aeríran -a -o (ȋ) grad. ozračen
aerírani -a -o (ȋ) ~ beton
aeríranost -i ž, pojm. (ȋ) grad. ozračenost
aerírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aeríranje (ȋ) grad. dodati, dodajati zrak, ozračiti: kaj ~ beton
Alhámbra -e ž, zem. i. (ȃ) |španski grad|: v ~i
alhámbrski -a -o (ȃ)
armatúra -e ž (ȗ) teh. vodovodna ~ napeljava, mreža; grad. jeklena ~
bêrma -e ž (ȇ) grad. ~ pri nasipu ali brežini
Bógenšperk -a [gə] m, zem. i. (ọ́) |Valvazorjev grad pri Litiji|: na ~u
bógenšperški -a -o [gə] (ọ́)
bójda domnev. člen. (ọ̑) star. baje: Grad je bil ~ sezidan pred dvesto leti
Bokálce -álc [u̯c] ž mn., zem. i. (ȃ) |grad pri Ljubljani|: na ~ah
bokálški -a -o [u̯š] (ȃ)
Bôrl -a m, zem. i. (ó) |grad pri Ptuju|: na ~u
Bŕdo -a s, zem. i. (ŕ) |grad pri Kranju|: na ~u
bŕdski -a -o (ȓ)
Bŕdčan -a m, preb. i. (ȓ)
Bŕdčanka -e ž, preb. i. (ȓ)
brežína -e ž (í) priveslati do ~e do brega; grad. utrjevati ~e
Canóssa -e [kanosa] ž, zem. i. (ọ̑) |italijanski grad|: v ~i; neobč. iti v ~o priznati podrejenost, ponižati se
canóški -a -o (ọ̑); prim. Kanosa
Cekínov grád -ega -ú m, druga enota dalje -u -- -u -om zem. i. (ȋ ȃ ȋ ȗ) v ~em ~u
čígar -- -- ozir. svoj. zaim. ed. moške osebe (ȋ) ~ kruh ješ, tega hvalo poješ; povodni mož, ~ grad je v vodi; stol, °~ noga je nalomljena katerega, ki je njegova
Deseníce -íc ž mn., zem. i. (í ȋ) |hrvaški grad|: na ~ah
deseníški -a -o (ȋ)
Deseníčan -a m, preb. i. (ȋ)
Deseníčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
deviácija -e [ija] ž (á) psihična ~ odklon; grad. preložitev
Devín -a m, zem. i. (ȋ) |grad pri Trstu|: v ~u
devínski -a -o (ȋ)
dominírati -am nedov. -ajóč; dominíranje (ȋ) prevladovati: Na sestanku sta dominirali dve temi; poud. ~ na plesu |vzbujati občudovanje|; poud. dominirati nad čim Grad ~a ~ mestom |se dviga, stoji|
dozréti -zrèm dov., nam. dozrèt/dozrét; dozrênje, redk. dozrétje; drugo gl. zreti (ẹ́ ȅ) neobč. koga/kaj ~ grad v daljavi
ekscéntričen -čna -o tudi ekscêntričen -čna -o; bolj ~ (ẹ́; é) ~o oblačilo nenavadno, opazno; biti precej ~ neuravnovešen, čudaški
ekscéntrični -a -o tudi ekscêntrični -a -o (ẹ́; é) grad. ~a obremenitev izsredna obremenitev
ekscéntričnost -i tudi ekscêntričnost -i ž, pojm. (ẹ́; é)
éstrih -a m, snov. (ẹ́; ẹ̑) grad. |talna obloga|
fašína -e ž (ȋ) grad. |butara protja za dreniranje|
fluát -a m, snov. (ȃ) grad. |snov za utrjevanje betonskih površin|
frákcija -e ž (á) ~e v stranki |skupine|; fiz. ~e nafte; grad. |sipki material|
Frídrihštájn -a m, zem. i. (ȋá) |grad pri Kočevju|
fúga2 -e ž (ú) grad. reža: ~e med ploščicami obloge
gabarít -a m (ȋ) grad. svetlobni profil, svobodni profil
Górnji Grád -ega -a m, zem. i. (ọ̑ ȃ) v ~em ~u
gornjegrájski -a -o (ȃ)
