Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Etimološki

Samostojni izpis sestavka

 
Slovensko gradivo
 
pogȍj -ọ́ja m lat.‛conditio’ (19. stol.), pogọ̄jen, brezpogọ̄jen, pogọ̑jnik, pogojeváti.
 
Razlaga
 
V star. jeziku se v pomenu ‛pogoj’ uporablja tudi pogȃjek, pogȍd, pogọ̑jek in pogojȃj. Beseda je torej izpeljana iz pogodīti se (ŠD, 33). V sosednji kajkavščini pogodba pomeni ‛pogoj’ in ‛pogodba’. Pogȍj je prvotno pomenilo *‛pogajanje, dogovarjanje’. Iz tega sta se razvila pomena ‛pogodba’ (tj. ‛rezultat pogajanja’) in ‛pogoj’, tj. ‛o čemer sta se pogajalca pogodila, element pogajanja’. Tudi lat. conditiō, prvotno ‛dogovor’, pomeni ‛pogoj’ in ‛pogodba’. Besedotvorno je pogȍj verjetno retrogradna izpeljanka iz pogojȅn, preteklega trpnega deležnika glagola pogodīti se.
 
Povezane iztočnice
 
Dalje glej pogodīti se, godīti se, gọ̄diti.
Slovenski etimološki slovar³