Tiskanje

vêlnes1 -a in wellness -a cit. [vêlnes] m (ȇ)
1. dejavnost, ki s ponudbo različnih sprostitvenih tehnik, zdrave prehrane človeku omogoča dobro počutje: Zdravilišča že ponujajo najnovejši trend – velnes: kopanje v bazenih s termalno vodo, masaže, povezane s fitnesom, lepotilne kure
2. center, ki s ponudbo različnih sprostitvenih tehnik, zdrave prehrane človeku omogoča dobro počutje; center dobrega počutja: Za sprostitev je šel v velnes s savnami in z vodno masažo E ← agl. wellness, prvotno 'dobro počutje', iz well 'dobro, ugodno'

vêlnes2 -- v prid. rabi
velneški: velnes storitev; velnes turizem; Pred kratkim so odprli velnes center z bazenom

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

dobromislèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́ ẹ́)
ki dobro, pošteno misli: dobromisleč človek; dobromisleči ljudje; Parlament bi moral biti hram pravičnosti, kajti to verjamejo ljudje, ki so nas poslali sem in tako upajo vsi dobromisleči državljani Slovenije E (↑)dôbro… + (↑)mísliti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

programíratiSSKJ -am nedov. in dov. (ȋ) ekspr.
načrtno razvijati ali zavirati določene sposobnosti, lastnosti koga: programirati svoje otroke; Družba, vera, družina, celo zgodovina nas programirajo – učijo nas, kaj je dobro, kaj slabo, kaj je sprejemljivo in kaj ni E (↑)programírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

sponzoríranec -nca m, člov. (ȋ)
kdor je sponzoriran: Pomen dobro pripravljenih prošenj se precej poudarja in sponzoriranci se zelo dobro zavedajo, da je od tega odvisen njihov uspeh pri pridobivanju sponzorjev E ↑sponzorírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

béliSSKJ -a -o prid. (ẹ́)

béla hálja -e -e ž, člov. (ẹ́, á) nav. mn.
oseba v beli delovni halji, navadno zdravnik: Nekateri farmacevtski izdelki se na slovenskem trgu oglašujejo v navezi z belimi haljami

béla karavána -e -e ž (ẹ́, ȃ)
skupina smučarjev in njihovih spremljevalcev, ki se udeležujejo zimskih smučarskih tekmovanj v različnih krajih: Moška bela karavana se je ustavila na Vitrancu, kjer upajo, da bo slovensko občinstvo pomagalo našim fantom do težko pričakovanih vidnejših rezultatov

béla knjíga -e -e ž (ẹ́, í)
zbirka pravil, navodil, reform, zahtev za urejanje in upravljanje: bela knjiga zdravstvene reforme; bela knjiga o vzgoji in izobraževanju; Bela knjiga bo lahko dragocen vir smernic za slovensko zakonodajo

béla smŕtSSKJ -e -i ž (ẹ́, ȓ) ekspr.
snov bele barve, ki škoduje zdravju, zlasti mamilo: trgovci z belo smrtjo; Sol je treba uživati zmerno; nekateri ji z drugimi besedami pravijo tudi bela smrt

béla stávka -e -e ž (ẹ́, ȃ)
stavka, pri kateri se ovira utečeni potek dela z neizvajanjem delovnih nalog, obveznosti v celoti ali z njihovim pretirano natančnim izvajanjem: bela stavka sodnikov; Sindikat carinikov je v četrtek zjutraj preklical napovedano belo stavko, ki bi morala trajati do prihodnjega petka

béli církus -ega -a m (ẹ́, ȋ)
smučarska tekmovanja: Povratka v beli cirkus se je nadvse veselila

béli ovrátnik -ega -a m, člov. (ẹ́, ȃ) ekspr.
pripadnik visokega družbenega sloja, zlasti predstavnik politike, gospodarstva: korupcija belih ovratnikov; kriminal belih ovratnikov; Službe, v katerih se zaposlujejo beli ovratniki, same po sebi velikokrat niso zagotovilo za dobro življenje

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

biolóškiSSKJ -a -o [bijološki] prid. (ọ̑)

biolóška prideláva -e -e ž (ọ̑, ȃ)
pridelava samo z uporabo naravnih, organskih snovi; biopridelava: Kakšne so po mnenju evropske komisije možnosti za večje spodbujanje biološke pridelave hrane, pri kateri je kakovost pomembnejša od količine?

biolóško oróžje -ega -a s (ọ̑, ọ̑)
orožje, pri katerem mikroorganizmi povzročajo množična obolenja, smrt; bioorožje: prepoved biološkega orožja; jedrsko, kemično in biološko orožje; Irak je podal novo dokumentacijo o bojnih strupih in biološkem orožju

biolóško zdravílo -ega -a s (ọ̑, í)
zdravilo, pridobljeno iz biološkega materiala, za zdravljenje raka, aidsa in drugih hudih bolezni: draga biološka zdravila; nova biološka zdravila; uvajanje bioloških zdravil; Na oddelku za zdravila ugotavljajo, da je največja pomanjkljivost bioloških zdravil, da pridejo na trg prehitro, še preden so dovolj dobro raziskani njihov varnostni profil, učinkovitost in kakovost

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

cénterSSKJ -tra in cênterSSKJ -tra m (ẹ̄; ē)

cénter dôbrega počútja -tra -- -- in cênter -tra m (ẹ̄, ó, ȗ; ē)
center, ki s ponudbo različnih sprostitvenih tehnik, zdrave prehrane človeku omogoča dobro počutje; velnes1 (2): graditi sodobni center dobrega počutja; obisk centra dobrega počutja; ponudba centra dobrega počutja; V termah so obnovili zdraviliške kadi, ki jim pravijo kopeli vodnih nimf in bodo vključene v center dobrega počutja kot sprostitvena ponudba

cénter odlíčnosti -tra -- in cênter -tra m (ẹ̄, í; ē)
središče visokokakovostne multidisciplinarne skupine raziskovalcev, ki z uporabo sodobnih tehnologij povezuje znanost in gospodarstvo: ustanoviti center odličnosti; raziskovalni centri odličnosti; razpisi centra odličnosti; Znotraj globalne strukture je njihov center odličnosti strateško usmerjen v posebne tehnologije, ki bodo tudi v prihodnje glavno delovno področje tako v razvoju kot tudi proizvodnji

cénter za tújce -tra -- -- in cênter -tra m (ẹ̄, ú; ē)
ustanova, ki na ozemlju svoje države skrbi za tujce brez ustreznih dokumentov za bivanje; CT2 nastaniti koga v center za tujce; S sošolkami so hodile v center za tujce, kjer so se z njihovimi otroki pogovarjale, risale, se igrale družabne igre, plesale in jih spodbujale

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

fotográfskiSSKJ -a -o prid. (ȃ)

fotográfski spomín -ega -a m (ȃ, ȋ)
sposobnost človeka, da lahko predstave, misli, podatke o videnem v spominu zelo dobro, natančno, v podrobnostih ohrani: Bil je čudežni otrok, ki je navduševal s svojim fotografskim spominom

