abronek m, F
2,
pappus, -pi, abronki, pavola od drevja, ali ṡeliṡzha: tudi tú ſéme eniga ṡeliṡzha, kakòr ena volna, kateru ſe puſty odpihati;
tannus, abronki, ali zofli na ſmréki ali hoji, v'katerih je ſéme
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bolha ž, F
5,
conyza, -ae, ſive pullicaria, paſje okú, letega ṡeliṡzha ſo ſhtiri ſorte,
bolhè, inu ſtinize mory;
psyllion, ṡeliṡzhe,
bouh ſéme,
aliàs Pulicularia; pulex, -cis, bolha; bolhè, pulices; pulicosus, -a, -um, polhin
bolh, bolhou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bolhov prid., sicellion, vel pyllium, bouhovu ſéme
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
búčən 1., -čna, adj. Kürbis-, bučno seme.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
cofelj m, F
6,
conoides, vſe kar je glih ene ſmréke
zoflu;
conoides, -conus, kai ſhpizaſtiga kakòr en
zoffel, ali kegel;
conus, zofli na ſmreikah;
corus, tudi
zofli, ali veliki abranki na ſmrékah, ali hojah;
stiria, -ae, en ledeni
zoffil per ſtréhi;
tannus, abronki, ali
zofli na ſmréki, ali hoji, v'katerih je ſéme
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dę́teljən,* -ljna, adj. Klee-: deteljno seme, der Kleesame.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dę́teljən (dodatek k slovarju), dę̑teljnọ (nam. deteljno) seme.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
drev m, F
13,
apluster, banderu, ali druga lipota te ladie, katera ſe vun poſtavi na ladje
drevui;
cereus, cerrinus, zerou, is takaſhniga
dréva;
cornua antennarum, te ṡkraine ſhpize v'prég tega
dréva v'ladji;
deglobrare, en
dreu oplupiti, oskubſti;
frondifera arbor, ṡelen, ali veyat
dreu;
galbulus, Cipreſhou orih, ali oréhi od Cipreſhoviga
dréva;
lentiscinus, -a, -um, kar je is takeſhniga
dréva ſturjenu;
liber, tudi ta ṡnotranîa koṡha na
drévi;
maritare alborem, vinṡko terto na en
dreu napelati;
melandryum, eni meinio, de je ṡeliṡzhe, eni pravio, de je hraſtoviga drevja
dreiva ſhverṡh;
murciolum, -li, ſéme tega
dréva lentiṡcus;
molluscum, -ci, ta garzha javoroviga
dreva;
plantiger, -ra, -rum, dreu s'doſti odraſtki, ali mladizami
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
drevje s, F
42,
abnodare, drevje kleſtiti;
arbustum, en vert
s'drevjam ṡaſajen;
bryon, mah na
drevju;
calamita, te ṡelene ṡhabize na
drevji;
castrare arbores, drevje zhiſtiti, okleſtiti;
daphnon, en vert s'lorberṡkim
drevjom;
folia arborum, lyſtje od
drevja;
gummi, guma ſmola na
drevji;
julus, zveit na verbah, mazhize, pavola, katera od
drevja doli lety;
lachrymula, ſolṡiza: tudi ſmola na
drevji: tudi ta koṡhiza, v'kateri leṡhy tú ſéme ſléherniga ṡeliṡzha;
oculi arborum, popki na
drevji;
panis arboris, goba na
drevju;
spinifer, tú ternaſtu
drevje;
viridarium, -rÿ, en luṡhten, ṡelen,
s'drevjam naſajen vert
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gartrožen prid., F
2,
laxa, laſſie, v'katerih je ṡavitu ſeme
gartroṡhnih roṡh;
panicula rosarum, mah, ali volna
v'gartroṡhnih popkih
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
glavȋčnica, f. 1) neka vrsta bekovih trt, Ip.-Erj. (Torb.); — 2) zelnata glava, ki se hrani za seme, Poh.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
glǫ̑tən, -tna, adj. Unkraut-: glotno seme, der Unkrautsame, Cig.; mit Unkrautsamen vermengt: — glotno žito, glotno zrnje, Cig., Bes.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gòri zíti ~ zídem dov. vziti: Ki ſzuncze vcsinis gori zidti KM 1783, 23; [sonce] Ono gori zide na ednom kráji nébe TA 1848, 15; Gda bi pa ſzuncze gori zislo KŠ 1771, 111; Ar liki je gori zislo ſzuncze zvrocsinov KŠ 1771, 745; Szuncze je 'ze gori zislo BKM 1789, 140; Gori je zisla Bálámova zvejzda BKM 1789, 38; Szunce je gorizislo KAJ 1870, 100; pren. i zorjánſzka zveizda gori zide vu vasſih ſzerczai SM 1747, 25; V mojem ſzrczi gori zides KŠ 1754, 273; v-mojem ſzrczi gori zides KM 1783, 292; Moj Jezus, gori zide vmojem ſzrczi KŠ 1754, 250; i zorjenicza gori zide vu ſzrczáj vaſi KŠ 1771, 718; edna vecsna miloszt gorizide TA 1848, 72 gòri zidóuči ~ -a ~ -e ki vzkali: [seme] i dalou je ſzáda gori zidoucse i raztécse KŠ 1771, 112
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
grenek prid., F
13,
absynthum, -ÿ, pelen, ali pelin,
grenku seliszhe;
aloë, enu ternaſtu ẛeliszhe,
s'grenkim ẛonftom;
buprestis, enu ẛeliṡzhe
grenku ẛhenofu podobnu, divji ohraut;
calathiana, ena plava jeſſenska rosha
s'grenkim korenîam;
centauria, enu
grenku ṡeliszhe, ali roṡhize, tavṡhent roṡhize;
cerasa Caeciliana, hoſtne kiſſile, ali
grenke zhréſhnîe;
colloquintiola, grenku ṡeliṡzhe s'ardezhim ſadom. 2.Reg:2;
inamarescere, grenyti,
grenku perhajati;
lepton, tavṡhent roṡhize, enu
grenku ṡeliṡzhe;
myrrha, -ae, myra,
grenku ṡeliṡzhe;
picris, -cris, ena ſorta
grenke ſalate, ali divje cikorie, radizh;
ruta, -ae, ruhtiza, ṡelenu
grenku ṡeliṡzhe;
seselis, -lis, ṡeliṡzhe ... ima en mozhan ṡhtor, inu eno kronizo okuli, kakòr janeṡ, v'kateri leṡhy tú dolgu inu voglatu ſéme,
grenku kakòr imber;
prim. grenjak
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
hoja2 ž, F
4,
abies, -tis, ena
hoja ali ſmréka;
agaricum, vel cus, ena goba od ſmréke ali
hoye;
corus, tudi zofli, ali veliki abranki na ſmrékah, ali
hojah;
tannus, abronki, ali zofli na ſmréki ali
hoji, v'katerih je ſéme
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
izbǫ̑gati se, -am se, vb. pf. verderben: seme se izboga (zboga), če ga kmet dolgo ne premeri; izboga (zboga) se vsaka reč, tudi dušne moči, Mik. (Et.); — prim. bogati 1). (?)
