorski ali prostorski poti skočiti ~ ograjo; steči ~ cesto; Sklonil se je čezenj [zə]; iti z roko ~ oči; obleči brezrokavnik ~ bluzo; skočiti °~ okno skozi; Koliko meri ~ ramena; tanka ~ pas; most ~ reko; potovati v Zagreb °~ Zidani Most skozi; poud. teči ~ drn in strn |ne po poti|
2. časovni biti zdoma ~ dan, ~ zimo; vrniti se ~ deset minut; ~ sedem let vse prav pride
3. vezljivostni zabavljati ~ hrano; reči komu kaj ~ čast; vpiti drug ~ drugega; poud. Napravili so križ čézme, zastar. čez mé |obupali so nad menoj|; star. Usmilite se ~ siroto sirote
4. povedkovniški, poud.: zrasti komu ~ glavo |nehati biti ubogljiv, obvladljiv|; dati otroka ~ koleno |natepsti|; neknj. pog. biti ~ les |čudaški, neumen|; prakt.sp. imeti koga ~ noč prenočiti; gled. žarg. Drama je šla ~ oder je bila uprizorjena
5. lastnostni biti visok ~ dva metra; plačati ~ tisoč tolarjev; delati ~ uro; izprašati dijakinjo ~ vso snov; ~ noč zasloveti |nenadoma, hitro|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
čŕn2 -a -o tudi čŕn -a -ó; bolj ~ (ŕ; ŕ ŕ ọ̑) ~ plašč; poud. ~a slutnja |huda|; Oglje je ~o; vranje ~; ~ kot oglje; publ. ~a celina Afrikačŕni -a -o (ŕ) ~ kruh; ~a borza; ~o vinočŕni -ega m, člov. (ŕ) beli in ~čŕna -e ž, rod. mn. -ih (ŕ) poud. ne reči ne bele ne ~e |molčati|čŕno -ega s, pojm. (ŕ) v ~ oblečen; poud. dokazati ~ na belem |pisno; neizpodbitno|; snov., prakt.sp. liter ~ega črnega vinačŕnost -i ž, pojm. (ŕ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
čvékniti -em tudi čvêkniti -em dov. čvéknjen -a tudi čvêknjen -a (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) slabš. |reči kaj nespametnega|; slabš. čvekniti kaj No, čvekni že kaj |reci, povej|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
dejáti1 dêjem tudi dejáti dém dov., 2. in 3. os. dv. dêjeta tudi désta; 2. os. mn. dêjete tudi déste, 3. os. mn. tudi dejó, dèj/dêj dêjte; -ál -ála, -át, -án -ána; (-àt) (á ȇ; á ẹ̑)
1. reči, povedati: Dejal je, da pride jutri; Dejal bi, da to ni res menim
2. nedov. imenovati, praviti: Pri hiši se je dejalo pri Ribičevih; dejati komu kaj Dejali so mu Peter
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
déti2 dém dov. déš dé; déva désta désta; démo déte dêjo; dèj/dêj dêjte; dèl/dél déla, dèt/dét, dét -a; (dèt/dét) (ẹ́ ẹ̑) star. reči, dejati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
dorêči -rêčem dov.; drugo gl. reči (é) kaj ~ misel
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
dvoúmen -mna -o; -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú) ~a pripomba; redk. igrati ~o vlogo |dvojno, dvolično|dvoúmno -ega s, pojm. (ú) reči kaj ~egadvoúmnost -i ž, pojm. (ú) ~ besedila; števn. izogibati se ~im
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
gôlsniti -em [u̯s] dov. gôlsnjen -a (ó ȏ) slabš. |spregovoriti, reči|: kaj navadno z nikalnico Nobene besede ne ~e
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
gôltniti -em [u̯t] dov. (ó ȏ) kaj nekajkrat ~ žganje; poud. ~ nekaj besed |hitro, sunkovito reči|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
hotéti hóčem nedov. hôti -íte, hotèč -éča, 3. os. mn., star. hoté; hôtel -éla, -èn -êna; hotênje; (-èt/-ét); neknj. pog. čèm čèš [če tudi čə] čè, čêva čêta tudi čvà čtà, čêmo čête čêjo tudi čmò čtè čjò (čȅm čȅš čȅ, čéva čéta tudi čvȋ čtȋ, čémo čéte čéjo tudi čmȍ čtȅ čjȍ); nikalno nóčem, pokr. nêčem, star. néčem (ẹ́ ọ́ nọ́čem néčem nẹ́čem) koga/kaj ~ novo obleko; z delnim rod. ~ kruha; hoteti koga za kaj Njo ~e za ženo; poud. hoteti komu kaj ~ prijatelju vse dobro |želeti|; Kaj mi ~e hiša, če ne morem stanovati v njej |pomaga, koristi|; ~ biti gospodar v svoji hiši; poud. Drva nočejo goreti |nerada gorijo|; brezos. Noče se zdaniti; v pogojniku Bi mi hotel dati malo vode |izraža omiljeno zapoved, prošnjo|; ~em reči, da to ni res; z izpustom Pa pojdi, če ~eš; poud.: Noge ga niso hotele nositi |ni mogel hoditi|; O tem še slišati noče |noče razpravljati; tega ne dovoli|; neknj. pog.: Kaj mu č(e)mo dati naj mu damo, naj bi mu dali; brezos. Slabo mi če biti Slabo mi postaja; nevtr. Živim, kot drugi ~jo; z ozir. prisl. zaim.: Naj stori, kakor ~e; Naj stane, kar ~e |kolikor pač bo|; poud.: To je moj sorodnik ali, če ~eš, moj nečak |natančneje povedano|; To moraš hočeš nočeš storiti |četudi proti svoji volji|; Hotel ne hotel, moral se je umakniti |nič ni pomagalo|hotéti se hočem se (ẹ́ ọ́) s smiselnim osebkom komu česa ~e ~ jim petja; ~e ~ jim iti; poud. Obleka se ~e trgati |se že trga|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