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

genétskiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)

genétska revolúcija -e -e ž (ẹ̑, ú)
velika, hitra sprememba na področju raziskovanja genetike, uporabe genske tehnologije; genska revolucija: Enaindvajseto stoletje bo gotovo minilo v znamenju genetike. Dobrih 50 let po odkritju zgradbe DNK smo sicer šele na začetku genetske revolucije, toda obeti so zelo dobri

genétski inženíring -ega -a m (ẹ̑, ȋ)
1. spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genski inženiring (1), genska tehnologija (1), gensko inženirstvo (1): razvoj na področju genetskega inženiringa; Med predavanjem je zatrdil, da se ne zavzema za genetski inženiring pri človeku niti ne misli dobro o njem
2. tehnologija za spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genski inženiring (2), genska tehnologija (2), gensko inženirstvo (2): tehnike genetskega inženiringa; Raziskovalcem je pred kratkim uspelo z genetskim inženiringom sintetizirati mišji kostni mozeg, ki ne zavrača transplantata svinjskega tkiva

genétsko prisl. (ẹ̑)
gensko: genetsko spremenjena hrana; Teoretično bi bilo mogoče izvorne celice tudi genetsko spremeniti

genétsko spremenjêni organízem -- -ega -zma m (ẹ̑, é, ī) nav. mn.
organizem, katerega genski material je spremenjen z metodami genske tehnologije; gensko spremenjeni organizem, GSO: vsebovati genetsko spremenjene organizme; Pri proizvodnji hrane se genetsko spremenjenim organizmom ne bomo mogli izogniti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

informacíjskiSSKJ -a -o prid. (ȋ)
ki se nanaša na nove informacijske tehnologije, informacijske sisteme: informacijska infrastruktura; informacijske rešitve; Hvala bogu, da smo v informacijski dobi, kjer na vsakem koraku lahko uporabljaš internet in elektronsko pošto E (↑)informácija

informacíjska ávtocésta -e -e ž (ȋ, ȃ-ẹ́) rač.
omrežje za hiter prenos podatkov: graditi informacijsko avtocesto; optična informacijska avtocesta; Internet je glavna informacijska avtocesta naše dobe

informacíjska drúžba -e -e ž (ȋ, ȗ)
družba s tako informacijsko infrastrukturo, ki omogoča dostopnost informacij vsakomur, na vsakem mestu in ob vsakem času: razvoj informacijske družbe; prehod v informacijsko družbo; direktorat za informacijsko družbo; Telekomunikacije so infrastruktura, ki kot javno dobro v dobi informacijske družbe močno vpliva na ekonomske in konkurenčne parametre gospodarstva

informacíjska revolúcija -e -e ž (ȋ, ú)
velika sprememba zaradi intenzivnega razvoja informacijske tehnologije v drugi polovici dvajsetega stoletja: Posledice razvoja tehnike ter industrijske in informacijske revolucije se najbolj kažejo v načinu in trajanju dela ter predvsem količini prostega časa

informacíjska vôjna -e -e ž (ȋ, ó)
razširjanje informacij prek medijev z namenom, da se zmanjša ugled nasprotnika v javnosti: Začela se je huda informacijska vojna, ki so jo vodili oligarhi prek ust in rok svojih novinarjev

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

informatívniSSKJ -a -o prid. (ȋ)

informatívni dán -ega dnéva m (ȋ, ȃ ẹ̑)
dan, ko se na kaki ustanovi, zlasti šolski, dobi informacije o možnosti šolanja in možnostih za zaposlitev z izobrazbo, pridobljeno na tej ustanovi: imeti informativni dan; organizirati informativni dan; priti na informativni dan; Informativni dan je izpolnil vsa njegova pričakovanja, po njegovem so se zelo dobro pripravili in jim tudi realno predstavili možnosti zaposlitve po študiju

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

kickboxing1 -a cit. [kígbôksing-] in kíkbôksing -a m (ȋ-ȏ)
šport, podoben standardnemu boksu, pri katerem se tekmovalca udarjata s pestmi in nogami; kikboks: Imam vse naslove v mlajših kategorijah, dve zlati odličji s članskih SP, najboljša na stari celini sem bila celo v kickboxingu | Nosilec črnega pasu pri kikboksingu, evropski prvak v težki kategoriji te discipline, je nasprotnika ves čas udarjal z desnico v pleksus E ← agl. kickboxing iz kick 'brcniti' + boxing 'boks'

kickboxing2 -- v prid. rabi
Tekmovalci celjskega kickboxing kluba so upravičili pričakovanja in v prvem kolu državnega prvenstva osvojili eno prvo, dve drugi in eno tretje mesto | Selektor slovenske kikboksing reprezentance meni, da so nekateri tekmovalci in tekmovalke že v dobri formi, kar kaže, da so v klubih dobro izrabili pripravljalni del pred novo sezono

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

míselniSSKJ -a -o prid. (ȋ)

míselni vzórec -ega -rca m (ȋ, ọ̄)
skica s črtami in oblački za prikaz pomembnih podatkov, pri čemer je osrednja tema podana v središčnem oblačku: Še preden se lotite miselnega vzorca, se morate dobro seznaniti z učno snovjo

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

négativniSSKJ -a -o in negatívniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑; ȋ)

négativna lísta -e -e in negatívna -e ž (ẹ̑, ȋ; ȋ)
1. seznam zdravil, ki jih mora uporabnik plačati brez nadomestila zavarovalnice: samoplačniška negativna lista; Glede na potrebe in izkušnje je povsem nerazumljivo, da je to zdravilo uvrščeno na negativno listo
2. seznam česa neugodnega: Področje kozmetike je dokaj dobro zakonsko urejeno, saj pozitivna lista določa, kaj in koliko česa sme neki izdelek vsebovati, na negativni listi pa so snovi, ki se v kozmetiki ne smejo pojaviti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nivójskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑)

nivójski poúk -ega -a m (ọ̑, ȗ)
pouk učencev istega razreda, navadno 8. in 9., razdeljenih na tri skupine glede na stopnjo zahtevnosti snovi in na njihove zmožnosti dojemanja določenega predmeta: Nivojski pouk so učenci, učitelji in starši dobro sprejeli, nekaj težav je bilo z drugačnim sistemom ocenjevanja ter z merili za razvrščanje v določeno nivojsko skupino

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

satelítskiSSKJ -a -o prid. (ȋ)

satelítski telefón -ega -a m (ȋ, ọ̑)
naprava, ki omogoča telefoniranje prek satelitskih sistemov: Začetne probleme s satelitskim telefonom in prenosnim računalnikom so uspešno rešili, vsi člani odprave so zdravi in se dobro počutijo

satelítski turnír -ega -ja m (ȋ, í)
manjši, vzporedni turnir ob glavnem turnirju: Bil je vesel, ker se je na satelitskem turnirju v Egiptu znova uvrstil v finale

satelítsko podjétje -ega -a s (ȋ, ẹ̑)
podjetje z isto dejavnostjo, ki ga pri širitvi dejavnosti ustanovi matično podjetje: Njihov zadnji dosežek je satelitsko podjetje v Avstraliji