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
izbȓskati, -am, vb. pf. herausscharren; kokoši so posejano seme izbrskale.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
izpŕgati, -am, vb. pf. = izbrskati: kure seme izprgajo, Ravn. (Abc.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
klóščevina, f. 1) coll. = klošči, Mur.; — 2) = kloščevec, Cig., Jan., C.; k. ima seme klopom, ali po dolenjsko, kloščem podobno, Ravn.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
komoráčev, adj. Fenchel-: komoračevo seme, Pjk. (Črt.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
korę̑njev, adj. Möhren-: korenjevo seme; tudi: korenję́vo s., Levst. (Zb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
korenję̑včar, -rja, m. mož, ki skupuje korenjevo seme, Dol.-Levst. (Zb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
kozica3 ž, folliculi seminum, koṡize, ali lupinize ſléharne raſtine, ali ṡeliṡzha, v'katerih tú ſéme raſte, ali leṡhy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
kožica ž, F
18,
albegnina, mréna na ozheſſi, ta
koṡhiza, katera ṡadershuje tá pogled;
aluta, -ae, jerih, jerihovina, ṡhamiṡh leder, mehka
koṡhiza;
ciccum, ena tenka
koṡhiza v'margaranah v'mei ẛarnîam;
cuticula, koṡhiza;
diaphonia, reṡhtimnoſt, tá
koṡhiza, ali mréṡhiza, katera obiſti od ſerza, inu pluzh lozhi;
duracinus, -a, -um, ſléherni ſad, kateri ima terdo
koṡhizo;
lachrymula, ſolṡiza: tudi ſmola na drevji: tudi ta
koṡhiza, v'kateri leṡhy tú ſéme ſléherniga ṡeliṡzha;
menix, koṡhiza nar blishnîa moṡhjani;
nuclei toga, koshiza na jederzi, ali ṡernzi;
pellicula, -lae, koṡhiza, mréniza;
pelliculare, s'eno
koṡhizo prevleizhi;
pistacium, -cÿ, en ſad kakòr léſhniki s'ṡeleno
koṡhizo;
praeputium, -tÿ, ta preidnîa
koṡhiza na moṡhkim meſſei;
rhagoides, koṡhiza ozheſſa okuli ṡarkla;
suffrago, -nis, tá ṡadnîa
koṡhiza na gleiṡhnih;
suffusio, -onis, ena mreina, ali
koṡhiza;
thali, -orum, te
koshize okuli zhebula;
vagina, tá
koṡhiza okuli klaſja kadar vunkai ſe kaṡhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
krȃk 2., m. 1) der Froschlaich, Mur., Cig., Jan., Met., Št.-Mik.; peklenske krote krak ali seme, Trub. (Post.); — 2) vodni k., der Wasserfaden (conferva), Dol.; prim. okrak.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
lanę̑n, adj. Lein-, Flachs-, leinen; lanene glavice; laneno seme, olje; lanena pogača, der Leinkuchen, Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
las m, F
59,
adianthum, -ti, divja ruhtiza, goſpeinîe
laſſie, ẛeliszhe;
antiae, ti ſprédni
laſſie na ṡhenṡkim zheli;
caesariatus, s'dolgimi
laſmy;
caesaries, dolgi
laſſè, kitta;
crinis, laṡ;
densi capilli, goſti
laſſi;
glaber, -ra, -rum, gol, pliſhin, pres
laſſi, gladek;
glabrum, gladku pres
laſſy;
intorti capilli, kravṡhati
laſſè;
jubatus, -a, -um, grivaſt, kateri dolge
laſſe ima;
laxa, laſſie, v'katerih je ṡavitu ſeme gartroṡhnih roṡh;
volvunx, -cis, en zherv, kateri
laſſém ṡhkodi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
lentiscus -,
murciolum, -li, ſéme tega dréva
lentiṡcus, lentiscovu ſéme
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
lentiskov prid., murciolum, -li, ſéme tega dréva lentiṡcus,
lentiscovu ſéme
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
ljuljka -e ž ljuljka:
ſamerkam tudi veliku lulke rod. ed., de ſi lih G. Bug je tu lepu ſeme pſhenizhnu ſejal ǀ s'lulke rod. ed. zhiſta pſeniza ratat ǀ Od kod tedaj ima lulko tož. ed. ǀ kaj s' en velik greh je pohujshane dati, inu v' mej pshenizo teh nedolshneh, lulko tož. ed. tiga greha ſejati ← rom., prim it. loglio < lat. lolium ‛ljuljka’; → ljoljka
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
lopúča, f. der Waschbleuel, Jarn.; — lopatasto orodje, s katerim se iz lanenih glavic seme tolče, KrGora.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
lupinica ž, F
4,
apices, ſhpize na roshnih
lupinizah;
folliculi seminum, koṡize, ali
lupinize ſléharne raſtine, ali ṡeliṡzha, v'katerih tú ſéme raſte, ali leṡhy;
siliquari, luṡzhinize, ali
lupinize dobivati;
theca, tá
lupiniza, v'kateri tú ſerze v'klaſſji leṡhy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
lúskati 2., -am, vb. impf. 1) = luščiti, ausschoten, Mur., M.; schälen: bučno seme l., Kürbiskerne schälen, Mur., C.; — 2) luskati ribo, den Fisch abschuppen, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
makov prid., F
4,
diacordion, ena ẛhalba is
makoviga ſémena;
opium, -pÿ, ṡhonfft is
makoviga ſémena;
papaver, -ris, makovu ſéme;
papaverus, -a, -um, od
makoviga ſémena
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
