ESSJ ∅
18. st.: ledizhna ‘ehelos, neoshenjen, neomoshena’ (Gutsman 1789).
nato po dial. interkalaciji prehodnega i̯ v naglašenem zlogu nastalo *lẹ́i̯dik, na kar kažejo nadiški, briški, bovški, poljanski, črnovrški in dolenjski refleks (tu sovpad z refleksom jata) ter Kastelec-Vorenčevo gradivo; prvotni adj indecl *lẹ́dik je bil prestrukturiran v pregibnega *lẹ́dičen, f -čna (< *-ьnъ).
Prim. iz iste n. predloge hrv. kajk. lˈẹdik adj indecl ‘neporočen’, lˈẹdiče̦n, f -čna ‘isto’ (Lipljin 2002).
Domač denom lejtkati se ‘rešiti se koga, znebiti se koga’ je bil iz adj lẹ́dik tvorjen, preden se je pomensko specializiral v ‘samski, neporočen’.
[Metka Furlan]