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ská1 -ja m (ȃ)
zvrst zabavne glasbe po izvori z Jamajke, za katero sta značilna hitrejši ritem in podobnost z reggaejem: Zasedba v svoji glasbi prepleta ska, punk, hardcore, reggae, metal, rock in še kaj E ← jamajško agl. ska, nejasnega izvora

ská2 -- v prid. rabi
ska glasba; ska skupina; Na malem odru sta nastopili skupini, ki sta s klasičnimi ska ritmi dobro ogreli občinstvo

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

špônati -am nedov. (ȏ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. napenjati, nategovati: Sila petih ali šest napetih jeklenih kablov bi ustrezala eni vlakovni kompoziciji, Črnokalski viadukt pa bo šponalo kar 50 takih kablov
// igrati, zlasti brenkala: Ali je zvezdnik že nekdo, ki dobro poje in odlično špona kitaro?
2. gnati, priganjati: Ta oddaja bo vrhunska, šponajo nas na polno, imajo stroga pravila, danes sem bil ves dan na snemanju
// poganjati: šponati do daske voziti z največjo možno hitrostjo; Včasih vidiš bus, ki ga šofer špona kot norca, po možnosti z mobitelom v roki
// gnati se: Sem pač tak: nekaj časa zelo radikalno šponam v eno smer, potem lahko presekam in začnem stvar od začetka
3. varati: Gospodarji iz ozadja nas lepo šponajo: pokupili so nam tovarne, da delamo za male pare, pa še vse je dražje E ← nem. spannen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

špórtniSSKJ -a -o prid. (ọ̑)

špórtno plézanje -ega -a s (ọ̑, ẹ̑)
prosto plezanje v umetnih in naravnih stenah z dobro zavarovanimi smermi: inštruktor športnega plezanja; tečaj športnega plezanja; svetovni pokal v športnem plezanju; S pojavom športnega plezanja in varno opremljenih daljših športnih smeri je stena dobivala vse manj obiskovalcev in v zadnjem desetletju je bilo na njej opravljenih le nekaj vzponov

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

štékati -am nedov. in dov. (ẹ̄) pog.
razumeti: nič ne štekati; štekati poanto; štekati situacijo; Nečesa še vedno ne štekam: kako lahko vse dneve žuraš, piješ in se preganjaš s tipčki, pa ti je še vedno dolgčas E ← nem. stecken 'vklopiti'

štékati se -am se nedov. (ẹ̄)
biti s kom v takem odnosu, da ni medsebojnega nasprotovanja, motenj: dobro se štekati z vsemi; Mi smo kot neka družina: pogovarjamo in družimo se, nasploh se štekamo

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

vróčiSSKJ -a -e prid. (ọ́)

vróča línija -e -e ž (ọ́, í)
1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča telefonska linija (1), vroči telefon (1): Za zdaj naj bi bili bolj pozorni na okolico in poklicali vročo linijo, če bi zaznali kaj sumljivega
2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča telefonska linija (2), vroči telefon (2): Po sklepu sodišča je treba zaposlenim na vročih linijah, ki si denar služijo s pripovedovanjem opolzkih zgodbic v telefonsko slušalko, zagotoviti enake pravice kot vsem drugim delavcem

vróča telefónska línija -e -e -e ž (ọ́, ọ̑, í)
1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča linija (1), vroči telefon (1): Noč in dan je odprta vroča telefonska linija, na katero sprejemajo opozorila meščanov na sumljivo vedenje v njihovi okolici
2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča linija (2), vroči telefon (2): Število oglasov za vedeževalske storitve strmo narašča in preti, da bo v bližnji prihodnosti ogrozilo železni repertoar bujnih bejb v okvirčkih z vročimi telefonskimi linijami

vróča típka -e -e ž (ọ́, ȋ)
tipka ali kombinacija tipk na tipkovnici računalnika, telefona, ki sproži določeno funkcijo ali program: Številčne tipke lahko delujejo kot vroče tipke, ki omogočajo dostop do izbrane funkcije le s pritiskom ene tipke

vróča žémljica -e -e ž (ọ́, ẹ̑) nav. mn., ekspr., v zvezi s kot
blago, ki hitro poide oziroma se dobro prodaja: kupovati se kot vroče žemljice; prodajati se kot vroče žemljice; Večina vstopnic za tekme je pošla kot vroče žemljice

vróči stòl -ega stôla [stou̯] m (ọ́, ȍ ó) ekspr.
položaj, delovno mesto, na katerem je oseba izpostavljena javnemu ocenjevanju, javni presoji, kritiki; vroči stolček: Iščemo človeka, ki bo na vročem stolu sedel vsaj do konca kvalifikacij za svetovno prvenstvo

vróči stôlček -ega -čka [stou̯čək] m (ọ́, ō) ekspr.
položaj, delovno mesto, na katerem je oseba izpostavljena javnemu ocenjevanju, javni presoji, kritiki; vroči stol: Legendarni vratar, tedaj v vlogi selektorja, se je zaradi rušilnega plazu kritik na račun sloga igre odpovedal vročemu stolčku

vróči telefón -ega -a m (ọ́, ọ̑)
1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča linija (1), vroča telefonska linija (1): Vroči telefon lahko uporabljajo državljani v tujini, če zaidejo v težave
2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča linija (2), vroča telefonska linija (2): Neki Italijan je zavrtel številko vročega telefona, pa se mu je iz spalnice oglasila – lastna žena

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

zaščítniSSKJ -a -o prid. (ȋ)

zaščítna známka -e -e ž (ȋ, ȃ)
1. znak, s katerim proizvajalec, trgovec opremi svoje proizvode za razločevanje od istovrstnih ali podobnih; zaščitni znakSSKJ: Na prsni strani Lacostove majice se je leto dni pozneje pojavila še njegova zaščitna znamka, aligator
2. kar zagotavlja prepoznavnost koga ali česa: Odkritost je njegova zaščitna znamka

zaščítne slušálke -ih -šálk ž mn. (ȋ, ȃ)
priprava v obliki slušalk za zaščito sluha pri zelo velikem hrupu: Delavci na gradbišču so po predpisih o varnosti pri delu morali nositi zaščitne slušalke

zaščítni fáktor -ega -ja m (ȋ, á)
številčno izražena stopnja na lestvici, do katere krema, losjon ali gel za sončenje varuje kožo pred škodljivimi sončnimi žarki: sredstva z visokim zaščitnim faktorjem; Tudi v mestu, ko gremo na kavo, kolesarimo ali se izpostavljamo soncu na balkonu, se je dobro namazati s kremo z zaščitnim faktorjem

zaščítni zákon -ega -óna in -a m (ȋ, á ọ́; á)
zakon, ki ščiti slovensko manjšino v Italiji: Zamejcem naj bi bile zajamčene pravice na vseh področjih, obenem naj bi zaščitni zakon veljal za vse ozemlje, torej tudi za Beneško Slovenijo, Rezijo in Kanalsko dolino