mèti mám nedov. 1. imeti, izraža, da je kaj osebkova last: Nemam nikai, zkimbi za moie grehe zadoſzta vcsinil SM 1747, 60; Eto más eden gros KAJ 1870, 8; Ako gli on [krščenik] nikaj nejma, Li duso I tejlo KŠ 1754, 263; nájma nejmate pri Ocsi vaſem KŠ 1771, 17; Ivan, je meo odeteo ſzvojo zgomilſzkoga koſzminya KŠ 1771, 9; je alabaſtrom drágoga mazala mejla KŠ 1771, 87; kako dabi ſzám Farar Düſſou meu TF 1715, 5; Naj ſzi má [šatan] ſzvoje blato, Boug je moje bogáſztvo SM 1747, 74 2. izraža, da je pri osebku kaj, s čimer razpolaga: nej je ſzlobodno tebi nyou meti KŠ 1771, 47; ſzvéto piſzmo, kotero pred ſzebom más KŠ 1771, A8b; je potrejbno pomoucs meti SIZ 1807, 5; rázumno ſzrczé mores tak meti BKM 1789, 7; cslovik, ki pod ſzebom mám vitéze KŠ 1771, 25; ino moucs más nyega nazáj vzéti KŠ 1754, 242; Koliko tálov ma katechiſmus TF 1715, 10; Nema pa korenyá vſzebi KŠ 1771, 43; K-brojenyi pa nema vole KAJ 1870, 9; vnoſina ſzvedouk okouli náſz mámo SM 1747, 27; mámo zgovoritela pri Otsi KŠ 1754, 104; ni Apoſtolouv zapouvidi nejmamo KŠ 1754, 214; i vi obcsino máte znami KŠ 1771, 726; máte radi la'zi TA 1848, 4; rezi kastige, vu steroi vſih májo tála SM 1747, 29; kony ino Oszel, steri neimaio razuma SM 1747, 96; ſz. piſzma razkladácske nikaj ſztraslivoga nemajo KŠ 1771, A4a; kai on grehe odpüſzti na stere je Bog doſzehmal poterpleinye mel SM 1747, 17; Kakti je ſzvoje právo vadlüvanye meo KŠ 1754, 11a; [seme] gde je nej melo doſzta zemlé KŠ 1771, 42; Goſzpodne, mej potrplejnye zmenom KŠ 1771, 60; jala ſzerda nemai dobro csiniti vſzeim SM 1747, 88; Poterpleinye meite drága brátja SM 1747, 28; vſze kaigoder mam vu Tvoje roké preporácſam TF 1715, 46; on ma vſza, tebe ma SM 1747, 91; Poglavnik ſzveita oblaſzti neima SM 1747, 79; Goſzpoda i drügi, ſteri nad nami obláſzt májo KŠ 1754, 30; tak ſzo vſzi vküp bili i vſza ſzo meli obcsinſzka KŠ 1771, 340 3. izraža obstajanje osebe, ki je z osebkom v določenem razmerju: ka on nyega lübléni Otsa ſcsé biti i za ſzvojega ſziná meti KŠ 1754, 188; Goſzpodne! da li tebé mám SM 1747, 74; Vidis neimam nikoga, Gdebi mogo ſztán meti SM 1747, 71; ocsa mámo Abraháma KŠ 1771, 9; Csi nikoga ne bom mel, Boug bode moi priátel SM 1747, 74; Dvanájſzet Apoſtolov je meo KŠ 1771, 3 (B2a); pa je meo edno lepo 'zeno AI 1875, kaz. br. 7; Naj mi ſzamo nyega za Bogá mámo KŠ 1754, 13; Nemai drügi Bougov TF 1715, 12; Neimai drügi Bogouv ABC 1725, A4A; Neimai drugi Bogouv SM 1747, 45; nemaj tühi Bogouv KM 1790, 110 4. kaže, da je pri osebku kaj kot njegova sestavina: Csi britko nenávednoſzt máte vu ſzrcáj vaſſi KŠ 1754, 39 5. izraža lastnost ali stanje osebka: Dáj nam med vörnomi Goſzpon Boug táo meti SŠ 1796, 27; nikakvi haſzen ſztoga nevolna Decza neima TF 1715, 5; ſze te ſztári Ádam vnami má ftáplati KŠ 1754, 191; ete hüdo má vu miszlaj TA 1848, 6; Kak dugo bom britkoszt meo vu szrczi TA 1848, 10; ni doſzta trousta bodemo meli po Kristuſsi SM 1747, 31; kákſi nájem bodete meli KŠ 1771, 17; Materi Czérkvi, naj ſz. Stevana, ſteroga je mejla na zemli raséritela KM 1783, 91 6. izraža lastnost ali značilnost pri osebku: Kaſtiga na nyem lesi, da bi mi mér meli SM 1747, 12; ſteroga imé gori más naznanyeno TF 1715, 9; Bo'za velika ſzkrb, ſtero on má KŠ 1771, A8a; Radoſzt zetoga májo eto KŠ 1754, 220; naj mám 'zitek vekivecsni KŠ 1771, 62 7. izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: more vüzdovu lauloke polositi (djati) akoie kſzebi csé meti SM 1747, 96; dobro csinite, kai na nyou paſzko máte SM 1747, 25; Meo bo zmenov potrplejnye KŠ 1754, 269; haſzek bode eto delo melo KŠ 1771, A7b; Farizeuſke ſzo pa tanács meli prouti nyemi KŠ 1771, 38 8. morati: Te drüge [pesmi] ſze ti pa ſzame ká'zejo, gda je más naprevzeti BRM 1823, II; Kak sze má dr'zati cslovek vu pajdástvi KOJ 1833, XV; kágda mámo mi naſſ ſitek ravnati TF 1715, 12; vszi lidjé májo gori ſztánoti KM 1783, 16; gde bi ſze meo Kriſztus poroditi KŠ 1771, 7; gda bi ſze meli bujti, i jaſz ſzam pravo na nyé ſentenczio KŠ 1771, 421; Záto v dvojnoſzt nejmamo ſzpádnoti SŠ 1796, 7; Nejmate ſze ſztraſiti BKM 1789, 22 mèti se mám se izraža, da je osebek v stanju, kot ga nakazuje določilo: i vſze, ki ſzo ſze hüdou meli KŠ 1771, 26 majóuči -a -e imajoč: liki dvej nogej majoucsi ſze vrcsi vu gehenno KŠ 1754, 146; Ár je je vcsio, kiki obláſzt majoucsi KŠ 1771, 24; 'sivi Boug i Cslovik majoucſi právo 'sivo Tejlo KM 1783, 155; v-zoubi szmodko ali pipo majoucsi KOJ 1845, 5; Vu dobri delaj ſzvedouſztvo majoucsa KŠ 1771, 640; érdécse ténke linije za piszanye majoucsa KOJ 1845, 6; Bivol od vola šürkejše telo majoča stvár AI 1878, 15; I vidoucsi edno figovo drejvo ouzdalecs majoucse liſztye KŠ 1771, 137; Ár je Bo'za rejcs oſztrejſa od vſzákoga zobej ſztráni oſztrcz majoucsega mecsa KŠ 1771, 677; i ercsé tomi csloveki poſzejhnyno rokou majoucsemi KŠ 1771, 109; csi vu korénszkom verbumi vecs szillab vu szebi majoucsemi, litera l prebiva KOJ 1833, 80; ár to edno csér majoucso ſzo popadnoli SIZ 1807, 42; vſze ſztvári zemelſzke ſtiri nogé majoucse KŠ 1771, 372; kotrige, 'ſile, i csütejnya majoucse velike, i mále ſztvári KM 1796, 5; na priglihnoſzt obráza ſzkvarjenoga csloveka i letajoucsi i csetvéronoug majoucsi i lazécsi ſztvári KŠ 1771, 448; kaj ſzi kmo'zom nepreokro'zenyé majoucsim notri ſou KŠ 1771, 375
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
nabrę́kniti, -brę̑knem, vb. pf. anschwellen, aufdunsen, Jan., C., Erj. (Som.); seme nabrekne, Nov.; žile na obrazu mu nabreknejo, Erj. (Izb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
nad predl. I.
s tož. nad:
vſe skusi ſeie nad zhloveka ſeme ſvoie Milosti II
z mest. nad:
nad katerem ſtrashnem prjkasu, ta Duhouni ſe je zhudil III.
