Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Tiskanje
 
Slovensko gradivo
 
hȗd húda prid. lat.‛malus, acerbus, vehemens, mordax’ (15. stol.), primer. hȗjši, hudóba, hudóbec, hudóben, hudȏbnež, hudȏbnica, hudóbnost, hudobȋja, hudīti se, razhúditi se, hudováti se.
 
Razlaga
 
Enako je stcslovan. xudъ ‛majhen’, hrv., srb. hȗd ‛hud, hudoben, ubog, nesrečen, težek, slab’, rus. xudój ‛slab, shujšan’, češ. chudý ‛ubog, reven, suh’. Pslovan. *xȗdъ je pomenilo ‛slab, slaboten, suh’. Sorodno je lit. skaudùs ‛boleč, bolehen’ in ‛močan, hud (npr. o jezi, orožju)’, kar je prav tako izvedljivo iz pomena ‛slab’. Prvotni pomen je morda *‛majhen, razdrobljen’, na kar bi kazalo sorodno stind. kṣódati ‛on razdrobi’, kṣudrá- ‛majhen, nizek, pripadajoč najnižji kasti’. Ide. bazo rekonstruirajo *kseu̯d- ‛razdrobiti, stolči (npr. v možnarju)’ (Be I, 205, ES VIII, 111 s., Po, 625). Pomenski razvoj si lahko predstavljamo kot *‛razdrobljen, majhen’ > *‛slab, slaboten’, kar je na eni strani dalo ‛suh, mršav’, na drugi pa ‛hud, hudoben, jezen’.
 
Povezane iztočnice
 
Glej tudi hudíč, hȗjšati, pohȗjšati, hudomȗšen, hudoȗrnik.