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

zaštékati -am dov. (ẹ̄) pog.
začeti razumeti, dojeti: zaštekati poanto; hitro zaštekati; Večkrat je poskusil ekstazi, vendar je kmalu zaštekal, da sam ne spada v ta štos, da to pač ni njegova generacija E ↑štékati

zaštékati se -am se dov. (ẹ̄)
priti s kom v tak odnos, da ni medsebojnega nasprotovanja, motenj: Kjer koli na svetu se dobro zaštekam z ljudmi

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

zvóčniSSKJ -a -o prid. (ọ̄)

zvóčna kártica -e -e ž (ọ̄, ȃ) rač.
plošča tiskanega vezja v računalniku, ki omogoča snemanje in predvajanje zvoka; glasbena kartica: zunanja zvočna kartica; Osebni računalnik je lahko opremljen z dobro zvočno kartico in je pravi snemalni studio

zvóčni semafór -ega -ja m (ọ̄, ọ̑)
semafor ali naprava, ki slepim in slabovidnim na prehodih za pešce z zvočnim signalom nakaže zeleno ali rdečo luč: Opozorila bi, da zvočni semaforji na prehodih za pešce niso dovolj glasni in zlasti pri daljših prehodih se je zelo težko orientirati po njihovem zvoku

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

adrenalínski -a -o prid. (ȋ)
ki se nanaša na stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: adrenalinska vožnja; adrenalinsko sankališče; Smuk je adrenalinska disciplina, kjer se tekmovalci spustijo do limita, in zato terja tudi dobro mero zbranosti E ↑adrenalín

adrenalínski párk -ega -a m (ȋ, ȃ)
urejen prostor za adrenalinske športne aktivnosti: urediti adrenalinski park; adrenalinski park za deskarje; Adrenalinski parki so postali pomemben del sodobne turistične ponudbe

adrenalínski špórt -ega -a m (ȋ, ọ̑)
šport, za katerega je značilno stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: Je ljubiteljica višine in adrenalinskih športov, saj je nekoč skakala s padalom, pa tudi letenje z zmajem ji ni tuje

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ámiš -a m, člov. (ȃ)
pripadnik protestantske verske sekte v Združenih državah Amerike, ki je znana po odpovedi sodobnemu načinu življenja: skupnost amišev; Ko ugotovita, da dobro razlikujem med amiši in mormoni, se iz srca razveselita, očitno imata s tem že nekaj slabih izkušenj, in pogovor steče E ← agl. Amish ← nem. Amische po švicarskem menonitskem škofu Jacobu Ammanu (približno med 1656–1730)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

analógniSSKJ -a -o prid. (ọ̑)
1. ki podaja podatke, informacije zvezno, nepretrgano: analogni zapis; Včasih je veljalo, da digitalni zaslon zagotavlja mnogo kakovostnejši prenos slike, vendar je obdelava analognega signala tako močno napredovala, da razlike skoraj ne opazimo več
2. ki deluje na osnovi tako podanih podatkov in informacij: analogni modem; analogni priključek; analogni telefon; Priprava zmore natančnost laserskega gramofona in dobro osredotočenost, ne da bi pri tem izgubil kaj od naravnosti analogne naprave
3. ki kaže določeno veličino s kazalci na številčnici namesto z na zaslonu izpisanimi števili: analogna ura; Armaturno ploščo sestavljata velik analogni števec hitrosti in manjši digitalni prikazovalnik E ← nem. analog iz (↑)analogíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ántinátovec -vca m, člov. (ȃ-ȃ)
kdor je proti Natu; protinatovec: Sicer pa niso dobro organizirani samo pronatovci, temveč tudi antinatovci, tisti, ki vstopu v Nato izrecno nasprotujejo E (↑)anti... + ↑nátovec

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ávtodvigálo -a s (ȃ-á)
naprava ali priprava za dviganje in navadno tudi prenašanje bremen, nameščena na tovornjaku: voziti avtodvigalo; tovornjak avtodvigalo; delovna košara avtodvigala; Gasilci so morali vozilo najprej dobro pritrditi, šele nato so ga lahko z avtodvigalom postavili nazaj na trdna tla E (↑)avto…1 + (↑)dvigálo

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

bárbika -e ž (ȃ)
1. igrača, ki predstavlja dekle vitke postave in dolgih, navadno svetlih las: Barbike gredo še vedno dobro v promet, enako velja tudi za njihove ponaredke
2. člov. ekspr. mlada ženska, ki po videzu spominja na tako igračo: Vsi od žensk vendarle ne pričakujejo, da bi bile videti kakor barbike, da in jih ne silijo v plastične operacije E ← agl. Barbie po hčeri oblikovalke te lutke

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

benchmarking -a cit. [bênčmárking-] m (ȇ-ȃ) fin.
primerjalno ocenjevanje, navadno znotraj kake dejavnosti, panoge: Devetmesečni poslovni rezultati in benchmarking delovanja na novih trgih so bili dobro sprejeti E ↑benchmark

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

bióptični -a -o [bijoptični] prid. (ọ́) med.
ki je v zvezi z biopsijo: Zdravniki so dolžni poskrbeti za to, da v dobro svojega bolnika čim prej dobijo rezultat oddanega bioptičnega materiala E ← agl. bioptic, nem. bioptisch k (↑)biopsíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

biotín -a [bijotin] m (ȋ) farm.
vitamin, katerega pomanjkanje povzroča vnetje kože: Biotin dobro učinkuje na kožo, krepi krhke nohte ter preprečuje izpadanje las in prhljaj E (← agl. biotin, nem. Biotin) ← nlat. biotinum iz gr. biotḗ 'življenje'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

chatanje -a cit. [čêtanje] s (ȇ)
sinhrona komunikacija med uporabniki interneta; chat, klepet, klepetanje: Pred začetkom chatanja je mladostnika dobro opozoriti na nekatere nevarnosti E ↑chatati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

člénkar -ja m (ẹ̑) bot.
rastlina slanih tal s členastim steblom in majhnimi listi: Členkar je halofit, ki dobro prenaša povečano slanost E (↑)člének

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

dobrostojèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́ ẹ́) ekspr.
1. ki ima mnogo materialnih dobrin; bogatSSKJ, premoženSSKJ: Večinoma dobrostoječi, izobraženi ljudje bi si lahko privoščili razkošnejše počitnice, a se nalašč vsako leto za deset ali štirinajst dni odpravijo okusit prvinsko plat bivanja in v tem neizmerno uživajo
2. ki daje take rezultate, kot se želi, pričakuje; uspešenSSKJ: Podjetje je dobrostoječe in zaposluje le okrog 200 ljudi E (↑)dôbro… + (↑)státi