z or. nad:
nej li drugiſe zhudio nad tem zhudnim drjveſsam tiga lebna ǀ od ene zhiste Divize je bil roijen, nad katerem ſe je zhudil ta Prerok ǀ jokat nat tvojm britkom terpleinom ǀ ſo bilij v'Bethanio pershli jokat, inu shalovati na tem mertvem Lazeruſam ǀ Bug na temij offrij nijmà obeniga dopadeina ǀ na katiro nehualeshnoſtio nasho milu klaguie S. Bonaventura ǀ veliko shaloſt je pozhutil na samim ſpominam, de imà umreti Vezljivost z mest. v navedenem zapisu je verjetno nastala po pomoti, po kateri sta leva prilastka razumljena kot mestniški in ne kot orodniški obliki.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
nadúti, nadmèm, (nadújem, M., ogr.-Valj. [Rad]), vb. pf. aufblähen, M.; n. se, schwellen, Cig.; prsi se mu nadmejo, Bes.; seme se naduje, ogr.-Valj. (Rad); nadut, aufgeblasen, aufgedunsen, Habd.-Mik., Cig., C.; naduta lica, Zora; penasto nadut, schäumig aufgebläht, Erj. (Min.); — nadut, bombastisch, Jan.; prahlerisch, aufgeblasen, ogr.-C., Št.; — prim. nadoti, naduniti; koren: dъm- in du-.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
nìšteri -a -o nedol. zaim. 1. nekateri: té, ki .. i csini niſteri ſztou krát teliko KŠ 1771, 43; Nisteri cslovek szi jáko lehko dene AIN 1876, 42; ali malo nisteri je zgrüntávao AI 1875, kaz. br. 6; ka bi se človeki tak navadile, kak ništera domáča stvár AI 1878, 6; [seme] prineſzlo je niſtero pa séſztdeſzét krát teliko KŠ 1771, 42; Nisteroj Goszpodi sze tüdi rouka more küsnoti KOJ 1845, 27; Nisteroj deci je vszigdár grdi nôsz KAJ 1870, 31; ſzlüge nyegove niſteroga ſzi zbili KŠ 1771, 70; csigli v-nisterom táli neglihi pod Krisztusovi peroutai KOJ 1833, XI; da szta obadva vnisterom táli po törszko oblászt vr'zeniva AI 1875, kaz. br. 3; tak, ka je vu niſteroj ſtrofi vecs tálov recsicz BKM 1789, 2; Vu nisteroj sôli nacsi naidemo táblo KAJ 1870, 9; Vu ništeroj hiži rokodelavci prebivajo BJ 1886, 7; Gda bi Goſzpon Kriſztus z-niſterim dnévom pred ſzvojimi mokami gezdo KM 1796, 104; i Profeta nisteri Soltári SM 1747, 91; niſteri ſzo .. niſteri hüsi KŠ 1754, 95; I ovo, niſteri z piſzácsov erkli ſzo KŠ 1771, 28; csi gli bi niſteri ſteli, nej ſzo knige meli BKM 1789; z-Erdelszkoga nisteri szo nemski gvant noszili AI 1875, kaz. br. 1; Ništeri so ménši od rošča AI 1878, 23; Ništeri so že ztrávov zarašeni BJ 1886, 26; vu kterom jeſzo i tak niſtere krátke molitve SM 1747, 1; Tak te vidoucse niſtere ſze zovéjo KŠ 1754, 131; i niſtere znouvics obrnyene BKM 1789, 4; ſze je nahájalo, i nistere neſzpodobne recsi BRM 1823, II; Nistere sztvarê hodijo KAJ 1870, 10; Ništere so že znôva zoráne BJ 1886, 38; tejla .. niſtera pa na ſzmrt KŠ 1754, 139; Nistera leta 'ze bitje tecsé AI 1875, kaz. br. 3; zvün niſteri Goszpoczkoga réda verni Bo'zi mou'zov KŠ 1754, 4b; Z odvrnênye nisteri znameniti nevôl BRM 1823, IX; liki ſze niſterim drejmle KŠ 1771, 2 (B1b); I on je dáo .. niſtere pa Paſztére KŠ 1754, 10; zmed koterimi ſzo niſtere zbili KŠ 1771, 139; i on je vu ſzvojem Katekizmusi, niſtere ſzlov. peſzmi vo dao ſtámpati BKM 1789, 3b; nego szo Vôgri escse nister drüge národe med szébe notri prijali KOJ 1833, X; Grittus je nistere dáo vmoriti KOJ 1848, 80; Nistere lüszke odêvajo KAJ 1870, 10; i za nistere dnéve sze na prevzeme vtanácsivanye AI 1875, kaz. br. 2; ino akoſze glih vniſterih meiſztih katechiſmus reczituje TF 1715, 5; Nahájajo ſze vniſteri peſzmaj ete ztühoga jezika recsi BKM 1789, 7; V-nisteri mesztaj bratva 'ze zacsnyena AI 1875, kaz. br. 8; zniſterimi molitvami i peſzmami KŠ 1754, 3b; z-nisterimi pa govorejnya tále razlocsávamo KOJ 1833, 8; ali se [čebela] zništerimi delavci odseli AI 1878, 36 2. nekaj: ár živé [enodnevnice] samo ništeri vör AI 1878, 38; Za nistera leta szina szo za krála zébrali AI 1875, kaz. br. 3; Pred nisterimi dnévi törci szo strelali AIP 1876, br. 1, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
nositi nedov., F
143,
bajulare, na rami
noſſiti;
capsarius, tudi en hlapiz, kateri otrokom buque v'ſhulo
noſſi;
efferre, vun
noſſiti, ſe ṡnaſhati, prevṡèten biti, vunkai neſti;
ensifer, tá kir mezh
noſſi;
famigerator, kateri ſem ter tám poſhte
noſſi;
flammeum, -mei, en giel ſhlár, kateriga ſo nevéſte nékadai na glavi
noſſile;
gerulus, -a, -um, kateri
noſſi: ut gerula, vel geraria, peſtinîa, kir otroka
noſſi;
gestamen, vſe tú kar
ſe noſſi;
mitella, -ae, tudi ena pinta, na kateri
ſe roka
noſſi;
nefarius, -a, -um, polhen lotrie inu pregréhe, kateri nei vréden, da ga ṡemla
noſſi;
palanga, ṡhtanga, na kateri
ſe kai
noſſi;
pectunculus, -li, morṡkih ṡhnekou piſſana lipina, kakor Rumarji
noſſio;
peromatus, -a, -um, kateri opanke
noſſi;
scruta, -orum, vſe ṡhlaht ſtarine, katere
ſe od tergih na prudai
noſſio ṡlaſti v'tih velikih méſtih;
sementare, ſéme
noſſiti, ali dati;
thensa, -ae, ene pare, na katerih
ſe ſvetinê, inu pildi
noſſio;
prim. noseč, nošen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
odpihati dov., F
3,
deflare, odpihati;
pappus, -pi, tudi tú ſéme eniga ṡeliṡzha, kakòr ena volna, kateru ſe puſty
odpihati;
reflare, odpihovati,
odpihati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
pelȋnčək, -čka, m. eine asiatische Wermutart (artemisia contra), (seme daje prah za gliste), Tuš. (B.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
pelínov, adj. Wermut-: pelinov grm, pelinovo seme.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
perlin m, F
9,
bacchatus, -a, -um, s'perlini, ali s'lepim ẛernîam poziran, nataknîen, zhednu napravlen;
elenchus, -chi, ena ſorta
perlinou, podovgovatih kakòr ena hruſhka;
leonice, -ces, ṡeliṡzhe na gorrah raſte, ima ſéme kakòr beili
perlini;
margarita, vel margaritum, en
perln, ṡhlahtni kamen biser;
margaritarius, -rÿ, kateri
perline, ali ṡhlahtne kamene predaja;
margaritifer, kateri
perline noſſi;
stalagmium, uſheṡ
perlini;
unio, -onis, tudi en
perlin, ali ṡhlahtni kamen;
unio exaluminatus, en leip ſvitál
perlin, kateri je zhiſt, inu nei temmán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
podoráti, -órjem, vb. pf. durch Pflügen in die Erde bringen, unterpflügen; p. strnišče; p. rastlino, Cig.; zu-, einackern: seme, gnoj p.; pozebli ječmen podorati, da se kaj druzega poseje; čas vse podorje, Npreg.-Jan. (Slovn.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