irónično nač. prisl. (ọ́) ~ reči, vprašati posmehljivo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
izbévskati -am tudi izbêvskati -am dov. -an -ana (ẹ̑; ȇ) slabš. |reči, povedati|: kaj Izbevskal je vse, kar ga je težilo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
izblebetáti -ám in izblebetáti -éčem dov.; drugo gl. blebetati (á ȃ; á ẹ́) slabš. |nepremišljeno reči, povedati|: kaj Ničesar ne zna zamolčati, vse ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
izbrúhniti -em dov. izbrúhnjen -a (ú ȗ) kaj ~ hrano, grižljaj; poud. ~ nekaj besed |hitro reči, povedati|; Ognjenik je spet izbruhnil; V tovarni je izbruhnil požar; poud. ~ v jok, v smeh |nenadoma glasno zajokati, se zasmejati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
izčebljáti -ám dov.; drugo gl. čebljati (á ȃ) poud. |nepremišljeno reči, povedati|: kaj Bal se je, da bo kaj izčebljala
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
izčeljustáti -ám dov.; drugo gl. čeljustati (á ȃ) slabš. kaj večkrat ~ kaj neumnega |reči, povedati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
izčenčáti -ám dov. izčenčánje; drugo gl. čenčati (á ȃ) poud. |nepremišljeno reči, povedati|: kaj Kdo je to izčenčal
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
izčesnáti ám dov.; drugo gl. česnati (á ȃ) slabš. kaj ~ kako neumnost |nepremišljeno reči, povedati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
izčívkati -am dov. izčívkanje (ȋ) poud. |nepremišljeno reči, povedati|: kaj ~ skrivnostizčívkati se -am se (ȋ) poud. |reči, povedati vse, do konca|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
izčvekáti -ám dov. izčvekánje; drugo gl. čvekati (á ȃ) slabš. |nepremišljeno reči, povedati|: kaj ~ skrivnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
izgobezdáti -ám dov.; drugo gl. gobezdati (á ȃ) slabš. |nepremišljeno reči, povedati|: kaj Vse je izgobezdal
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
izgrméti -ím dov.; drugo gl. grmeti (ẹ́ í) poud. |razburjeno, zelo glasno reči, povedati|: kaj ~ besede, govorizgrméti se -i se (ẹ́ í) Proti večeru se je izgrmelo |je nehalo grmeti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
izhlípati -am tudi izhlípati -ljem dov. -aj -ajte tudi -i -ite; -an -ana (í; ȋ) poud. |hlipaje reči, povedati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
izhrôpsti -hrôpem dov.; drugo gl. hropsti (ó) poud. kaj ~ nekaj nerazločnih besed |hropeč reči, povedati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
izklepetáti -ám in izklepetáti -éčem dov. izklepetán -a; izklepetánje; drugo gl. klepetati (á ȃ; á ẹ́) poud. |nepremišljeno reči, povedati|: kaj Vse je izklepetalizklepetáti se -ám se in izklepetáti se -éčem se (á ȃ; á ẹ́) poud. Pusti, naj se malo ~a |pove, kaj ga vznemirja|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
izkokodákati -am dov. -an -ana; izkokodákanje (ȃ) nizk. |reči, povedati|: komu kaj Vsem je izkokodakala, kaj je storil
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
izmetávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; izmetávanje (ȃ) kaj Bolnik ~a kri; izmetavati kaj iz česa ~ zemljo iz jame; poud. izmetavati kaj za kaj Za take reči ~a denar |porablja|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
izmísliti si -im si dov. izmíšljen -a; izmíšljenje (í ȋ) kaj ~ ~ načrt za pobeg; izmisliti si kaj o kom ~ ~ lepe reči o sosedovih
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
izprídigati -am dov. -an -ana (í) poud. kaj ~ vse, kar koga teži |reči, povedati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
izrêči -rêčem dov.; drugo gl. reči (é) kaj ~ šalo, željo; izreči kaj o čem ~ mnenje o izdelku; izreči komu kaj ~ profesorju zahvalo zahvaliti seizrêči se -rêčem se (é) proti komu/čemu ~ ~ ~ predlogu |mu nasprotovati|; izreči se za koga/kaj ~ ~ ~ republiko; ~ ~ ~ Slovenca; izreči se o kom/čem ~ ~ ~ kandidatu |dati svoje mnenje|; ~ ~ ~ predlogu |ga presoditi|; publ. pohvalno se izreči o čem pohvaliti kaj
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
izsôpsti -sôpem dov. izsopênje; drugo gl. sopsti (ó) kaj iz česa ~ zrak iz pljuč; poud. ~ nekaj v pozdrav |sopeč reči, povedati|izsôpsti se -sôpem se (ó) Na vrhu so se ustavili, da bi se izsopli