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

dokapitalizacíjski -a -o in dokapitalizácijski -a -o prid. (ȋ; á) ekon.
ki se nanaša na dokapitalizacijo: dokapitalizacijske delnice; dokapitalizacijska vsota; Osebno menim, da bi lahko dobro in strokovno vodstvo v pol leta našlo dokapitalizacijski denar, a očitno niso bili sposobni E ↑dokapitalizírati

dokapitalizacíjski délež -ega -a in dokapitalizácijski -ega m (ȋ, ẹ̑; á)
delež, s katerim se upravlja v procesu dokapitalizacije: Podjetje je v Moravske toplice vložilo 1,5 milijona evrov, kar pomeni 35-odstotni dokapitalizacijski delež oziroma 8,7-odstotni delež v celotni masi kapitala delniške družbe

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

dopingíranec -nca m, člov. (ȋ)
kdor jemlje, uživa nedovoljeno sredstvo, ki preko mere povečuje telesno dejavnost, zmogljivost: Športnik brez dopinga dokazuje tisto, kar človek zmore po naravni poti, pri dopingirancu pa naj bi šlo predvsem za dokazovanje, kako dobro uporabljena ukana deluje E ↑dopingíran

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

dostávnik -a m (ȃ)
zaprt avtomobil za prevoz blaga, zlasti živil; dostavni avtomobilSSKJ, furgonSSKJ: poštni dostavnik; Simpatični mali dostavnik je v mestu dobro opazen in tako primeren za propagandna sporočila in prepoznavnost podjetij E univerbizirano iz dostávni avtomobíl

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ekonometríja -e ž (ȋ)
1. veda o uporabi matematičnih in statističnih metod v ekonomskih raziskavah: Metode, ki jih razvijamo znotraj ekonometrije, niso uporabne zgolj v ekonomiji, temveč jih s pridom uporabljamo pri projektih na drugih področjih, npr. v medicini
2. uporaba matematičnih in statističnih metod v ekonomskih raziskavah: Ekonometrija je orodje, ki ga npr. za dobro oceno inflacije ali katere druge makroekonomske kategorije dober makroekonomist mora znati pravilno uporabljati E ← nem. Ökonometrie iz (↑)ekono(míja) + tvor. od (↑)méter

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

elokvénca -e ž (ẹ̑)
govorniška spretnost: Nekateri govorniki so dobro razvili svoj talent za elokvenco in izboljšali stilistične finese E ← nem. Eloquenz ← lat. ēloquentia iz ēloquī 'izgovoriti'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

évroligáš -a m, živ. (ẹ̑-á)
moštvo, ki tekmuje v evroligi: slovenski evroligaš; Proti nasprotni ekipi nas čaka težko delo, saj gre za znanega evroligaša; da bi zmagali, moramo njegovo igro dobro proučiti E ↑évrolíga

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

feeling -a cit. [fíling-] in fíling -a m (ȋ)
1. čustvo kot odziv na zunanje ali notranje dražljaje; občutekSSKJ: imeti dober feeling | Utapljaš se, a filing je kljub temu lebdeč
2. sposobnost za dojemanje, presojanje česa; občutekSSKJ: Želeli so pridobiti potrditev in feeling, ali je to, kar delajo, dobro, ali so na pravi poti | Nikoli ni izkazal kakega posebnega filinga za vselej izjemno občutljive medsebojne odnose
3. duševno stanje kot posledica celotnega čustvenega doživljanja; razpoloženjeSSKJ, vzdušjeSSKJ: Ulični feeling je tudi treba poznati | Z vsakim metrom prehojenega blata je planiški filing postajal močnejši
4. kar izraža, kaže tako duševno stanje v umetnini; občutjeSSKJ, razpoloženjeSSKJ, vzdušjeSSKJ: Vedno me je najprej prevzel feeling, ki ga glasba sporoča | Pesem je bila narejena z dušo, v lepem filingu E ← agl. feeling 'občutek' iz feel '(ob)čutiti'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

fintírati -am nedov. (ȋ)
1. pog. z določenim namenom zavajati koga v zmoto; varatiSSKJ: Arthur je svoje viteze dobro fintiral: da se ne bi tepli za stolčke, jih je posedel za okroglo mizo
2. šport. žarg. pri športni igri delati gib, ki naj zmede nasprotnika: Običajno pri strelih z bele točke uspešno fintira vratarja, to pot pa je močno sprožil strel vsaj meter mimo leve vratnice E (↑)fínta

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

fótka -e ž (ọ̑) pog.
posnetek za zapis v pomnilniški medij fotoaparata; fotografijaSSKJ, slikaSSKJ: Ko vidim priložnost za dobro fotko, mi je pogosto žal, če pri sebi nimam ustrezne opreme E = hrv., srb. fȍtka, češ. fotka, polj. fotka, skrajšano iz (↑)fotografíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

goncourt -a cit. [gonkúr -ja] m, živ. (ȗ)
nagrada za najboljše prozno delo preteklega leta v francoski književnosti, ki jo vsako leto podeljuje francoska akademija Goncourt: prejeti goncourta; Če si napisal še tako dobro knjigo in ti jo je izdal manjši založnik, ki ga ni med četverico, nimaš nobenih, ampak resnično nobenih možnosti, da bi dobil goncourta E ← frc. goncourt po nagradi Prix Goncourt, ki jo podeljuje Société littéraire des Goncourt 'Literarno združenje Goncourt', imenovano po ustanovitelju Edmondu Huotu de Goncourtu (1822–1896) in njegovem bratu Julesu Alfredu Huotu de Goncourtu (1830–1870)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

gôspel1 -a m (ȏ)
moderna oblika črnske duhovne pesmi s prvinami džeza in bluesa: črnski gospel; koncert gospela; pevec gospela; Gospel, ki ga je zaznamovala tipična ritmična sinkopizacija afriških priseljencev, se je razvil iz tradicije himničnega cerkvenega petja sredi 19. stoletja na jugu ZDA E ← agl. gospel < stagl. godspell 'evangelij', dobesedno 'dobro oznanilo'

gôspel2 -- v prid. rabi
gospel koncert; gospel zbor; gospel skupina; Njihov repertoar vsebuje tradicionalne gospel pesmi v različnih obdelavah

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

grêbsti se grêbem se nedov. (é) ekspr.
zelo si prizadevati doseči, dobiti kaj za lastno korist, zlasti ugled, denar, visok položaj v družbi: grebsti se za vsak evro; Politiki bi se lahko nehali grebsti zgolj za moč in za lastne koristi in začeli delovati v dobro vseh ljudi E ← hrv., srb. grèpsti se iz (↑)grêbsti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

hêker -ja in héker -ja m, člov. (é; ẹ́)
1. kdor vdira v tuje računalniške sisteme: računalniški heker; vdor hekerjev; boj proti hekerjem; Hekerji lahko brez posebnih težav vdrejo v osebni računalnik uporabnika v internetu in mu uničijo ali prepišejo podatke
2. kdor z navdušenjem spreminja programsko opremo: Skupina dobro znanih hekerjev je na prireditvi ponudila zbirko programov, ki res omogočajo anonimno brskanje v internetu E ← agl. hacker iz ↑hêkati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

hêkerstvo -a in hékerstvo -a s (é; ẹ́)
pojavljanje hekerjev in njihova dejavnost: Da je slovensko računalniško hekerstvo dobro razvito, kaže primer zlorab uporabniških imen in gesel za dostop na internet E ↑hêker