poteptan -a prid. poteptan:
njegou plut imà podert biti, de bo poteptan im. ed. m ǀ je potrebnu de tudi semla je radovita, inu dobra, sakaj zhe je puſta, terda, poteptana im. ed. ž, inu kamenita neperneſe dobriga ſadu ǀ Sabſtoin Pridigarij ſejete ſeme boſhje beſsede. dokler pade raven pota inu je poteptanu im. ed. s, ter Ptize tajſto posobleio ǀ de bi nikitere drofftinize dol padle, inu poteptane im. mn. ž bile ǀ de bi drofftinize prozh nepadle, inu taiſte nepoteptane +im. mn. ž bile
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
poteptati -am dov. poteptati:
shival jeh poteptà 3. ed. ǀ taku de poteptaio 3. mn. tu boſhje ſeme ǀ kojny ſo jo bily poteptali del. mn. m ǀ Judouski sholnery, inu brizhi po njemu s' nogami hodili inu ga poteptali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
pozobati -bljem dov. pozobati:
gredeozh skuſi vinograd bi niemu lusht neprishal en grosdik utergat, ali eno jagodo poſobat nedol. (V, 130) ǀ Sabſtoin Pridigarij ſejete ſeme boſhje beſsede. dokler pade raven pota inu je poteptanu, ter Ptize tajſto posobleio 3. mn. (II, 239) ǀ kateru te ptize vashiga greshniga djainia posobleio 3. mn. (II, 239)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
práprotən, -tna, adj. Farnkraut-: praprotno seme.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
práprotov, adj. Farnkraut-; praprotovo seme.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
presę́žən, -žna, adj. 1) transcendent, Cig., Jan.; — 2) = obsežen, umfassend, Jan.; — ausgiebig: repno seme je presežno, Polj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
prę́šati, -am, vb. impf. pressen, keltern; p. laneno seme, grozdje.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
prę́zati 1., -am, vb. impf. 1) aufspringen (von Samenkapseln, Hülsen u. dgl.): sočivje preza, Dict.; pšenica in sploh žito preza, kadar je prezrelo in zrna začno padati iz klasja, Kras-Erj. (Torb.), Št.; — 2) aufspringen machen: lan p., das Aufspringen der Leinsamenkapseln durch Mischen befördern, C.; — (fig.) dežele p., die Länder aussaugen, Nov.; mit Worten quälen: p. koga, da bi razdražil njegovo radovednost, Zv.; — bolhe p., (Flöhe springen machen) Flöhe fangen, Cig., Lašče-Erj. (Torb.); nemškutarske besede p., Zv.; — an der Sonne wärmen, Cig.; ruhe p., da bi bolhe odskakale, Notr.; — p. se, aufspringen (von Samenkapseln, Hülsen u. dgl.); lan, grah se preza, Mur., Danj.-Mik., Št.-C., Polj., Lašče-Erj. (Torb.); laneno seme se na ruhe razgrne, da se preza, Levst. (Rok.); — sukno, obleka se preza, = začela se je trgati, zemlja se preza (= poka), Gor.; — 3) mit Bitten zusetzen, "fergeln" (von Kindern), C.; — 4) = škripati, knarren, C.; "raunzen" (von Krebsen, wenn sie außerhalb des Wassers sind), Mur.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
pridigar -ja m pridigar:
skorai ſledni Pridigar im. ed. je v'taki vishi od ludij polonan ǀ Ob zhaſſu tiga velikiga Pridigaria rod. ed. Boshjga Jeremia Preroka ǀ bo tudi Pridigariu daj. ed. uſta odperla ǀ n' hozhesh vezh h' taiſtimu Spovedniku, inu Pridigaru daj. ed. hodit ǀ ſe toshio zhes Pridigaria tož. ed. ǀ Je bil smalal eniga Pridigarja tož. ed. ǀ Pridigary im. mn. y pravio de ima prezej taistu hudu tovàrshtvu sapuſtiti ǀ Sabſtoin Pridigarij im. mn. ſejete ſeme boſhje beſsede ǀ beſſede teh Mashnikou, inu Pridigariou rod. mn. sò poshlushali ǀ Mojſter teh Pridigarjou rod. mn. ǀ vuk teh Pridigariuo rod. mn. nej ſim gori vſel ǀ exempel teh svetnikou, vuk teh Pridigeriu rod. mn. ǀ Kaj nuza Pridigariom daj. mn. tulikajn shraiat ǀ ſapovei ſvojm Pridigarjom daj. mn. de imajo opominat te verne dushe ǀ sapovei Pridigaryom daj. mn. pridigvat ǀ G. Bug bò poshilal te Pridigarie tož. mn. ǀ s'kusi moje Pridigarje tož. mn. vaſs ſim ſfaril ← srvnem. predigære ‛pridigar’; → pridiga
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
prirȃstək, -stka, m. 1) die Anwachsung (an etwas), das Angewachsene, der Anwuchs, Cig.; bradavičasti prirastki na krompirju, BlKr.-Let.; — der Beihalm, Cig.; — der Knochenfortsatz, Cig. (T.); — das Trumm (ein Nebengang im Bergbau), Cig., Jan.; — das Augment (gramm.), Jan.; — der Zins, die Interessen, C., Z.; — 2) der Zuwachs, das Erträgnis, die Fechsung, Mur., Cig., Jan., C.; dati seme na pol prirastka, Z.; — tudi pl. prirastki, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
pšeničen -čna prid. pšeničen:
mii ſmò tu pravu pshenizhnu im. ed. s ſeme (II, 202) ǀ G. Bug je tu lepu ſeme pſhenizhnu tož. ed. s ſejal (II, 200)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
rad prid., F
67,
adagia sunt: ker mazhka rody,
radú miſhi lovy;
allubescere, rad ſturiti;
ambubaja, ena ṡhena, katera ſe
rada klati, ena pyanka;
cupere, ṡheléti,
rad iméti;
dignari audire, rad poſluſhati;
fluxus, -a, -um, kar
radú tezhe;
juniperetum, -ti, kir brinîe
radú raſte, brinîovje;
jurgiosus, -a, -um, kateri ſe
rad ardrá, inu kregá;
labrum venereum, ṡzhetize, veliku ṡeliṡzhe, s'kateriga ṡhtiglizi
radi ſéme ṡbirajo;
libenter, rad, volnú;
pugnax, -cis, kateri ſe
rad bojuje;
salicetum, -ti, verbovje, kir verbe
rade raſtejo;
volones, vel voluntarÿ, kateri ſami
radi na voiṡko gredó
- rajši , F11, magis, vezh, raiſhi; magis vellem, jeſt bi hotel doſti raiſhi; malle, raiſhi jmeti; malo, mavis, mavult: malumus, mavultis, malunt, jeſt hozhem raiſhi, ti hosheṡh raiſhi, on hozhe raiſhi, my hozhemo raiſhi, vy hozhete raiſhi, ony hozhejo raiſhi; potius, mari, raiſhi; praeoptare, poprei ṡheleiti, ali pegerovati: eno reizh raiſhi iméti, kakòr tó drugo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
