faliti
Narečne oblike | |
Pomenski del |
Razlaga1. manjkati |biti še potreben do polne mere, do določene meje|
Zgledaˈkülėkȯ ˈiše ˈfal’iː?
ˈkülėkȯ ˈfal’iː dȯ ˈpudan?
Razlaga2. ne imeti česa v zadostni količini, dovolj
Zgledˈpr̥ nėx ˈfurt ˈnėkai̯ ˈfal’iː
Razlaga3. narediti napako
Zgledˈȯn je ˈfaːl’ȯ
Razlaga4. slabo obroditi
Zgledˈoːvas je ˈfaːl’ȯ
Besedne zveze |
ekspr. dėˈtẹːtė ˈnėkai̯ ˈfal’iː je bolno; ni tako kot navadno
gȯspȯˈdaːrja ˈfal’iː pr̥ ˈxiːšė pozna se, da hiša nima (pravega, sposobnega) gospodarja