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
izstrelíti -ím dov. izstréli -íte in izstrêli -íte; izstrélil -íla, -ít/-ìt, izstreljèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ naboj v zrak; ~ raketo; poud. ~ nekaj besed |hitro, nepričakovano reči|izstrelíti se -ím se (í/ȋ í) Pilot se je izstrelil iz gorečega letala
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
iztegníti in iztégniti -em dov. iztégni -te in -íte; iztégnil -íla, iztégnjen -a; iztégnjenje; (iztégnit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ nogo v kolenu; ~ roke predse; poud. ~ vse štiri od sebe |udobno leči|; nizk.: ~ jezik o čem |povedati, reči kaj|; ~ pete |umreti|; nevtr. ~ roko po denarju; ~ roke za knjigo; Iztegnila je roke za njimiztegníti se in iztégniti se -em se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) Iztegni se, pa boš dosegel; nizk. |umreti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
iztísniti -em dov. iztísnjen -a; iztísnjenje (í ȋ) kaj iz česa ~ sok iz limone; ~ pomarančo; poud.: ~ nekaj nerazumljivega |s težavo reči, povedati|; ~ obljubo, priznanje od koga |s silo, vztrajnostjo doseči|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
iztrobezljáti -ám dov.; drugo gl. trobezljati (á ȃ) slabš. kaj ~ vse, kar kdo ve |nepremišljeno reči, povedati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
izústiti -im dov. -en -ena; izústenje (ú ȗ; ȗ) poud. |reči, povedati|: kaj ~ besedo, ime, opazko
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
izžlobudráti -ám dov.; drugo gl. žlobudrati (á ȃ) poud. |nepremišljeno reči, povedati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
já1 -ja tudi já -- m (á; ȃ; á; ȃ) Njen ~ je bilo komaj slišati; knj. pog.: reči ~ pritrditi, privoliti; ne reči ne ~ ne ne ne povedati svoje odločitve
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
já2 člen. (ȃ) neknj. pog.
1. poudar. vendar: Jurček je pa ~ ena najboljših gob; Pa se menda ~ ne prepirata; O, pa ~
2. navez. A ~, še to moram povedati; ~, hotel sem reči, da sem vesel
3. ~, čakaj malo, da premislim; No ~, bomo pa šli domov
4. Ima knjigo — ~, pa je ni bral |to je res|; Poje, to ~, pa ne v operi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
lép -a -o tudi lép -a -ó; -ši -a -e (ẹ̑ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ọ̑; ẹ̑) ~ fant; poud.: ~ dan |sončen, jasen|; pisati ~ jezik |pravilen, izrazno bogat|; ~ rezultat |zelo dober|; doživeti ~o starost |visoko|; plačati ~o vsoto |precej veliko, precejšnjo|; imeti vedno ~o stanovanje |čisto, pospravljeno|; iron. ~ prijatelj, ki te v nesreči zapusti |slab|; biti ~ v obraz; poud. Vedno je ~ |se lepo oblači|; Hvala ~a |vljudnostni izraz, navadno hvaležnosti|lépi -a -o (ẹ́) neobč. ~ spol ženskelépi -ega m, člov. (ẹ́) Zbrali so se sami ~ilépa -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́) ~e ne dobi, grde ne maralépo -ega s, pojm. (ẹ́) ~ v umetnostilépše -ega s, pojm. (ẹ̑) reči kaj zaradi ~ega |zaradi boljšega vtisa|na lépem čas. prisl. zv. (ẹ̑) poud. ~ (vsem) ~ odpotovati |nenadoma, nepričakovano|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
màrsikatéri -a -o mnog. zaim. (ȁẹ́; ȁẹ̑)
1. vrst. V ~em oziru ga prekaša
2. količ. prečuti ~o noč; ~o mesto je tedaj zgorelomàrsikatéri -ega m, člov. (ȁẹ́; ȁẹ̑) ~ bi se vojski rad izmuznilmàrsikatéra -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȁẹ́; ȁẹ̑) ~ bi ga vzela, če bi imel več pod palcem; nečlov., knj. pog. ~o reči v veseli družbi povedati več domislic, šal
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
mèv -- m, pojm. (ȅ) poud., v zvezi ne reči ne bev ne ~ |prav nič ne reči|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
možàt -áta -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȁ á á; ȁ ȃ á; á) poud.: ~ značaj |odločen, pogumen|; ~a postava |močna|možáta -e ž, rod. mn. -ih (á) poud. reči kakšno ~o |odločno, pogumno besedo|možátost -i ž, pojm. (á) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
mŕzlo1 tudi mrzló nač. prisl. (ȓ; ọ̑) ~ pihati; poud.: ~ reči |neljubeznivo, neprizadeto|; Ob teh besedah ga je ~ spreletelo |neprijetno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
múkniti -em dov. (ú ȗ) poud., navadno z nikalnico |spregovoriti, reči|: kaj Niti besedice ni muknil
