várnostnik -a m (á) kdor poklicno skrbi- a) za varnost premoženja koga: varnostnik je pravočasno opazil požar, vlomilca; nočno delo varnostnikov
- b) za osebno varnost koga: varnostnik slavne filmske igralke; varnostniki iz spremstva predsednika republike
- c) za javno varnost, zlasti kriminalist: varnostniki so roparja, zločinca že odkrili
- č) za varnost pri delu: varnostniki imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo / inženir varnostnik varnostni inženir
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.