rásti rastém nedov. rasti: Nöni, rasztém -eti AIN 1876, 44; Gde naj lepsa paſſa raſzté BKM 1789, 163; zrnye .. Zemlé raſzté KM 1790, 30; liliomi polſzki kakda raſztéjo KŠ 1771, 20; Nehájte, naj vküp raſzté obouje do 'zétve KŠ 1771, 44; Dejve utroba je ráſzla BKM 1789, 20; To dejte je pa raſzlo KŠ 1771, 171; pren. Nyemi je potrejbno ráſzti KŠ 1771, 273; Vcsini me ráſzti vu vöri KM 1783, 302; jaſz vu lübéznoſzti raſztem SM 1747, 49; nego i vu vſzem dobrom deli raſztés KŠ 1754, 12b; nai tak raszté tvoi ország ABC 1725, A7a; Sztaroſzt neſztanoma raſzté KŠ 1754, 274; kaj tak viſziko raſzté vöra vaſa KŠ 1771, 626; krivicsno blágo neraszté KOJ 1845, 122; Szrdcz nasi zahválnoszt, Daj, da nyega czvet raszté KAJ 1848, 6; ráſzmo vnyem vſzegavejcs KŠ 1771, 581; Ráſzla bo znami lübézen SŠ 1796, 161; dobra dela naj vnyih vſzáki dén na vékse raſztémo KŠ 1754, 128; rejcsi Bo'ze, mlejko naj vnyem raſztéte KŠ 1771, 705; moli za nyé, naj vtom raſztéjo KŠ 1771, 603; od mladoſzti je vu ſzvétom piſzmi i vpobo'znom 'zitki ráſzao KŠ 1771, 631; I rejcs Bo'za je ráſzla KŠ 1771, 357 rastéči -a -e rastoč: I drügo [seme] .. i dalou je ſzáda gori zidoucse i raztécse KŠ 1771, 112; Naj hodite ſzád prináſajoucsi i raſztécsi vu ſzpoznanyi Bo'zem KŠ 1771, 603
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
rastina ž, folliculi seminum, koṡize, ali lupinize ſléharne
raſtine, ali seliṡhzha, v'katerih tú ſéme raſte, ali leṡhy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
raztrǫ́šati, -am, vb. impf. ad raztrositi; zerstreuen: vetrovi raztrošajo seme dreves in sadežev, Ravn.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
rẹ́pən 2., -pna, adj. Rüben-; rẹ̑pno seme.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
rodoviten -tna prid. rodoviten, ploden:
nijva je rodovitna im. ed. ž ǀ S'kuſi poſt Anna ie bila radovitna im. ed. ž ratala, inu s. Preroka Samuela porodila ǀ kadar je nerodovitnu lejtu, ſe toshio zhes bushtvu; kadar je rodovitnu im. ed. s ſe toshio de nej obeniga dobizhika ǀ ſeme Boshje beſſede, de ſi lih je nuznu, mozhnu, inu radovitnu im. ed. s ǀ Taista je ſturila rodovitno tož. ed. ž deshelo teh vernih ǀ S. Patrizu ſe perporozhite, de radouitno tož. ed. ž semlo vam ſturj ǀ on ſturj radovitno tož. ed. ž semlo ǀ to semlo rodovitnu tož. ed. ž sturij ǀ od tot moij grunti ſò taku dobru rodovitni im. mn. m ǀ Kaj bi imeli ſturiti de bi nyh nyve rodovitne im. mn. ž ratale ǀ Nej zhudu tedaj de nej ſo vezh taku rodovitna im. mn. s lejta, kakor ſo nekadaj bila primer.> enu lejtu je neradoutna semla, tu drugu pak je radovitnishi im. ed. ž ǀ Lia je bila radovitnishi im. ed. ž ǀ Gdu tedaj ſe bó mogal rezhi, de je na ſvejtu radvitnishi im. ed. ž, inu vuzhenishi, inu vekshi kakor Sveta Catharina ǀ Bug pak vekshi, jnu radovitnishi tož. ed. ž deshelo njemu poverne
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
rožmarinov prid., cachris, roshmarinovu ſéme
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
sajme gl. seme ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
salátən, -tna, adj. Salat-; salȃtnọ seme, der Salatsame.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
scímiti se, -cȋmim se, vb. pf. aufkeimen: seme, zrnje se scimi, Cig., Jarn. (Sadj.); (nam. vz-).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
sejati -jem nedov. sejati:
Adam je bil ta ner pervi, katiri je bil ſazhel ſemlo koppat, inu ſeiat nedol. shitu ǀ ſe pofliſsa dellat, koppat, orat, inu seiat nedol. ǀ velik greh je pohujshane dati, inu v' mej pshenizo teh nedolshneh, lulko tiga greha ſejati nedol. ǀ ſe pergliha enimu ſejauzu, katiri je shal dobru shitu ſeiat namen. ǀ kulikain terpi kadar orje, ſeje 3. ed., inu shajnie ǀ ta kateri ſeje 3. ed., leta tudi shajnie ǀ temuzh ſeie 3. ed. ſaurashtvu, inu poboj ǀ My fliſſik ob ſvojm zhaſſu dellamo, ſejemo 1. mn., ſe pomujamo ǀ nezh neperſſainete, de ſi lih ſeiete 2. mn. ǀ Sabſtoin Pridigarij ſejete 2. mn. ſeme boſhje beſsede ǀ one neſejejo +3. mn., neshajneio ǀ nej ſi li ti dobru ſeme ſejal del. ed. m na tvojo nyvo ǀ Seranus kadar je ſvojo nyvo ſial del. ed. m, sa Purgar Maſtra je bil isvolen ǀ je oral, koppal, inu ſyal del. ed. m ǀ ſo na mejſti njega orali, ſiali del. mn. m, inu nyve obdelali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
sẹ́me, -mena, n. 1) der Same; laneno, praprotno, salatno itd. s.; nekoliko žita za s. pustiti; sẹ̑mena, (-ę̑na), Samenarten; — (fig.) s. nesložnosti sejati; — 2) das Gezücht: vražje s., die Höllenbrut; — pravo s. je, er ist mir ein rechtes Früchtel, ein schönes Kräutel (= ein loser Bube); seme ti semensko! Jurč.; — 3) ptičje s., der Steinsame (lithospermum officinale), Tuš. (R.); tudi: das Lungenkraut (pulmonaria officinalis), Josch; — cigansko s., blauer Steinklee (melilotus caeruleus), Josch.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
seme s, F
29,
amonium, enu
ſéme;
confectio, en zuker, ali Confect od
ſémena, inu ſadú;
consemineus, conseminalis, s'mnogoterim
ſemenom obſyan;
labrum venereum, ṡzhetice, veliku ṡeliṡzhe, s'kateriga ṡhtiglizi radi
ſéme ṡbirajo;
lachrymula, ſolṡiza: tudi ſmola na drevji: tudi ta koṡhiza, v'kateri leṡhy tú
ſéme ſléherniga ṡeliṡzha;
ordinaria semina, ſémena po rèdu ſajena, ſporeden;
papaver, -ris, makovu
ſéme;
semen, ſéme;
urica, -ae, arja, kateri ṡhiti ṡhkodi, ena ſlabúſt na
ſémeni, ali na ṡerny, de ne pleini
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
seme -na s seme:
mii ſmò tu pravu pshenizhnu ſeme im. ed. ǀ od ſemena rod. ed. tiga shita zhlovek kroh ima ǀ Boshjo beſſedo je bil perglihal timu ſemenu daj. ed. ǀ G. Bug je tu lepu ſeme tož. ed. pſhenizhnu ſejal ǀ Tu Nebeshku krajleſtvu je enaku enimu shenfovimu sernu, kateru je tu ner manshe mei vſemi ſemeni or. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
sèmen -a m 1. seme, izloček moških spolnih organov: Nej od mo'zkoga ſzemena KŠ 1754, 107; Ár ſze je nej od mo'zkoga Szemena, neg’ od ſzvétoga Dühá tá Rejcs prpriéla BKM 1789, 20; naj vzeme brat nyegov to 'zeno i pobidi ſzemen brati ſzvojemi KŠ 1771, 240; Blagoſzlovleni bodeio po tvoiem ſzemeni vſzíh národi SM 1747, 9 2. potomci: kaj z-ſzemena Dávidovoga pride Kriſztus KŠ 1771, 290; Ábrahámi je obecsao, Kaj 'z-nyega ſzemena ſzhája BRM 1823, 2; Liki je gúcsao Abrahámi i ſzemeni nyegovomi KŠ 1771, 165; liki je nazvejscseno med 'zené i kacsé ſzemenom protivinſztvo KŠ 1771, 441
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
sèmen -a s seme, zrnje: Sementum Szemen KMS 1780, A9; Od ſzemena vcsetvéro zemlou KŠ 1771, 41; Ki pa dáva ſzemen ſzejjácsi KŠ 1771, 544; Gáj neſztávimo i v-nyem drevno ſzemen poſzejjamo KM 1790, 80; Poetom psenica v-drovnom szemeni sze ozorila AI 1875, kaz. br. 8; pren. to dobro ſzemen ſzo pa ti ſzinovje králeſztva KŠ 177145; li ſzamo z-Bo'ze rejcsi ſzemena KŠ 1771, 339