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
múksniti -em dov. (ú ȗ) slabš., navadno z nikalnico |spregovoriti, reči|: kaj Glej, da ne boš kaj muksnil
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
namléti -méljem dov., nam. namlèt/namlét; namlétje; drugo gl. mleti (ẹ́) kaj ~ moko; slabš. namleti komu kaj Namlela mu je vse mogoče reči |izrekla, povedala|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
napéti2 -pôjem dov., nam. napèt/napét; drugo gl. péti (ẹ́ ó) poud. |reči, povedati|: komu kaj ~ očetu same očitkenapéti se -pôjem se (ẹ́ ó) česa ~ ~ popevknapéti jih -pôjem jih (ẹ́ ó) knj. pog., poud. komu ~ ~ možu |ošteti ga|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
napovédati -povém dov. napovédanje; drugo gl. povedati (ẹ́) koga/kaj ~ goste; ~ program; napovedati komu kaj ~ nevesti srečo, usodo; ~ vojno; poud. napovedati kaj o kom ~ veliko lepega o novem znancu |reči, povedati|napovédati se -povém se (ẹ́) komu Gostje so se jim napovedali za nedeljo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
neróden -dna -o; -ejši -a -e (ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) ~ plesalec; poud.: ~i časi |hudi, težki|; ~ položaj |mučen, zoprn|; ~a šala |neprimerna|; biti v ~ih letih |v puberteti|neródno -ega s, pojm. (ọ́) reči kaj ~egapo neródnem vzročn. prisl. zv. (ọ́) ~ ~ razbiti vrčekneródnost -i ž, pojm. (ọ́) fantova ~; števn. zagrešiti ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
neslán -a -o (ȃ á á; ȃ) ~ kruh; slabš.: ~ človek |zoprn, neprijeten|; ~ domislek |neduhovit|; ~a šala |neprimerna, nespodobna|; ~o govorjenje |neumno, vsebinsko prazno|nesláno -ega s, pojm. (á; ȃ) slabš. reči kaj ~ega |neumnega, vsebinsko praznega|neslánost -i ž, pojm. (á; ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
nèspodóben -bna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅọ́; ȅọ́ ȅọ̑ ȅọ́; ȅọ́) ~ človeknèspodóbno -ega s, pojm. (ȅọ́) reči kaj ~eganèspodóbnost -i ž, pojm. (ȅọ́) ~ govorjenja; števn. govoriti ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
nesrámen -mna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ obiskovalec; poud.: ~ dopis |žaljiv|; imeti ~ jezik |obrekovati; nespodobno govoriti|; ~ trgovec |brezobziren, brezvesten|; ~a laž |zelo velika|; nesramen do koga biti ~ ~ žensknesrámno -ega s, pojm. (á) reči kaj ~eganesrámnost -i ž, pojm. (á) ~ govorjenja; števn. oproščati ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
nevéden -dna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ časnikar; ~o deklenevédni -ega m, člov. (ẹ́) poučiti ~eganevédnost -i ž, pojm. (ẹ́) reči kaj iz ~i; ostati v ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
nèzadovóljno nač. prisl. (ȅọ́) ~ reči kaj; ~ se kremžiti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
obotavljajóče se nač. prisl. (ọ́) ~ ~ reči
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
obrêči -rêčem dov.; drugo gl. reči (é) koga ~ sodelavca pri vseh sosedah
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
odbrénkati -am dov. -an -ana; odbrénkanje (ẹ̑) kaj ~ pesem; poud.: ~ predavanje |odpredavati|; ~ službo |končati|; poud. odbrenkati komu kaj ~ prosilcu nekaj tisočakov |dati, plačati|; ~ sosedu, kar mu gre |reči, povedati|; brezos., poud. Tudi njemu bo odbrenkalo |ne bo mu več tako dobro|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
odrêči -rêčem dov.; drugo gl. reči (é) komu/čemu kaj ~ športniku pravico do nastopa; neobč. Noge so mu odrekle odpovedale; Ni mu odrekla, da bo šla z njimodrêči se -rêčem se (é) komu/čemu ~ ~ dediščini; ~ ~ sinu; publ. odreči se koga Družba se ga je odrekla ni ga več sprejela
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
odzváti se -zôvem se dov., nam. odzvàt; drugo gl. zvati (á ó) komu/čemu ~ ~ vabilu; neobč. ~ ~ ukazu izpolniti ukaz; odzvati se na kaj ~ ~ ~ dogodek; neobč.: ~ ~ ~ klic oglasiti se, odgovoriti; ~ ~ z zvonkim glasom spregovoriti, reči
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
omahljívo nač. prisl. (í) ~ reči
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
oporêči -rêčem dov.; drugo gl. reči (é) komu/čemu ~ trditvi; star. oporeči kaj ~ trditev preklicati, zanikati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