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

holográm -a m (ȃ)
tridimenzionalna slika, izdelana z laserjem: izdelava hologramov; Ponaredki so zelo kakovostni in imajo zelo dobro ponarejen srebrn hologram, ki odseva podobno kot hologram originalnega bankovca E ← agl. hologram iz gr. hólos 'cel' + grámma 'pisanje, črka'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ígričar -ja m, člov. (ȋ)
kdor (rad) igra računalniške igrice, igre: zagrizeni igričarji; zahtevnejši igričarji; Če niste ravno igričar, vam verjetno nekaj let star računalnik še povsem dobro služi E (↑)ígrica

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

insájder -ja in insider -ja cit. [insájder] m, člov. (á) pog.
1. kdor je vključen v kako skupnost in dobro pozna razmere v njej: Na resnično škodo opozarjajo predvsem insajderji v (še) državnih bankah
2. kdor zlorablja notranje informacije v ustanovi, zlasti finančni, v kateri je zaposlen: Stroga kazen čaka tudi hekerje in insajderje, ki razpečujejo glasbo in filme še pred uradno izdajo
3. delničar, ki ima v lasti več kot deset odstotkov delnic podjetja ali je njegov direktor ali visoki menedžer, ki je tudi materialno odgovoren za poslovanje tega podjetja: Insajderji morajo v ZDA po zakonu svoje namere o prodaji ali nakupu delnic prijaviti agenciji E ← agl. insider iz inside 'znotraj'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ínteroperabílen -lna -o prid. (ȋ-ȋ)
1. ki se da povezati z drugim, lahko deluje skladno z drugim; povezljiv: Imate dobro pripravljeno vojsko, vendar jo morate organizirati tako, da bo interoperabilna z Natovimi silami
2. ki lahko deluje v dveh ali več (različnih) omrežjih: Po znatnih težavah bodo prihodnji teden prve slovenske interoperabilne lokomotive zapeljale po voznem redu tudi po Italiji E (↑)inter… + (↑)operabílen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

jápi -ja m, člov. (ȃ)
mlad, uspešen, ambiciozen človek, navadno izobraženec, ki dobro zasluži, živi razkošno in se obnaša snobovsko: Tistim prometnim strokovnjakom, ki ne živijo v mestnem središču, naj povem, da poleg državnih institucij in japijev živijo v mestu tudi običajni ljudje, celo družine E ← agl. yuppie iz yup za y(oung) u(rban) p(rofessional) 'mladi urbani uslužbenec'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

jápijka -e ž, člov. (ȃ)
mlada, uspešna, ambiciozna ženska, navadno izobraženka, ki dobro zasluži, živi razkošno in se obnaša snobovsko: Na milost in nemilost je prepuščena novim japijem in japijkam, ki za majhen denar izžemajo življenjske energije iz njih, hkrati pa si dovoljujejo še poniževanje ali celo spolno izsiljevanje E ↑jápi

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

lionizem -zma cit. [lajonízəm] m (ī)
gibanje, utemeljeno v delovanju humanitarne organizacije Lions klub: Lionizem se je v Sloveniji nadpovprečno dobro razvijal ter se uspešno širil in povečeval svoje članstvo E ← agl. Lionism po imenu organizacije Lions klub

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

máher -ja m, člov. (á) pog.
kdor zna kaj dobro, spretno narediti, organizirati; mojsterSSKJ: Postal je pravi maher za lesene strope E ← nem. Macher 'organizator, vodja, sposoben človek' iz machen 'delati, narediti'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

mákrobiótikaSSKJ -e [makrobijotika] ž (ȃ-ọ́)
1. veda o prehrani, sestavljeni iz sonaravno pridelane hrane, ki temelji na budističnih načelih ravnovesja jina in janga: V tujini se je seznanila z načeli makrobiotike
2. prehranjevanje na tak način: Če se zaradi raka odločiš za makrobiotiko ali vegetarijanstvo, to za organizem ni dobro E ← nem. Makrobiotik iz (↑)makro… + tvor. od gr. biōtikós 'ki se nanaša na življenje'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

méga -- v prid. rabi (ẹ̑) pog.
1. zelo velik, pomemben: mega center; mega dogodek; mega prireditev; Založbo so zelo dobro preverili, preden so jim izročili slovenske pravice za izdajo mega uspešnice
2. odličen, zaželen: Dogodek so oglaševali s sloganom: Strpnost je mega – glej tudi méga... E ← gr. méga- iz mégas 'velik'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

migrénik -a m, člov. (ẹ́)
kdor ima migreno: Večina izkušenih migrenikov dobro ve, da se je najbolje čim prej umakniti v miren in zatemnjen prostor ter poskušati zaspati E (↑)migréna

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

múltipráktik -a m (ȗ-á)
1. gospodinjska priprava za mešanje, stepanje, rezanje: Od manjših gospodinjskih aparatov naj bi imela vsaka kuhinja multipraktik, ročni mešalnik in palični mešalnik
2. člov. ekspr. kdor zna mnogo stvari dobro narediti: Je vizualni multipraktik; njegova umetnost vključuje slikarstvo, kiparstvo, animacijo, industrijsko oblikovanje, modo E v prvem pomenu ← agl. multipractic (food processor) 'večnamenski (kuhinjski strojček)' iz (↑)multi… + (↑)práktičen; v drugem pomenu (↑)multi… + (↑)práktik

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

náši -ja in nashi -ja cit. [náši] m (ȃ)
azijska hruška, po obliki podobna jabolku: Naši je vrsta hruške, zato potrebuje podobne razmere za rast kot naše hruške, denimo dobro odcedna tla z dovolj vode E ← agl. nashi ← jap. nashi 'hruška'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

néonatálni -a -o prid. (ẹ̑-ȃ) med.
1. ki je v zvezi s prvimi štirimi tedni življenja po rojstvu: neonatalna okužba; neonatalna umrljivost; Velja ocena, da imamo pri nas dobro neonatalno varstvo, to je najzgodnejšo skrb za novorojenčke
2. ki je v zvezi s preprečevanjem, razpoznavanjem in zdravljenjem bolezni pri novorojenčkih: neonatalna ambulanta; študenti neonatalne medicine; Na neonatalnem oddelku splitske bolnišnice so se z otroki, odvisnimi od heroina, prvič srečali pred osmimi leti E ← agl. neonatal iz (↑)neo… + natal ← lat. nātālis 'rojstni'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nèvolívec -vca m, člov. (ȅ-ȋ)
kdor (koga) ne voli: potencialni nevolivci; Še dobro, da so volitve jeseni, saj se trenutno večina volivcev ravna po načelu, da je najbolj racionalni volivec nevolivec E (↑)nè… + (↑)volívec