Gornjegrájčan -a in Gornjegrájec -jca m, druga oblika z -em preb. i. (ȃ; ȃ)
Gornjegrájčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Grácarjev túren -ega -rna m, zem. i. (ȃ ú) |grad na Dolenjskem|
grád1 -a m (ȃ) mat. |merska enota|; knj. pog. maligan
Grád1 -ú m -u -- -u -om zem. i. (ȃ ȗ) Ljubljanski grad
grád2 -ú in grád -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ȃ ȗ; ȃ) ljubljanski ~ |poslopje|; pesn. sanjski ~ovi; poud.: Njegova hiša je pravi ~ |bogata, razkošna stavba|; obljubljati komu zlate ~ove |srečo, bogastvo|; zastar. mesto
Grád2 -a m, zem. i. (ȃ) |v Prekmurju|: pri ~u
gráški -a -o (ȃ)
Grajàn -ána in Graján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Grajánka -e ž, preb. i. (ȃ)
grad. okrajš. gradbeništvo
gradbínec -nca m z -em člov. (ȋ) naporno delo ~ev; grad. žarg. nesporazum med ~i in investitorji med gradbenim podjetjem
gradbínka -e ž, člov. (ȋ)
gradbínčev -a -o (ȋ)
gréder -ja m z -em (ẹ̑) grad. planirni plug
Hábsburg2 -a m, zem. i. (ȃ) |švicarski grad|
hábsburški -a -o (ȃ)
hitrovézen -zna -o (ẹ́; ẹ̑)
hitrovézni -a -o (ẹ́; ẹ̑) grad. ~ cement
Hmeljník -a m, zem. i. (í) |grad pri Novem mestu|
Hrádčani -ov m mn., zem. i. (ȃ) |praški grad|: na ~ih
hrádčanski -a -o (ȃ)
Hrástovec -vca m s -em zem. i. (á) |grad v Slovenskih goricah|: v ~u
hrástovski -a -o (á)
injektírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; injektíranje (ȋ) grad. vbrizgati, vbrizgavati: kaj ~ polnilo v zidno razpoko
injéktor -ja m z -em (ẹ́) grad. brizgalnik
injicírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; injicíranje (ȋ) vbrizgati, vbrizgavati: komu kaj ~ bolniku kalcij; grad. ~ cementno malto v zid
izsréden -dna -o (ẹ̑) Ta obroč je ~
izsrédni -a -o (ẹ̑) grad. ~a obremenitev
izsrédnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
izzídek -dka m (ȋ) grad.
jámbornik -a m (á) jambornica; grad. |drog|
jéž2 -a m z -em (ẹ́; ẹ̑) grad. utrjevati plasti z ~i
Kámen -mna m, zem. i. (á) |grad pri Begunjah|: na ~u
Kanósa -e ž, zem. i. (ọ̑) |italijanski grad|: v ~i; neobč. iti v ~o priznati podrejenost, ponižati se
kanóški -a -o (ọ̑); prim. Canossa
kastél -a m (ẹ̑) arheol. |rimska utrdba|; neobč. grad, trdnjava
kesón -a m (ọ̑) grad. |posoda za delo pod vodo; del tovornega avtomobila|
kinéta -e ž (ẹ̑) grad. |kanal za polaganje instalacije|
kontinuíren -rna -o (ȋ) ~a proizvodnja nepretrgana, nenehna
kontinuírni -a -o (ȋ) grad. ~ nosilec
korísten -tna -o; -ejši -a -e (í; ȋ; í; ȋ) ~ nasvet; koristen za koga/kaj ~ ~ zdravje
korístni -a -o (í; ȋ) grad. ~a obremenitev
korístno -ega s, pojm. (í; ȋ) podariti kaj ~ega
korístnost -i ž, pojm. (í; ȋ)
kraljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt; kraljevánje; (-àt) (á ȗ) ~ do smrti; kraljevati komu/čemu ~ deželi, podložnikom; star. kraljevati nad kom/čim ~ ~ tlačani biti neomejen gospodar; poud.: Na hribu ~uje mogočen grad |stoji, se dviga|; V hiši je on kraljeval |je bil neomejen gospodar|
Kŕnski grád -ega -ú m, druga enota dalje -u -- -u -om zem. i. (ȓ ȃ ȓ ȗ) |sedež karantanskega kneza|: na ~em ~u
ležíšče -a s (í) vstati z ~a; cena za ~ |za prenočevanje, prenočišče|; zajčje ~; ~ premoga nahajališče; ~ za žarnico |mesto pritrditve|; grad. ~ strešne konstrukcije
Ljubljánski grád -ega -ú m, druga enota dalje -u -- -u -om zem. i. (ȃ ȃ ȃ ȗ) |vzpetina|: na ~em ~u
lóčen2 -čna -o (ọ̑)
lóčni -a -o (ọ̑) grad. ~ obok
lóčnost -i ž, pojm. (ọ́)
mansárda -e ž (ȃ) stanovati v ~i v podstrešnici; grad. |del strehe|
Mokríce -íc ž mn., zem. i. (í ȋ) |grad v Posavju|: na ~ah
mokríški -a -o (ȋ)
nadzídek -dka m (ȋ) grad z zobčastimi ~i; z ~om pridobiti precej prostora
niveléta -e ž (ẹ̑) grad. |črta za oznako osi cestišča, železniške proge glede na nadmorsko višino|
nôrec2 -rca m, tudi živ. (ó) grad. |orodje|; kovin. priprava; pokr. zatič, zatikalo (pri verigi)
odklét -a -o (ẹ̑) biti ~
odkléti -a -o (ẹ̑) ~ grad
odklétost -i ž, pojm. (ẹ̑)
okápnik -a m (ȃ) grad. |del okenske police|
otéti otmèm dov. -ì -íte; -él -éla, -èt/-ét, -ét -éta; otétje; (-èt/-ét) (ẹ́ ȅ) star.
1. rešiti, obvarovati: koga/kaj česa ~ reveža lakote; oteti koga/kaj čemu ~ dogodek pozabi; oteti koga/kaj pred kom/čim ~ grad pred razpadanjem
2. oteti komu koga/kaj ~ bogatašu premoženje odvzeti, vzeti
ôven ôvna m živ. (ó) plemenski ~; biti rojen v znamenju ~a; grad. |priprava|; zgod. oblegovalni ~ |srednjeveška priprava za razbijanje vrat|
páličje -a s, skup. (á) grad.
palír -ja m s -em člov. (í) grad. žarg. delovodja
palírjev -a -o (í) grad. žarg.
parapét -a m (ẹ̑) grad. betonski ~ |pregrada|; okenski ~ |stena med oknom in tlemi|
pénjen -a -o (ẹ̑)
pénjeni -a -o (ẹ̑) grad. ~ beton
pervibrátor -ja m s -em (ȃ) grad.
plánum -a m (ȃ) grad. |podlaga za zgornji sloj cestišča|
plinobetón -a m, snov. (ọ̑) grad.
plôhast -a -o (ó) ~a oblika
plôhasti -a -o (ó) grad. ~ podboj
podáljšan -a -o; bolj ~ (ȃ) ~ rokav
podáljšani -a -o (ȃ) grad. ~a malta; šol. ~o bivanje
podáljšanost -i ž, pojm. (ȃ)
podlóžen2 -žna -o (ọ̑)
podlóžni -a -o (ọ̑) grad. ~ sloj betona
podôlžnik -a [u̯ž] m (ȏ) grad.
podslápje -a s (ȃ) grad. ~ jeza
podvojèn -êna -o (ȅ é é) ~ trud
podvojêni -a -o (é) grad. ~ podboj
podvojênost -i ž, pojm. (é)
pôlrazpádel -dla -o [u̯r -u̯] (ȏá; ȏȃ ȏá ȏá) ~ grad
ponikálnica -e ž (ȃ) izvir ~e; grad. ponikovalnica
ponikoválnica -e ž (ȃ) grad. speljati vodo v ~o; redk. ponikalnica
poplèt -éta m (ȅ ẹ́) grad. utrditi breg s ~om
prècej prisl. (ȅ) pešaj.