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
sẹ́mence, n. dem. seme; najmanjše semence je gorčično seme, Ravn.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
sẹ́menica, f. 1) die des Samens wegen angebaute Pflanze, das Samengewächs, Cig., Jan., Nov.; bes. der weibliche Hanf, der Saathanf, Cig., Jan., jvzhŠt.; — die Samenrübe, Štrek.; — = zeljna glava za seme puščena, C.; — der zur Besamung in einem Gehau stehen gelassene Baum, der Samenbaum, Spodnja Idrija-Erj. (Torb.); — 2) das Samenthierchen, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
seménje -a s 1. žitno seme: Stero, iſztina, je náj ménſe med vſzeim Szeményem KŠ 1771, 44 2. seme, izloček moških spolnih organov: Ne právi: i ſzeményi, liki od vnougi, nego, liki od ednoga KŠ 1771, 562
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
sẹ́menski, adj. 1) Samen-; semenska koža, die Samenhaut, Cig. (T.); — als Samen dienend: semensko žito; semenski krompir, semenska repa, detelja; — aus Samen hervorgewachsen: semenski les, angeflogenes Holz, Cig.; semenska rast, Slom.-C.; — 2) seme ti semensko! du loser Bube! Jurč.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
sẹ̑tən, -tna, adj.,
nam. setven: setno seme, Ravn.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
smreka ž, F
10,
agaricum, vel cus, ena goba od
ſmréke, ali hoye, ſmrékova goba;
conoides, vſe kar je glih ene
ſmréke zoflu;
conus, ſhpiza ṡheleṡniga klabuka, zofli na
ſmreikah;
corus, tudi zofli, ali veliki abranki na
ſmrékah, ali hojah;
picea, -ae, ena ardezha, ali ſmolena
ſmreika;
pinaster, -tri, ena divja
ſmréka;
pinus, -ni, vel pinus, -us, ſmréka;
pityocampae, goſſénize, ali ſtrupoviti zhervi, kateri na hoikah, ali
ſmrékah raſteo;
tannus, abronki, ali zofli na
ſmréki, ali hoji, v'katerih je ſéme;
teda, -ae, ena bakla, ſmolene terṡke od
ſmreik, garleviza is ſmogura tarṡzheniza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
solzica ž, lachrymula, ſolṡiza: tudi ſmola na drevji: tudi ta koṡhiza, v'kateri leṡhy tú ſéme ſléherniga ṡeliṡzha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
stržíšče, n. prostor, kamor se vzpomladi seje kapusovo seme ter se vzgajajo sajenice (presad), Hrušica (Ist.)-Erj. (Torb.); — prim. strž f.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
ščetica ž, F
3,
acalánthis, -dis, oſſád, ali
szhetize, kateriga ẛarnîe ṡhtiglizi radi jedó;
dipsacum, -ci, te velike
ṡz[h]etize, oſſád, ſhtiglizi radi na taiſti ſeidajo;
labrum venereum, ṡzhetize, veliku ṡeliṡzhe, s'kateriga ṡhtiglizi radi ſéme ṡbirajo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
štigljec m, F
5,
acalánthis, -dis, oſſád, ali szhetize, kateriga ẛarnîe
ṡhtiglizi radi jedó;
ſhtigliz, carduelis, carduellis;
carduelis, vel carduellis, ſhtigliz;
dipsacum, -ci, te velike ṡzetize, oſſád,
ſhtiglizi radi na taiſti ſeidajo;
labrum venereum, ṡzhetize, veliku ṡeliṡzhe, s'kateriga
ṡhtiglizi radi ſéme ṡbirajo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
tèliko prisl. toliko 1. izraža veliko množino ali stopnjo: je pa czejli ſzvejt od Bogá odpadno na teliko, da je Boug KŠ 1754, 11; ſteri racsúna je teliko, liki mourſzkoga pejſzka KŠ 1771, 803; drüge vdrügom jeziki na teliko, da ſze KŠ 1771, A5b; csi je zemelszko na teliko proszimo KM 1783, 18; Ka je dobroute teliko Knám prikázo BKM 1789, 42; ki je teliko ſztvári ſztvouro KM 1796, 4; I teliko jezér düs v-szuncza tráhi KAJ 1848, 8; Po csaszih v-Pannonio teliko národov razbijajoucs pride KOJ 1848, 3 2. izraža potrebno količino česa: naj mi dá teliko hráne, keliko mi potrejbno bode KŠ 1754, 167; i li hitro je teliko zapopadno, ka ſze je lejhko vcsio KM 1790, 24 3. izraža primerjavo: niſtero (seme) pa tréſzeti krát teliko KŠ 1771, 42 4. razlaga pomen besede: Amen záto tou teliko vcſini, zaiſztino da je tomu tak biti TF 1715, 31; Práznoſzt, ali ſzmiuſztvo, je teliko, liki ſz. hiſtvo preſztoupiti KŠ 1754, 42; Jakub je teliko, liki ſzpetouv klácsnik KŠ 1771, 742; Eta rejcs ſztvoriti vcsini teliko, kak z-nicseſza kaj vo prineſzti KMK 1780, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
voglat prid., F
4,
hexagonus, ſheſt
voglat, na ſheſt voglou;
multangulus, -li, doſti
voglat;
quadrus, voglat;
seselis, -lis, ṡeliṡzhe ... ima en mozhán ṡhtor, inu eno kronizo okuli, kakòr janeṡh, v'kateri leshy tú dolgu inu
voglatu ſéme
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
vö̀ zgorèti ~ -ím dov. zgoreti: (seme) vö je zgorelo KŠ 1771, 42
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
vsájati, -am, vb. impf. ad vsaditi; 1) einsetzen, pflanzen; — seme korenine vsaja (treibt Wurzeln), Jurč.; — kruh v. = hlebe v peč devati, das Brot in den Ofen schieben, einschieben; — križ v zemljo v., das Kreuz in die Erde feststecken, Jap. (Prid.); — 2) v. se = repenčiti se; rad bi se vsajal, ko bi se ga kdo bal, Polj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
zabstonj prisl. 1. zaman:
Sabſtoin Pridigarij ſejete ſeme boſhje beſsede. dokler pade raven pota inu je poteptanu, ter Ptize tajſto posobleio ǀ ga v'meſtu peleio, Arzate poklizheio, ali ſabſtoin, ſakaj rana je bila mertvashka ǀ sabstoin hudizha urshoh dellajo ǀ Sabſtojn ſe mujash s' tvojmy shmajhlerskimi beſſedami moje ſerze omezhiti ǀ sapſtoin bi miloſt boshjo proſsil ǀ vſe bi bilu sebſtojn, dokler grevinge nomorem imèti ǀ Tedaj vſe vaſse dellu, inu skerb je sebstojn 2. zastonj:
Pametnu andlate, de uprashate kulikajn G. Bug hozhe sa ſvoje Nebesku Krajleſtvu imeti, sakaj obenimu ga sabſtoin ne dà ǀ Vy dua bi hotela ſabſtoin Nebesku Krajleſtvu imeti ǀ kadar bi bil miſlil sydat, inu ſvoje pergainat kmete, de sabstoin bi bily mogli njemu dellat < zaobstonj; → zastonj
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
zamerkati -am dov. 1. opaziti:
