tájen -jna -o prid. (ā) - 1. za katerega javnost, oblast ne ve: imeti tajen sestanek; dogodki so ostali tajni; tajna organizacija; tajna radijska postaja; tajno društvo
- 2. s katerim se javnost, ljudje ne morejo seznaniti: tajno srečanje državnikov / skleniti tajni sporazum; tajna meddržavna pogodba; tajno sojenje / tajno glasovanje glasovanje, pri katerem vsak svoje mnenje izrazi tako, da drugi zanj ne vedo
// za katerega ve ozek krog ljudi: tajni dokumenti; tajna telefonska številka; sporazumevati se s tajnimi znamenji / tajni jezik; tajna pisava - 3. ki je tak, da se ne opazi, ne vidi; skriven: priti skozi tajen vhod
- 4. knjiž. skrivnosten: začutiti v sebi tajno moč / tajni glasovi
● tajna policija v nekaterih državah policija, ki skrbi za državno varnost; zastar. v njenem pogledu je videl tajno skrb skrito, prikrito
♦ jur. tajni proces; ptt tajni slog pri telegramih pisava z znaki iz skupin črk in številk, ki imajo dogovorjen tajni pomen; zgod. tajni svet v stari Avstriji vladarjev posvetovalni organ
tájno prisl.: tajno delovati; tajno glasovati; tajno se sestajati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.