oporékati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; oporékanje (ẹ̑) komu/čemu Sodelavci mu ~ajo; publ. Temu predlogu ni kaj ~ je dober; oporekati kaj publ.: ~ veljavnost listine zanikovati, ne priznavati; Ni mogoče ~, da je ta pobuda slaba trditi, reči; star. ~ svojo prejšnjo trditev preklicevati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
otročaríja -e ž (ȋ) poud. govoriti ~e |zelo preproste reči|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
písniti -em dov. písnjen -a; písnjenje (í ȋ) z nikalnico, poud. kaj ne ~ niti besedice |spregovoriti, reči|; poud. pisniti komu o kom/čem Glej, da nikomur ne ~eš o tem |rečeš, poveš tega|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
pocedíti -ím dov. pocédil -íla, nam. pocedít/pocedìt; drugo gl. cediti (í/ȋ í) knj. pog., poud. kaj ~ nekaj besed med jokom |s težavo reči, povedati|; ~ celo steklenico vina |popiti, izpiti|pocedíti jo -ím jo (í/ȋ í) knj. pog., poud. |oditi, zbežati|pocedíti se -ím se (í/ȋ í) Kri se mu je pocedila iz nosa
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
podrobíti2 in podróbiti -im dov. podróbi -te in -íte; podróbil -íla, podróbit, podróbljen -a; (podróbit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) poud. komu kaj ~ materi marsikatero bridko |brezobzirno reči|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
poimenováti -újem dov. poimenovánje; drugo gl. imenovati (á ȗ) koga/kaj ~ otroka po dedu; poud. ~ kaj s pravim imenom |opisati tako, kot je v resnici|; redk. poimenovati koga kaj ~ soseda baraba reči sosedu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
pôlglásno [u̯g] nač. prisl. (ȏá) ~ kaj reči
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
popárjeno nač. prisl. (ȃ) poud. ~ reči |potrto|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
porêči -rêčem dov.; drugo gl. reči (é) kaj Ali si pomislil, kaj ~ejo ljudje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
posmehljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ gledati, reči, vprašati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
potrošíti in potróšiti -im in potróšiti -im dov. potróšenje; drugo gl. trošiti (í/ȋ/ọ́ ọ́; ọ́) kaj ~ denar → porabiti; potrošiti kaj za kaj ~ plačo za nepotrebne reči → zapraviti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
povzdígnjen -a -o; bolj ~ (ȋ) neobč. reči kaj s ~im glasom s povišanimpovzdígnjenost -i ž, pojm. (ȋ) neobč.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
požlobudráti -ám dov.; drugo gl. žlobudrati (á ȃ) poud. |nerazločno reči, povedati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
prerêči -rêčem dov.; drugo gl. reči (é) poud. komu kaj ~ lažnivcu vse najhujše |izreči očitke, psovke|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
prerékati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prerékanje (ẹ̑) pravn. kaj ~ tožbeni zahtevekprerékati se -am se (ẹ̑) z/s kom za kaj ~ ~ s sosedom za nepomembne reči
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
prigovoríti -ím dov., nam. prigovôrit in prigovorít/prigovorìt; drugo gl. govoriti (í/ȋ í) redk. komu ~ prijatelju, naj ostane prigovarjajoč reči
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
pustíti -ím dov. pústi -íte; pústil -íla, -ít/-ìt, puščèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ denar doma; ~ koga na miru, pri miru; ~ koga spati; knj. pog.: Tega si ne ~im reči ne dovolim; ~ ženo zapustiti; pustiti komu/čemu kaj ~ sinu premoženje; poud. ~ domišljiji prosto pot |sanjariti, izmišljati si|pustíti se -ím se (í/ȋ í) ~ ~ fotografirati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
razčenčáti -ám dov. razčenčánje; drugo gl. čenčati (á ȃ) poud. |na več krajih nepremišljeno reči, povedati|: kaj Vse bo razčenčalarazčenčáti se -ám se (á ȃ) poud. |razgovoriti se|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
raztrobezljáti -ám dov. raztrobezljánje; drugo gl. trobezljati (á ȃ) slabš. |na več krajih reči, povedati|: kaj ~ novico
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