tadu, ali madesh na njeh obrasu, ali shivotu bi mogle samerkat nedol. ǀ samerkam 1. ed. taku v'novim, kakor v'starim Testamentu de cilu zhudna jmena, inu podobe ſam ſebi da ǀ Try ſorte bolesni samerkam: 1. ed. rane, shlake, inu gnoine bule ǀ ſamerkam 1. ed. tudi veliku lulke, de ſi lih G. Bug je tu lepu ſeme pſhenizhnu ſejal ǀ Kar samrkam 1. ed. de ſe je bilu sgodilu Iſaku ǀ jest nesamerkam +1. ed. de bi kej en velik greshnik bil ǀ samerkash 2. ed. de je ukradenu blagu, ga Kupish ǀ nesamerkash +2. ed., de ſam ſebi nasdrauy, dushe, inu teleſſa shkodish ǀ samerka 3. ed. Capitan de ta ſreberna skleda je njemu ukradena ǀ Lyranus ſamerka 3. ed. de leta je bil en velik zudesh ǀ moremo v'shpegu nashe vejsti dolgu zhaſsa ſe gledat, inu shpeglat de sledni madesh, sledni greh samerkamo 1. mn. ǀ ſamerkamo 1. mn. kaj S. Piſſmu govorj ǀ Aku vy samerkate 2. mn., de vashe shitu na skedni sazhne gniti ǀ takrat ti povableni samerkajo 3. mn., da taistim levom sobi ſo bilij polomneni, inu parkle odſekane ǀ samerkaio 3. mn. de niega Serce, per Boshij Martri, pred Katero je vſelej molil, je viſilu ǀ Naturaliſti ſamerkajo 3. mn. ǀ raunu leto resnizo je samerkal del. ed. m Caietanus ǀ S. Auguſtinus je ſamerkal del. ed. m ǀ kakor lepu je sàmerkal del. ed. m S: Chrysostomus ǀ Kakor s. Bernardus je bil semerkal del. ed. m ǀ kadar je bila samerkala del. ed. ž de jest ſim bil sazhel greshnu shivèti ǀ ſledniga od glàve, do noge pogledala, inu vſe tadle samerkala del. ed. ž ǀ kadar je ſamerkala del. ed. ž, de katera je bila prevezh nepoſajena ǀ ſe boijm de bi nesamerkala +del. ed. ž, de eden h' meni v'vaſs hodi ǀ ta dua Gospuda ſta letu samerkala del. dv. m ǀ bote samerkali del. mn. m, de ta S. Arznja od G: Boga nam dana, osdravi vſe bolesni nashe dushe ǀ kadar ſo pak ſamerkali del. mn. m, de je dellauen zhlovek, ſo ga v'mejſtu vſeli ǀ Ste samerkale del. mn. ž Nem. Nem., de ſim djal, de leta shlahtni Belzoar, ſe more drobnu ſtauzh, inu veni ſerzhni vodi vſeti 2. zapomniti si:
Ner poprei imate samerkat nedol., kaj je pohujshaine dati ǀ slasti letu imajo samerkat nedol. leti, kateri kumaj enkrat, ali dvakrat v'lejti gredo h'Spuvidi ǀ imajo ſamerkat nedol., de kadar eden en ſmertni greh doperneſse, takrat sgubi vſe njega dobra della ǀ Ner poprei imate ſamerkate nedol. Nem. Nem., kaj ſaſtopim ſa leto beſſedo: gnada, od katere bom govuril ǀ vy ſamerkate 2. mn. fable, fatti, rajtinge, inu praude ǀ njeh rajtingo zhistu, inu fliſsnu samerkajo 3. mn. ǀ nej tvoje imè hudizhi samerkaio 3. mn. ǀ samerkaj vel. 2. ed. dobru kaj pravi S. Hieronymus ǀ ſamerkai vel. 2. ed. ò greshna dusha ǀ Samerkai vel. 2. ed. Prerok moj ǀ Samerkajmo vel. 1. mn. Nem. Nem. dobru leto arznio ǀ samerkaimo vel. 1. mn. kaj pravi S. Paulus ǀ samerkajte vel. 2. mn. to skriunust ǀ ſamerkajte vel. 2. mn. Nem. Nem. kaj pravi S. Grogor ǀ Samerkaite vel. 2. mn. Nem. Nem. tu andohtlivu premishluvajne S. Bonaventura ǀ Samerkejte vel. 2. mn. ǀ H' poterdejnu lete resnize, samerkajie vel. 2. mn. ǀ de bi leto hiſtorio dobru samerkal del. ed. m ǀ de bi s'kusi letu samerkali del. mn. m, de aku hozhemo mij v'Nebu priti, imamo nikar li ſamu perje te vere imejti, temuzh tudi ſad tega dobriga della → merkati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
zamókniti, -mǫ̑knem, vb. pf. durch Aufnahme von Feuchtigkeit verderben (intr.), vor Nässe ersticken (v. Samen), Cig., C.; seme zamokne v zemlji, ako predolgo dežuje, Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
zasẹ́vati, -am, vb. impf. ad zasejati; säen, ansäen, Cig., Jan., C., M.; rodi zemlja travo ino zelje, katero se zaseva, Dalm.; vetrovi raztrošajo seme dreves in sadežev in zasevajo mlada drevesa, Ravn.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
zavlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. 1) einziehen: z. s telohom ali teloh z. živini, die Nieswurz einem Vieh durch die Haut durchziehen, V.-Cig.; z. trak pod kožo, Strp.; — 2) durch Ziehen verdecken: z. se, sich bewölken, Cig., C.; nebo je zavlečeno, Z.; — 3) = zavlačiti, zueggen, Cig.; eineggen, Cig., Jan.; seme z., Z.; — 4) tesarji so hišo zavlekli, die Zimmerleute haben ein Gebäude zugelegt, d. h. das Zimmerwerk auf der Erde so zugerichtet, wie es nachher aufgerichtet werden soll, V.-Cig.; — 5) an einen abseitigen Ort schleppen, verschleppen, Cig.; kavke rade denar zavlečejo, Cig.; an einen ungehörigen Ort ziehen, in Unordnung bringen: pohišje, po hiši je vse zavlečeno, C.; — verschleppen, hineinschleppen, hinschleppen; z. kaj kam; pes je mrtvega zajca zavlekel v grmovje; prijatelj me je zavlekel v krčmo; zavleklo se je nekam drugam, das Gewitter ist irgendwohin anders gezogen; — 6) z. se, sich verziehen (z. B. beim Schachspiel), Cig.; — 7) verziehen, in die Länge ziehen; pravdo z., Cig.; to se bo zavleklo, das wird sich in die Länge ziehen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
zbirati nedov., F
7,
acrusutor, -ris, kateri povſód danarje
ẛbira, inu jemle;
armare, voiskó
ẛbirati;
candidare, bermati,
ẛberati ludy k'eni, ali k'drugi rezhy;
concenturiare, v'kúp
ẛbirati;
convasare, v'poſſodo ṡloṡhiti, ṡabiti, v'kúp ṡgrabiti, s'kradenîem po tatinsku v'kúp
sbèrati;
labrum venereum, ṡzhetize, veliku ṡeliṡzhe, s'kateriga ṡhtiglizi radi ſéme
ṡbirajo;
thesaurizare, ſhaze
ṡbèrati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
zelišče s, F
261,
absynthium, -ÿ, pelen, ali pelin, grenku
seliszhe;
acesis, -sis, ṡèliszhe per potokih, mozhnu diſſezhe;
achillea, -ae, enu
ſheliszhe, román,
millefolium;
acorna, -ae, vel acarna, -ae, enu
ẛheliszhe kakor oſſád, ali cordabenedicta;
aegoceros, foenum graecum, ſéme od eniga
ṡelisza ẛa konye;
bipinella, pempinella, ṡeliszhe, pluzhnik;
bugloſsos, bugloſsum, -si, enu
ṡheliṡzhe, volovski jeṡik;
calamintha, -ae, enu
ṡeliṡzhe glih dobri miſli, mazhkina ẛeel, tudi meta, katera v'ẛhiti raſte;
cara, enu korenîe od
ṡeliszha;
centunculus, enu
ẛeliṡzhe, travnika lán, divji lán;
cicuta, -ae, trobelika,
seliszhe;
herbarius, -rÿ, tá kateri tá
ṡeliṡzha dobru poṡná
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: zelišče s, lychnis majzenu
ſhelshe Scopoli; glej opombo pri geslu majcen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
zmalíčiti, -ȋčim, vb. pf. verderben, corrumpieren, C., SKr.; sina so hlapci zmaličili, seme se je zmaličilo, Lašče-Levst. (LjZv. I. 342); — (nam. vzm-).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
zməncáti 2., -ȃm, vb. pf. zerreiben; proso z., die Hirse austreten, jvzhŠt.; perilo je treba z milom dobro z., Vrtov. (Km. k.); zmencano seme, abgeflügelter Same, Cig.; — zermalmen: kači glavo z., Trub.; z. in streti, Dalm.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.