1. čas. takoj: ~ odgovoriti na kaj
2. količ. prostor. tik: Grad je na hribu, ~ za vasjo
predálčen -čna -o (ȃ)
predálčni -a -o (ȃ) grad. ~ zid
predálčje -a s, skup. (ȃ) ~ v skrinji; števn., grad. |ogrodje, nosilec|
Predjámski grád -ega -ú m, druga enota dalje -u -- -u -om zem. i. (á ȃ á ȗ) |grad pri Postojni|: na ~em ~u
prèdnapét -a -o (ȅẹ̑)
prèdnapéti -a -o (ȅẹ̑) grad. ~ beton
prèdnapétost -i ž, pojm. (ȅẹ̑) grad. ~ betona; elektr. mrežna ~
prêfabricíran -a -o (ȇȋ) grad. vnaprej izdelan
prêfabricírani -a -o (ȇȋ) ~ gradbeni element
prêfabricíranost -i ž, pojm. (ȇȋ) grad.
prêfabricírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; prefabricíranje (ȇȋ) grad. kaj ~ gradbene elemente vnaprej izdelovati, proizvajati
prêfabrikácija -e ž, pojm. (ȇá) grad. ~ gradbenih elementov vnaprejšnja izdelava, proizvodnja
prêfabrikát -a m (ȇȃ) grad. vnaprej izdelan gradbeni element
pripenjálo -a s (á) grad. trikotno ~
pripíra -e ž (ȋ) grad. okenska ~
projékt -a m (ẹ̑) izdelati ~ šole načrt; grad. ~ stavbe; pojm., grad. sodelovati pri ~u |pri izdelovanju, uresničevanju|; publ. razpravljati o ~u resolucije o osnutku, predlogu
projektánt -a m, člov. (á; ȃ á) ~ hotela načrtovalec; grad. ~ statik
projektántka -e ž, člov. (ȃ) načrtovalka
projektíva -e ž, pojm. (ȋ) grad. žarg. načrtovalna dejavnost; števn., grad. žarg. zglasiti se v ~i |v oddelku za načrtovalno dejavnost|
púnta -e ž (ȗ) grad. žarg. podpora, podporni drog
razdeján -a -o; bolj ~ (á) ~ grad; neobč. duševno ~ človek uničen; poud. Po hiši je vse ~o |v neredu, nepospravljeno|
razdejánost -i ž, pojm. (á)
razpadajóč -a -e; bolj ~ (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~ grad
razrúšen -a -o (ú; ȗ) ~ grad
razrúšenost -i ž, pojm. (ú; ȗ)
razrúšiti -im in razrušíti in razrúšiti -im dov. razrúšenje; drugo gl. rušiti (ú ȗ; í/ȋ/ú ú) kaj ~ hišo; poud. ~ mesto do tal |popolnoma porušiti|
razrúšiti se -im se in razrušíti se in razrúšiti se -im se (ú ȗ; í/ȋ/ú ú) Grad se je razrušil
séndvičen -čna -o (ẹ̑)
séndvični -a -o (ẹ̑) zdrav. ~a metoda opazovanja protiteles; grad. ~a plošča |iz več različnih plasti|
séndvičplôšča -e tudi séndvič plôšča ~ -e ž (ẹ̑ó) grad. sendvična plošča
sesípati -am se tudi sesípati -ljem [sə in se] nedov. -aj -ajte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -an -ana; sesípanje (í ȋ; ȋ) neobč. kaj ~ zrnje na kup nasipati, usipati
sesípati se -am se tudi sesípati se -ljem se [sə in se] (í ȋ; ȋ) Grude se ~ajo; poud. Grad se že ~a |razpada|
sídrati -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; sídranje (ȋ) kaj ~ ladjo; grad. ~ strop
sídro -a s (í; ȋ) dvigniti ~ in odpluti; ~ pri (smučarski) vlečnici; grad. jekleno ~
slòp slôpa m (ȍ ó) grad. |zid med dvema bližnjima odprtinama|
slôpen -pna -o (ȏ) grad.
slôpni -a -o (ȏ) ~e arkade
smíčen -čna -o (ȋ) grad. smučen
smíčni -a -o (ȋ) ~a vrata
smúčen -čna -o (ȗ) grad.