rêči rêčem dov., 3. os. mn. tudi rekó, rêci -íte, rekóč; rékel rêkla, rèč/rêč, rečèn -êna, star. rékši; (rèč/rêč) (é) kaj ~ besedo; poud. Včeraj sta si rekla da |sta se poročila|; knj. pog.: Počakaj, bova katero rekla se pogovorila; Težko ~e r izgovori; nevtr. Ponovite, kar ste rekli; Saj ste vi to ●rekla rekli; reči komu/čemu kaj ~ profesorju kaj žaljivega; ~ sošolcu lažnivec; neobč. Rekel mu je sesti ukazal, velel; poud.: Avtomobilu ni kaj ~i |je dober|; K temu nimam kaj ~ |pripomniti|; ~em vam, dobro premislite |izraža opozorilo, svarilo|; reči komu/čemu kaj o kom/čem O tem ti ne morem ~ nič dobrega |povedati|; knj. pog. reči komu za kaj ~ očetu za denar prositi ga, vprašati ga; knj. pog.: Rekel sem, torej bom dal obljubil; ~ nazaj odgovoriti; otr. Kako ~e krava |se oglaša|; poud.: Pa reci, če ni lepa |Res je lepa|; Podjetij je reci in piši petindvajset |poudarja trditev|; v pogojniku, poud.: Rekel bi, da to ni res |menim|; Dobre volje je. -Ne bi rekel; v velelniku za 1. os. mn. in dv., poud.: Recimo, da mi posodiš pet milijonov |predpostavimo|; No, reciva, da imaš prav |predpostaviva|; Saj mi je dobro, nič ne ~em, ampak naveličan sem |res mi je dobro|; brezos. Spet je reklo: bum, bum |se je oglasilo|rêči se rêče se (é) komu/čemu Gostilni se je reklo Pri grozdu; Po domače se ~e pri Stoparjevih; poud.: On že ve, kaj se ~e lakota |je|; To je fant, da se ~e |je pravi fant|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
régniti2 -em in rêgniti -em dov. régnjen -a in rêgnjen -a (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) slabš. |nejevoljno, zadirčno kaj reči|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
révskniti -em tudi rêvskniti -em dov. révsknjen -a tudi rêvsknjen -a; révsknjenje tudi rêvsknjenje (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) Pes ~e; slabš. revskniti kaj |zadirčno reči|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
sklatíti in sklátiti -im tudi sklátiti -im dov. sklátenje; drugo gl. klatiti (í/ȋ/á á; á) kaj ~ jabolka; slabš. ~ veliko neumnosti |reči, povedati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
sklobasáti -ám dov. sklobasánje; drugo gl. klobasati (á ȃ) slabš. |reči, povedati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
skombinírati -am dov. -an -ana; skombiníranje (ȋ) kaj lepo ~ barve; knj. pog.: ~ čudne reči izmisliti si; ~, zakaj se je kaj zgodilo dognati, ugotoviti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
sméh -a m, pojm. (ẹ̑) izzvati ~ pri poslušalcih; glasen, razposajen ~; ~ iz zadrege; v ~u, med ~om kaj reči; držati se na ~; poud.: ~ popade koga |začne se smejati|; pokati od ~a |zelo se smejati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
smíseln -a -o [sə]; bolj ~ (ȋ) ~a povezava besed; Tako ravnanje ni ~osmíselni -a -o [sə] (ȋ) jezikosl. ~ osebeksmíselno -ega [sə] s, pojm. (ȋ) reči kaj ~egasmíselnost -i [sə] ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
sporêči se -rêčem se dov.; drugo gl. reči (é) Fantje so se sporekli; ~ ~ z možem; poud. ~ ~ za prazen nič |brez tehtnega vzroka|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
spotakljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) poud. |neprimeren, nespodoben|: ~a pesem; moralno ~spotakljívo -ega s, pojm. (í) poud. |neprimerno, nespodobno|: reči kaj ~egaspotakljívost -i ž, pojm. (í) poud. |neprimernost, nespodobnost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
súho1 tudi suhó nač. prisl. (ú; ọ̑) poud. ~ odgovarjati, reči, vprašati |kratko, brezosebno|; ~ pokašljevati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
tolažljív -a -o; bolj ~ (í; ȋ í í) ~ glastolažljívo -ega s, pojm. (í) reči kaj ~egatolažljívost -i ž, pojm. (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
tolažljívo nač. prisl. (í) ~ reči
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
tù in tàm prisl. zv. (ȕ ȁ)
1. mestov. prostor. |ponekod|: Vrt zeleni, ~ ~ ~ cvete kak grm; Sneg se je ~ ~ ~ udiral
2. čas. |poredkoma|: ~ ~ ~ pogledati v dvorano; ~ ~ ~ kaj reči
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
udáriti -im dov. udárjen -a; udárjenje (á ȃ) koga/kaj ~ žival; Ura je udarila poldne |odbila|; poud. Udarila ga je kap |zadela|; igr. žarg. ~ tarok |začeti igrati|; udariti koga/kaj v kaj ~ soigralca v trebuh; brezos., neknj. pog. Udarilo ga je v noge |začele so ga boleti noge|; udariti koga/kaj po čem ~ tatu po prstih; poud. ~ očeta po žepu |denarno ga prizadeti|; neknj. pog. udariti komu na kaj Mraz ji je udaril na pljuča |povzročil težko dihanje, bolečine|; brezos. Udarilo ji je na ledvice zbolela je na ledvicah; poud. udariti komu v kaj Pohvala mu je udarila v glavo |postal je domišljav, prevzeten|; Vino mu je udarilo v glavo |ga je opijanilo|; udariti na koga/kaj ~ ~ boben; poud.: ~ ~ sovražnika |napasti