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nutricístka -e ž, člov. (ȋ)
strokovnjakinja za prehrano; nutricionistka: Kdor želi shujšati, si mora za prehranjevanje vzeti čas, hrano dobro prežvečiti in se zavedati, kaj je zaužil, meni nemška nutricistka E ↑nutricíst

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

opioídni -a -o [opijoidni] prid. (ȋ) farm.
ki je v zvezi z opioidi: opioidni analgetik; opioidno zdravilo; Ne nazadnje alkohol vpliva na izločanje opioidnih peptidov, malih molekul, ki nas sproščajo in vplivajo na dobro razpoloženje E ↑opioíd

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

organístika -e ž (í)
1. veda o sestavi orgel in njihovi zgodovini, razvoju: Organistika je relativno dobro razvita po zaslugi nekaterih posameznikov, ki se ukvarjajo z orglami, zgodovinskim razvojem in uporabo tega glasbila
2. orgelska glasba: Postavitev koncertnih orgel je začrtalo novo obdobje v slovenski organistiki E iz srlat. organisticus 'orgeljski'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

perésnikSSKJ -a m (ẹ̑)
1. ahek p renosni r ačunalnik, navadno brez tipkovnice, v katerega se vnašajo podatki z neposrednim dotikom zaslona: peresniki in navadni prenosniki; Peresnik naj bi bil primeren za poslovno in industrijsko rabo, predvsem kot zaslonski terminal za dostop do zbirk podatkov
2. nav. mn. poševno prirezan makaron: Peresnike kuham v osoljeni vodi po navodilu o dolžini kuhanja, a vedno kako minuto manj
3. nalivnemu peresu podoben medicinski pripomoček za natančno odmerjanje in poenostavljeno injiciranje zdravila: vbrizgavati inzulin s peresnikom; Raziskovalci so ugotovili, da peresnika vsebujeta dobro odmerjeno količino, kar je za bolnike bistveno E (↑)peró

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

player -ja cit. [plêjer] in plêjer -ja m (é)
1. elektronska naprava, ki povzroči, da postane zvočni ali slikovni zapis zlasti glasbenega ali filmskega dela slišen, viden; predvajalnik: Player ima na kartici tudi vhod za digitalno povezavo z enotami CD-ROM | Vsak heker lahko skopira plošče na medmrežje, s čimer so zastonj na voljo vsakomur, ki ima računalnik, modem in plejer
2. člov. kdor zna dobro predstaviti in uveljaviti svoje znanje, sposobnosti: Ko si tako javno izpostavljen, si stalno v nekakšnem medijskem sunku, si igralec, player, stalno na odru | Vem, da vi niste ključni pri tej zadevi, da ste le orodje v rokah veliko pomembnejših igralcev, plejerjev, bi rekli ta mladi E ← agl. player iz play 'igrati'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ploščárna -e ž (ȃ)
trgovina z glasbenimi ploščami: spletna ploščarna; dobro založena ploščarna; Našo glasbo v ploščarnah najdete na jazzovskem oddelku E (↑)plôšča

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pôfel -fla m (ó) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
kar je slabo, ničvredno, nekakovostno: Za mlade bralce je dovolj dobro le vrhunsko, tudi zato, da se bodo pozneje znali zgražati nad poflom E ← bav. nem. Pofel ← jidiš bovl 'ničvredno blago, stara šara' < srvnem. povel, bovel 'nižji sloj ljudi, sodrga' ← stfrc. pueble, poblo 'ljudstvo' < lat. populus

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pôlčŕni -a -o [pou̯čərni] prid. (ȏ-ŕ) v zvezi polčrni kruh
kruh iz polbele moke; polbeli kruhSSKJ: črni ali polčrni kruh; hlebec polčrnega kruha; Ta nadev se posebej dobro maže na polčrni kruh E (↑)pol... + (↑)čŕn

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

porjavélost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost porjavelega, zlasti kože: naravna porjavelost; privlačna porjavelost; Varno sončenje omogoča zdravo porjavelost in dobro počutje E (↑)porjavéti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

potoválnik -a m (ȃ)
vozilo, navadno avtomobil, primerno za (daljša) potovanja: udoben potovalnik; Angleški triumph se je zelo dobro znašel v razredu športnih potovalnikov, saj je že predhodnik dosegal odlične rezultate na testih in v prodajnih salonih E (↑)potováti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pregorévatiSSKJ -am nedov. (ẹ́) ekspr.
izčrpavati se zaradi velike prizadevnosti, vneme; izgorevatiSSKJ: čustveno pregorevati; Venomer je treba delati nekaj svežega in s tem napredovati; pregorevati začneš takrat, ko se ne počutiš več stoodstotno dobro E ↑pregoréti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

prfôksa -e ž, člov. (ȏ) pog.
učiteljica, profesorica: srednješolska prfoksa; zatežena prfoksa; Prfoksa je snov dobro razložila E (↑)prfôks

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pribítSSKJ -a -o prid. (ȋ) pog.
ki je omamljen, pijan; zadet: Če kadiš res dobro travo, si pribit gotovo še šest ur E (↑)pribíti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

prizemljèn -êna -o prid. (ȅ é é) ekspr.
ki je zelo stvaren v svojih pogledih in dejanjih; stvarenSSKJ, ozemljen: prizemljen človek; Seveda je dobro biti prizemljen, praktičen, znati poskrbeti zase, vendar moramo presegati zgolj funkcionalnost E ↑prizemljíti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

prófi1 -ja m, člov. (ọ̑) pog.
kdor strokovno, dobro opravlja kako delo; profesionalecSSKJ: pravi profi; Ko prideš na oder, se vidi, kakšen profi si E ← nem. Profi, skrajšano iz Professional 'profesionalec' iz (↑)profesionálen

prófi2 -- v prid. rabi
poklicniSSKJ, profesionalniSSKJ: profi fuzbaler; Klasične fotoaparate uporabljajo samo največji ljubitelji ali pa kakšen profi fotograf

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

promovíratiSSKJ -am nedov. in dov. (ȋ)
širiti poznavanje, ugled koga, česa v javnosti: promovirati slovenske izdelke na tujih trgih; Svoje projekte zna dobro promovirati in popularizirati E ← nem. promovieren ← lat. prōmōvēre 'napredovati'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

razdeláva -e ž (ȃ)
podrobna, postopna obdelava, proučevanje: podrobnejša razdelava; Moje prednostne naloge so dobra razdelava organizacijskih in tehničnih nalog, zagotovitev varnosti, dobro sodelovanje s sodniki za zapisnikarsko mizo in nemoten potek tekme E ↑razdélati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

raznočásje -a s (ȃ) jezikosl.
obstajanje, spreminjanje jezikovne lastnosti, značilnosti v njihovem časovnem razvoju; diahronijaSSKJ: Ramovš je raznočasje tudi v oblikoslovju in skladnji besedišča dobro videl, le obravnaval ga je drugače kot v glasoslovju E iz rázni čàs

