Slovenski etimološki slovar³

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

a- predpona v tujih sestavljenkah, pred samoglasniki an-
brenčáti1 -ím nedov.
brẹ̑nkati -am nedov.
césar cesárja m
dẹ̄l -a m
devẹ̑t štev.
drstīti se -ím se nedov.
dŕzen -zna prid.
E 1. V slovenskih fonemih, ki jih zapisujemo s črko e, (a) se ohranja pslovan. *e (iz ide. *e), npr. česáti. Pslovan. *e je lahko nastal tudi iz ide. *o ali *a neposredno za *. (b) Lahko se je razvil iz pslovan. *ě (iz ide. *ē, *eH, *oi̯, *ai̯ pred soglasnikom), npr. bẹ̑l ali (c) pslovan. *ę (ide. *, *en, *, *em in verjetno tudi *in, *im pred soglasnikom), npr. pẹ̑t. (č) Če sloven. zapis e predstavlja polglasnik, se je ta lahko razvil iz starejšega kratkega, tj. novoakutiranega v zadnjem zlogu ali nenaglašenega polglasnika *ə, v katerega sta sovpadla pslovan. *ь (iz ide. *i) ali *ъ (iz ide. *u) v krepki poziciji, npr. pȅs. Pslovan. *ь (iz ide. *i) in *ъ (iz ide. *u) v šibki poziciji v vseh sodobnih slovan. jezikih odpadeta, npr. rod. psȁ. 2. (a) V izposojenkah ustreza tujejezičnim e-jevskim glasovom, npr. krẹ́ša, žẹ̑mlja, brẹ̑nta, poleg tega pa še srvnem. ö (knẹ́delj), ie (krẹ̑gati) in redko æ, npr. drẹ́ta. (b) V najstarejših ljudskih izposojenkah sta se tujejezična kratka i in u nadomestila s slovan. *ь oz. *ъ, ki se obnašata enako kot ь in ъ iz ide. *i oz. *u, npr. skedȅnj. 3. V imitativnih besedah e nima izrazite vrednosti, se pa pojavlja, npr. bebljáti.
flọ̑bert -a m
gnjáviti gnjȃvim nedov.
goldȋnar -ja m
hȃd -a m
hermelȋn -a m
imẹ̑ -na s
impregnȋrati -am nedov. in dov.
jāblana -e ž
jȃr1 jára prid.
jẹ̑ra -e ž,
jérmen jermẹ́na m
jesẹ̑n2 -i ž
júlij -a m
kájzer -ja m
kímelj -mlja m
klẹ́ti kọ́lnem nedov.
kȍnj kónja m
lȃjna -e ž
lazarẹ̑t -a m
lẹ̑zbijka -e ž
mȃraton -a m
mȃtrati -am nedov.
me1 rod., tož. zaimka jȁz
mecẹ̑n -a m
mȋkica -e ž
mozník -a m
N 1. V slovenskem fonemu n se ohranja pslovan. *n (< ide. *n), npr. nóga. 2. V prevzetih besedah ustreza tujejezičnemu n, npr. nágelj, kanọ̑n. 3. V imitativnih besedah velja za lahko izgovorljiv in mehak glas, npr. nȋna.
nȁk člen.,
nejevẹ́ren -rna prid.
nergáti -ȃm nedov.
njéga njẹ́ poudarjeni rod., tož. zaimka ȍn, óna
nobȅn -ȇna zaim.
nȗla -e ž
O 1. V slovenskih fonemih, ki jih zapisujemo s črko o, (a) se ohranja pslovan. *o (< ide. *o, *a, *ə, neposredno pred predsamoglasniškim tudi iz e), npr. nóga, dọ́ber, nȍv. (b) Lahko je nastal iz pslovan. *ǫ (< ide. *on, *an, *om, *am pred soglasnikom in v redkih primerih ide. *, *), npr. róka. 2. (a) V ljudskih izposojenkah ustreza tujejezičnim o-jevskim glasovom, npr. grȍš, rọ̑ža, kolerȃba, jọ̑ta. (b) Ustreza tudi srvnem. in nar. nem. a, ki se v bavarskih narečjih izgovarja o-jevsko, npr. rọ̑tovž. (c) V starejših izposojenkah ustreza tudi tujejezičnemu kratkemu a, npr. oltár, saj je bil pslovan. in prvotno sloven. o domnevno a-jevski glas. (č) Sloven. o se je lahko razvil iz srvnem. dvoglasnikov uo in ou, npr. cọ̑prati. (d) Sloven. dvoglasnik ov je lahko nastal iz srvnem. dolgega ū oz. njegovega mlajšega nem. naslednika, npr. rọ̑tovž.
olimpijȃda -e ž
orȃnžen -žna prid.
paláča -e ž
pẹ̑nez -a m
pergamȅnt -énta m
pẹ̑sem -smi ž
pirȃnha -e ž
platọ́ničen -čna prid.
plȗndra1 -e ž
plȗnkati -am nedov.
podlȃnka -e ž
pofȏčkati -am dov.
prẹ̄zati -am nedov.
rȁk2 ráka m
reciprọ̑čen -čna prid.
rīda -e ž
sánje sȃnj ž mn.
sẹ́či2 sẹ́žem dov.
séjem1 -jma m
sȅm1 sed. glagola bíti
sẹ́me -na in semẹ́na s
sẹ̑nca -e ž
sīdro -a s
skọ̑dla -e ž
slonẹ́ti -ím nedov.
so- predpona
soprọ̑g -a m
strnȃd -a m
strȍk -óka m
strúna -e ž
stržẹ̑n1 -a m
šȃlica -e ž
šíti šȋjem nedov.
špancȋrati -am nedov.
štẹ̑nga -e ž
tanȋn -a m
tercijȃlec -lca m
tȋlda -e ž
trans- predpona v tujih sestavljenkah
tŕn -a m
úsnje -a s
v predl. s tož. in mest.
za predl. s tož. in orod.
zanȋmati -am nedov.

NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ajer
alftra
ardigata
avtra
babion
betonica
bič
blagar
blagovnica
bona1
bonifika
brancin
branjug
breza1
briznja
brzdit
brzen2
butira
cajg1
cajg2
cajg3
cajgram
cevg
col3
čontika
deblo
dleto
dletvo
dožnjek
drozna
dumbati
fejst
flum1
flum2
gajofa
garmprat
gojzar
gosetnica
govana
gove
govenšček
grst
gužba
hištvo
hlapec2
hompelj
jugno
kalen
keber
kelder
krgišče
later
ledik
lejtkati se
letev
letka
lopa2
loter
lunka
malinica
matura
maturirati
milo
mirodilnica
mlezivo
moren
morski sneg1
parobrod
pavijan
piskalo
pohištvo
pojertek
poljana
polje
polovž
pomišljati se
pozre
prosnica
pušenšank
rajnki
rajsnedelj
rder
rjav3
smrdet
vangati se
vosevnica
vrtlec
zatilje
zlatovka
zoriti se
žaken
ženebron
Število zadetkov: 179