ga|; ~ ~ pravo struno |najti učinkovite pogajalske razloge|; udariti ob kaj ~ z glavo ob podboj; udariti v kaj Burja je udarila v okno; poud. ~ ~ jok |začeti jokati|; udariti po kom/čem ~ s pestjo po mizi; poud.: ~ ~ nasprotnikih |napasti jih|; ~ ~ sadjevcu |začeti ga piti|; ~ mimo |reči, narediti kaj napačnega|; nevtr. Strela je udarilaudáriti jo -im jo (á ȃ) knj. pog., poud.: ~ ~ v gore |iti, oditi|; ~ ~ slovensko |spregovoriti po slovensko|udáriti se -im se (á ȃ) ~ ~ pri padcu; poud. Večkrat se ~ijo |sprejo, sporečejo|; udariti se v kaj ~ ~ ~ glavo; udariti se po čem Jaz, tepec, se je udaril po čelu; poud. udariti se z/s kom/čim |spopasti se|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
ugíbati -am in ugíbati -ljem nedov. -aj -ajte in -i -ite, -ajóč, -áje; -an -ana; ugíbanje (í; ȋ; í; ȋ) koga/kaj ~ imena; ~ osebe; star. ugibati kaj o kom/čem O njem ~ajo zelo čudne reči pripovedujejo, govorijo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
ukazoválno nač. prisl. (ȃ) ~ reči
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
ukazujóče nač. prisl. (ọ́) ~ reči komu, naj odide
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
urêči urêčem dov.; drugo gl. reči (é) koga/kaj Fanta je nekdo urekel; poud. Strast ga je urekla |zaradi strasti ni bil sposoben kritično presojati|; ureči koga/kaj v kaj ~ kraljeviča v žabo; ureči komu kaj ~ sosedu konja; Nekdo mu je urekel
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
utéha -e ž, pojm. (ẹ̑) reči nekaj v ~o
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
vážen -žna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ podatek pomemben, tehten; star. reči kaj z ~im glasom tehtnim, resnim; knj. pog. biti preveč ~ bahav, postavljaški; važen za koga/kaj Prehrana je ~a ~ otrokov razvoj pomembnavážno -ega s, pojm. (á) ločiti ~ od nevažnega pomembno od nepomembnegavážnost -i ž, pojm. (á) ~ odločitve pomembnost; knj. pog. fantova ~ bahaštvo, postavljaštvo; publ. Stvar je velike ~i zelo pomembna
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
vljúden -dna -o; -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú) ~ človek; biti zelo ~vljúdnost -i ž, pojm. (ú) ceniti ~; iz ~i kaj reči; števn., poud. pretiravati z ~mi |z vljudnimi dejanji|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
vsakdánji -a -e (á; ȃ) ~ opravek; poud. skrb za ~ kruh |osnovne tvarne dobrine|vsakdánje -ega s, pojm. (á; ȃ) reči kaj ~egavsakdánjost -i ž, pojm. (á; ȃ) ~ opravkov; števn. spregovoriti nekaj ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zabévskati -am tudi zabêvskati -am dov. zabévskanje tudi zabêvskanje (ẹ̑; ȇ) Pes ~a in utihne; slabš. |zadirčno reči, povedati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zabrbotáti -ám tudi zabrbotáti -óčem dov. zabrbotánje; drugo gl. brbotati (á ȃ; á ọ́) Voda v kotličku je zabrbotala; poud. zabrbotati kaj ~ nekaj namesto odgovora |sunkovito, nerazločno reči|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zabrbráti -ám dov. zabrbránje; drugo gl. brbrati (á ȃ) V sodih je zabrbral sadjevec; poud. zabrbrati kaj ~ nekaj v polsnu |sunkovito, nerazločno reči|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zabrénkati -am dov. -an -ana; zabrénkanje (ẹ̑) kaj ~ veselo melodijo; zabrenkati na kaj ~ ~ kitaro; poud. ~ ~ čustveno struno |poskusiti vplivati na čustva; reči, povedati čustveno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
začívkati -am dov. začívkanje (ȋ) Mladiči v gnezdu so začivkali; poud. začivkati kaj ~ odgovor |reči, povedati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
začvekáti -ám dov. začvekánje; drugo gl. čvekati (á ȃ) slabš. kaj o kom/čem ~ nekaj o nujnih opravkih |reči, povedati|začvekáti se -ám se (á ȃ) slabš. |zareči se, zagovoriti se|: ~ ~ pred zasliševalcem
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zagôltati -am [u̯t] dov. -an -ana; zagôltanje (ó) poud. kaj ~ nekaj sam pri sebi |z grlenim glasom reči|; poud. Splaval je na površino in zagoltal |hlastno zajel zrak|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zahrôpsti -hrôpem dov.; drugo gl. hropsti (ó) Bolnik je zahropel; poud. zahropsti kaj ~ nekaj v odgovor |hropeče reči|; brezos. zahropsti komu V prsih mu je zahroplo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zajezikáti -ám dov. zajezikánje; drugo gl. jezikati (á ȃ) slabš. |predrzno reči, povedati|: kaj ~ nekaj grdega; zajezikati komu Lažeš, mu je zajezikala