smúčni -a -o (ȗ) ~a vrata
spôdaj mestov. prostor. prisl. (ó)
1. Grad je na vzpetini, ~ pa sta cesta in potok; iti od ~ navzgor; globoko ~; Rešitve so na tretji strani ~; Podpiši se tu ~; Skrij se pod mizo, ~ te ne bo nihče iskal; Bila je v spalni srajci, ~ ni imela ničesar
2. ~ se zavzemajo za hitrejše reševanje zadev |ljudje na manj pomembnem družbenem položaju|; Človek ~ ni imel nobene pravice |človek nižjega družbenega sloja|; zavirati pobude od ~ |od občanov, krajanov|
spomeník -a m (í) ~ iz črnega marmorja; ~ slavnemu pesniku; Grad je ~ renesančne umetnosti
státika -e ž, pojm. (á) poglavja iz ~e; ~ dogajanja neživahnost; grad. žarg. spremeniti ~o statični račun
stòlp stôlpa m (ȍ ó) grad s ~i; cerkveni, obrambni, razgledni ~; Aljažev ~; Eifflov ~; babilonski ~; šport. skakalni ~; teh. komandni ~; izobr. živeti v slonokoščenem ~u zelo odmaknjeno od stvarnega, konkretnega življenja
stolpíčast -a -o (í) ~ grad
stréšnica -e ž, snov. (ẹ̑) piti ~o kapnico; števn., grad. nadstrešnica
svórnik -a m (ọ̑) grad. |jeklen vijak|; redk. sornik
šéd -a m (ẹ̑) grad. |streha v obliki trikotnikov|
šédast -a -o (ẹ̑)
šédasti -a -o (ẹ̑) grad. ~a streha
špaléta -e ž (ẹ̑) grad. okenska ~
špírovec -vca m s -em (í) grad. žarg. škarnik
Štátenberg -a m, zem. i. (á) |grad pri Slovenski Bistrici|: na ~u
štátenberški -a -o (ȃ)
tampón -a m (ọ̑) narediti ~ iz gaze; publ. ~ med industrijskim in stanovanjskim delom mesta ločilni vmesni pas; grad. žarg. nanesti asfalt na ~ na tamponski sloj
tín1 -a m (ȋ) grad. izzidek
tôlčenec -nca [u̯č] m s -em snov. (ȏ) grad. |drobljeno kamenje|
trúmica -e ž (ú) manjš. napasti grad s ~o vojakov
uokvírjati -am nedov. -ajóč; -an -ana; uokvírjanje (í) kaj ~ slike; neobč. Grad ~ajo drevesa obdajajo, obkrožajo
usídrati -am dov. -an -ana; usídranje (ȋ) kaj ~ ladjo; grad. ~ oblogo
usídrati se -am se (ȋ) Ladja se je usidrala; poud. ~ ~ v odboru |ustaliti se, predolgo biti njegov član|
utŕjen -a -o in utrjèn -êna -o; bolj ~ (ŕ; ȅ é é) ~ človek; ~ grad; utrjen proti čemu biti ~ ~ boleznim
utŕjenost -i in utrjênost -i ž, pojm. (ŕ; é)
vagonét -a m (ẹ̑) grad. žarg., rud. žarg. vagonček
vodocemênten -tna -o (é; ȇ)
vodocemêntni -a -o (é; ȇ) grad. ~ faktor
vŕh2 nepravi predl. z rod. (ȓ) grad ~ hriba; klobuki, zloženi drug ~ drugega; poud. do ~ glave zadolžen |zelo|; v vezniški rabi, poud. Bila je lepa, ~ tega pa tudi izobražena |poleg|
Wártburg -a [vardburg-] m, zem. i. (ȃ) |grad v Nemčiji|: na ~u
Wíndsor2 -ja [vi] m z -em zem. i. (ȋ) |angleško mesto; angleški grad|
wíndsorski -a -o (ȋ)
zabijáč -a m z -em (á) grad. ~ za zabijanje pilotov
zabijálo -a s (á) grad. ~ za pilote
zabít -a -o; bolj ~ (ȋ) dobro ~ žebelj; slabš. ~ človek |omejen, neumen|; poud. ~i kraji |oddaljeni, odročni|
zabíti -a -o (ȋ) grad. ~ vodnjak
