dovršni glagol
IZGOVOR: [otpíkati] [ȋ]
1. pogovorno
zavrniti, odsloviti, navadno koga, ki je bil prej dalj časa prisoten, upoštevan, zaželen
Po porazu so jih volivci odpikali.
Na široko je razlagal sošolcem, kako je odpikal bejbo iz paralelke, ki se že tri mesece meče za njim.
zavrniti, odsloviti, navadno koga, ki je bil prej dalj časa prisoten, upoštevan, zaželen
Po porazu so jih volivci odpikali.
Na široko je razlagal sošolcem, kako je odpikal bejbo iz paralelke, ki se že tri mesece meče za njim.
2. pogovorno
izvesti, opraviti na hitro, brez posebnega razmišljanja
Pomembno je, da poklic opravljaš s srcem, ne pa zgolj zato, da odpikaš delovni dan.
izvesti, opraviti na hitro, brez posebnega razmišljanja
Pomembno je, da poklic opravljaš s srcem, ne pa zgolj zato, da odpikaš delovni dan.
EDNINA | |
1. oseba | odpikam |
2. oseba | odpikaš |
3. oseba | odpika |
DVOJINA | |
1. oseba | odpikava |
2. oseba | odpikata |
3. oseba | odpikata |
MNOŽINA | |
1. oseba | odpikamo |
2. oseba | odpikate |
3. oseba | odpikajo |
EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
1. oseba | odpikam | odpikava | odpikamo |
2. oseba | odpikaš | odpikata | odpikate |
3. oseba | odpika | odpikata | odpikajo |
DELEŽNIK NA -L
odpikal
odpikala
odpikalo