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zaklobasáti -ám dov.; drugo gl. klobasati (á ȃ) slabš. |reči, povedati|: kaj ~ neumnostzaklobasáti se -ám se (á ȃ) slabš. |zaklepetati se|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zakôlcati -am [u̯c] dov. (ó; ȏ) ~ in zakašljati; poud. zakolcati kaj ~ nekaj nerazumljivega |reči, pripomniti|zakôlcati se -a se [u̯c] (ó; ȏ) komu Dvakrat se mu je zakolcalo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zakrákati -am dov. -an -ana; zakrákanje (ȃ) Vrana ~a; poud. zakrakati kaj ~ nekaj v tujem jeziku |s hreščečim glasom reči, povedati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zamečkáti -ám [mə tudi me] dov. zamečkánje; drugo gl. mečkati (á ȃ) kaj poud. ~ nekaj v odgovor |počasi, neodločno reči|; slabš. ~ reševanje zadeve |zavleči, odložiti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zapovedoválno nač. prisl. (ȃ) ~ reči, vprašati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zapŕhati -am dov. -an -ana; zapŕhanje (ŕ; ȓ) Konj je zaprhal; poud. zaprhati kaj ~ nekaj besed |jezno reči|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zarêči -rêčem dov., 3. os. mn. tudi zarekó; drugo gl. reči (é) kaj znati ~ kačji pik; zareči komu Pri rojstvu mu je zareklazarêči se -rêčem se (é) Zarekel se je, da bo molčal; s smiselnim osebkom zareči se komu Oprostite, zareklo se mi je
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zaregljáti -ám dov. zaregljánje; drugo gl. regljati (á ȃ) Žabe ~ajo; poud. S stolpa so zaregljale strojnice |se oglasile s ponavljajočimi se rezkimi glasovi|; slabš. zaregljati kaj ~ nekaj v odgovor |neprijazno, jezno reči|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zarenčáti -ím dov. zarenčánje; drugo gl. renčati (á í) Pes je zarenčal; zarenčati na koga/kaj ~ ~ tujca; slabš. |reči kaj z nizkim, neprijaznim glasom|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zarobíti in zaróbiti -im dov. zaróbljenje; drugo gl. robiti (í/ȋ/ọ́ ọ́) kaj ~ krilo; slabš. zarobiti komu kaj ~ sogovorniku nekaj besed |ostro reči|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zasíkati -am dov. -an -ana; zasíkanje (í ȋ; ȋ) Kača je zasikala; poud. zasikati kaj ~ nekaj skozi zobe |reči z ostrim, rezkim glasom|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zatrobéntati -am dov. (ẹ̑) Trobentači so zatrobentali; zatrobentati kaj ~ umik; slabš. zatrobentati kaj o čem ~ nekaj o svojih uspehih |vsiljivo reči, povedati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zavídno nač. prisl. -ej(š)e (í; í) neobč. ~ reči zavistno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zažuboréti -ím dov.; drugo gl. žuboreti (ẹ́ í) Voda ~i iz pipe; poud. Iz radia je zažuborela melodija |se je prijetno zaslišala|; poud. zažuboreti kaj ~ nekaj prijaznih besed |živahno, lahkotno reči, povedati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zbógom1 -- m (ọ̑) Še vedno sliši njen zadnji ~; poud. reči ~ svojim načrtom |odpovedati se jim|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zlódej1 -a tudi zlódej -dja m z -em člov. (ọ̑; ọ̑)
1. olepš. ~ ga je premotil |hudič|; poud.: izogibati se takega ~a |zlobnega, hudobnega človeka|; Kaj pa delate takega ~a zaradi malenkosti |hrup, nemir|; Zdaj pa imamo ~a |neprijetnosti, težave|; Otroci vsega ~a privlečejo k hiši |veliko različnih reči|; Tega za ~a nikjer ne dobiš |prav nikjer|; Kaj za ~a iščete tod |kaj vendar|; Tega si pa za ~a ni mogel zapomniti |sploh, nikakor|zlódejka -e ž, člov. (ọ̑) poud. |zlobna, hudobna ženska|zlódejev -a -o tudi zlódjev -a -o (ọ̑; ọ̑) olepš. |hudičev|; poud.: ~ človek |zloben, hudoben|; ~ položaj |zelo neprijeten, težaven|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zmečkáti -ám [me tudi mə] dov.; drugo gl. mečkati (á ȃ) koga/kaj ~ grozdje pred stiskanjem; ~ (si) prste; poud.: na hitro ~ nalogo |slabo napisati|; ~ nekaj v opravičilo |nerazumljivo reči|; brezos. V rudniku ga je zmečkalo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
žáli -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (á; á) neobč. ~ spomin; ~a beseda |izražajoča odklonilen, negativen odnos|; star. ~ glas žalostenžálo -ega s, pojm. (á) neobč. reči kaj ~ega odklonilnega
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.