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

séksšôp -a in séks šôp -- -a m (ẹ̑-ȏ)
trgovina s predmeti za spolno vzburjanje, zadovoljevanje: odpreti seksšop; dobro založen seksšop; V seksšopih so na voljo pripomočki za vsak del telesa in za vsakršen okus E ← agl. sexshop iz ↑séks... + shop 'trgovina'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

shaker -ja cit. [šêjker] in šêjker -ja m (é)
1. posoda, navadno kovinska, za mešanje napitkov, zlasti koktajlov: Sestavine zmešamo in napitek iz shakerja nalijemo v kozarce | V šejker z zdrobljenim ledom nalijemo sestavine, zmešamo in precedimo v dobro ohlajen kozarec za koktajle
2. glasbilo v obliki votle cevi, ki je napolnjena s kroglicami in na katero se igra s stresanjem, potresavanjem: veliki afriški shaker | šejker in latinskoameriški boben E ← agl. shaker iz ↑šêjk

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

snowboard1 -a cit. [snôu̯bórd-] m (ȏ-ọ̑)
1. deska, navadno iz umetne snovi, v obliki kratke široke smučke za vožnjo po snegu brez palic; bord, snežna deska (1): Na noge si pripneš snowboard in ko si prepričan, da imaš dobro pripete vezi, se lahko spustiš po hribu
2. šport, pri katerem se vozi po snegu stoje na snežni deski; bordanje, deskanje (2), snowboarding: Snowboard je šport, ki se bo obdržal, čeprav smučanja nikoli ne bo spodrinil E ← agl. snowboard iz snow 'sneg' + ↑bórd

snowboard2 -- v prid. rabi
snowboard zveza; Ko se končno prebijem do snowboard parka, kjer ponavadi potekajo treningi, se začne zabava

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

solíranje -a s (ȋ)
1. petje, igranje dela skladbe, ki ga izvaja kdo sam, ne hkrati z drugimi, ali tako, da so drugi le spremljava: Glasbeniki so zaključili pripev in prešli na soliranje: solist je zgrabil lok in potegnil pod kobilico, da je glasbilo zacvililo, in pustil ton zveneti
2. pog. delovanje brez pomoči, upoštevanja drugih: V prepirljivi koaliciji se ne eni ne drugi ne počutijo dobro, le da doslej niso vedeli, komu bi se soliranje bolj izplačalo, in zato že leto dni tičijo skupaj E ↑solírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

sòvlagátelj -a m, člov. (ȍ-ȃ)
kdor vlaga skupaj s kom: Sovlagatelji naj bi postali večinski delničarji, ki bi skrbeli tudi za dobro poslovanje podjetja E (↑)sò... + (↑)vlagátelj

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

stisljívSSKJ -a -o prid. (ī í í) rač.
ki se da stisniti, da zavzame manj prostora na disku: stisljiva datoteka; Večina podatkov je kar dobro stisljivih E ↑stísniti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

súperca medm. (ȗ) pog.
izraža podkrepitev trditve: Superca, dobro smo nastopili E ↑súperca1

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

surfatiSSKJ -am cit. [sə̀rfati] in sŕfati -am nedov. (ə̏)
pregledovati strani na svetovnem spletu; brskati, deskati (3): Če surfate po internetu, je dobro, da to počnete varno | Še najraje ob prostih urah srfam po spletu in srkam kakšno kavico E ← agl. surf, prvotneje 'deskati na valovih', prvotno 'butanje, kipenje valov'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

šarádaSSKJ -e ž (ȃ)
ekspr. pretveza, pri kateri se ustvarja vtis, da je kaj resnično ali urejeno dobro, čeprav dejansko ni: politična šarada; Šaradi z odpiranjem že odprte tovarne naj bi po kuloarskih informacijah botrovala neka druga politična odločitev E ← nem. Scharade, agl. charade ← frc. charade 'zlogovna uganka' ← provans. charrado 'klepet'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

talibán -a m, člov. (ȃ)
pripadnik fundamentalističnega islamskega gibanja v Afganistanu; talib: Raziskave nevladnih organizacij so pokazale, da dobro polovico države znova nadzorujejo talibani E ← agl. taliban ← paštun. ṭālibān, mn. od ↑talíb

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

tehnikálija -e ž (á)
1. podatek, ki je zanimiv in razumljiv predvsem strokovnjakom in specialistom kake stroke: Podrobno poznavanje tehnikalij ni nujno, dobro pa je vsaj približno vedeti, kaj podpira vaš blog, da boste imeli pri nameščanju orodij manj težav
2. nebistvena, nepomembna podrobnost: Predlagam, da bi zadevo uredili v obliki amandmaja poslanske skupine, čeprav gre za čisto tehnikalijo, da ne bi bilo potem zapletov pred objavo v Uradnem listu
3. tehnični izdelek: Trenutno najbolj aktualna, se pravi modna, trendovska tehnikalija so GSM telefoni, ki bodo pa najbrž kmalu izgubili avro celo v deželah tranzicije in postali nekaj običajno koristnega E ← nem. Technikalie iz (↑)téhnika

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

vdihoválnik -a m (ȃ)
priprava za vdihovanje, inhaliranje zdravil v obliki prahu: zdravilo v obliki vdihovalnika; Zelo pomembno je, da bolniki dobro obvladajo tehniko uporabe vdihovalnikov s potisnim plinom, kajti v nasprotnem primeru zdravila v njih ne bodo pomagala E (↑)vdihováti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

vegánski -a -o prid. (ȃ)
ki se nanaša na vegane in veganstvo: veganske jedi; veganska kuhinja; veganska prehrana; vegansko kosilo; Nekateri ljudje so očitno še vedno prepričani, da se da dobro kuhati samo z mesom in jajci, kljub toliko raznolikim receptom, ki jih ponujajo veganske kuharice in restavracije E ↑vegán

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

visôkoločljívi -a -o prid. (ō-í)
ki ima visoko ločljivost; visokoločljivostni: visokoločljivi televizijski sprejemnik; visokoločljivi zaslon; visokoločljiva kamera; visokoločljiva slika; Kakovost visokoločljivega tiskanja je sicer dobra in vidne so tudi podrobnosti velikosti ene pike, raster pa je vendarle še vedno dobro viden E iz visôko ločljív

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

visôkozmogljívi -a -o prid. (ō-í)
ki zmore zelo dobro, učinkovito opravljati svoje delo, funkcije: visokozmogljivi avtomobili; visokozmogljivi motor; visokozmogljivi oddajnik; visokozmogljiva guma; Ponudba večprocesorskih visokozmogljivih strežnikov, ki so primerni tudi za znanstveno in tehnično računanje, je dokaj pestra E iz visôko zmogljív

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

zdravljív -a -o prid. (ī í í)
ki se da zdraviti: Poporodne psihoze so dobro zdravljive duševne bolezni E (↑)zdráviti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

žurírati -am nedov. (ȋ) pog.
preživljati čas v družbi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; žurati: Dobro se počuti na plesiščih diskotek, kjer večkrat žurira s prijatelji in znanci E ↑žúr

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.