zabítost -i ž, pojm. (ȋ)
začáran -a -o (ȃ) Ta grad je ~
začárani -a -o (ȃ) ~ kraljevič; poud. biti ujet v ~ krog |v dogajanje, pri katerem posledice rodijo nove vzroke|
začáranost -i ž, pojm. (ȃ)
zadrževálnik -a m (ȃ) grad. vodni ~
zagátnica -e ž (ȃ) grad. betonske ~e
zakléti -kôlnem [u̯n] dov.; drugo gl. kleti (ẹ́ ó) jezno ~; zakleti koga/kaj ~ grad, kraljeviča; zakleti koga v kaj ~ deklico v kačo
zakléti se -kôlnem se [u̯n] (ẹ́ ó) poud. Zaklel se je napraviti red |se trdno odločil, sklenil|
zalíkati -am dov. -an -ana; zalíkanje (ȋ) kaj ~ gube krila; grad. ~ beton |zgladiti|
zapréti -prèm dov. -ì -íte; zapŕl -a, -èt/-ét; zapŕt -a; zapŕtje; (-èt/-ét) (ẹ́ ȅ) koga/kaj ~ okno; ~ otroka v sobo; ~ premogovnik; zapreti kaj za koga ~ grad za obiskovalce; zapreti kaj z/s čim ~ prehod s pregrado; poud. zapreti komu/čemu kaj ~ strokovnjaku pot v svet |onemogočiti ga|; publ.: ~ izdelkom pot na trg; ~ vojski prehod preprečiti, onemogočiti
zapréti se -prèm se (ẹ́ ȅ) ~ ~ v hišo; poud. ~ ~ vase |postati zadržan, nezaupljiv|
zaréznik -a m (ẹ̑) grad. z ~i krita streha
zaríbati -am dov. -an -ana; zaríbanje (ȋ) koga/kaj grad. ~ beton |grobo zgladiti betonsko površino|; neknj. pog.: ~ podrejenega zaradi ugovarjanja |povzročiti mu neprijetnosti, težave|; Ti pa molči, ga je zaribal zavrnil; ~ položaj zaplesti
zaríbati se -am se (ȋ) neknj. pog. ~ ~ pri kupčiji prevarati se, zmotiti se; teh. žarg. Ležaji koles so se zaribali poškodovali
zasídrati -am dov. -an -ana; zasídranje (ȋ) koga/kaj ~ ladjo; poud. ~ kandidata v javnem življenju |doseči njegovo uveljavitev|; grad. ~ steber
zasídrati se -am se (ȋ) poud. ~ ~ v domačem kraju |ustaliti se|
zastíčiti -im dov. -en -ena; zastíčenje (í ȋ) grad. kaj ~ steno
zatrèp -épa m (ȅ ẹ́) grad. streha na ~; zem. ~ kraške doline
zgôraj mestov. prostor. prisl. (ó)
1. V dolini je vas, ~ pa grad; daleč, tu visoko ~; ~ na podstrešju; na drugi strani ~; °~ navedene priče navedene priče; Zlezi s stolpa, ~ ni več varno; knj. pog., poud. sončiti se ~ brez |brez zgornjega dela kopalne obleke|
2. poud.: ~ mu niso bili naklonjeni |nadrejeni|; Želel je biti uspešen, biti čim bolj ~ |na boljšem položaju|; dobivati ukaze od ~ |od nadrejenih|
zúnaj1 mestov. prostor. prisl. (ú)
1. Grad je ~ in znotraj lepo urejen; Nekateri so šli v dvorano, drugi so stali ~; sedeti ~ pod kostanjem; ~ je mrzlo; ogledati si tovarno od ~ in od znotraj
2. poud. vse večere prebiti ~ |zdoma|; knj. pog. ~ imajo to bolje urejeno v tujini; ~ v svetu ga poznajo; vmešavanje od ~
na zúnaj ozirn. prisl. zv. (ú) ~ ~ so si zelo podobni
zvíšan -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ glas; ~i stroški
zvíšani -a -o (ȋ) grad. ~ lok; glasb. ~ ton
zvíšanost -i ž, pojm. (ȋ)
žlóta -e ž (ọ̑) grad.; rud. žarg. zračilna cev