Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani.
Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics,
ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko
preberete tu.
Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Piškotke uporabljamo za:
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.
Tiskanje
zlatovka
ESSJ ∅
Gradivozlatovkaf ‘zlatovčica, Salmo fontinalis’ (Munda 1926: 15), zlatọ́vka ‘der Salbling’ (Pleteršnik), zlatovka ‘Goldfiſch’ (Janežič 1851).18. st.: slatouka ‘poſterva rumenega meſa, vprishena poſterva, Salm’, ‘Salm, Sälmling, Goldferche’ s sinslatoukiza ‘Salmling’ (Gutsman 1789); 19. st.: slatóvka ‘der Salm, Salmling, die Goldferche’ (Jarnik 1832: 197), slato̍vka s sinslatóvkiza ‘der Lachs, der Salm, der Sämling, Salmo salar. Linn.’ (Murko 1833a: 633), slatovka (?), slatovkiza (?) ‘Salmo trutta, Lachsforelle, rudezha poſtéru’ (Freyer 1842: 49), toda slatovka z opombo "noch unbeſtimmt’ (Freyer 1842: 50).Rekonstrukcija in primerjalno gradivoIsln.*zlatovkaf, verjetno ‘potočna zlatovčica, Salvelinus fontinalis’ (18. st.), ker ima riba gosto posejane rumene pege po hrbtu, Gutsman 1789 pa celo navaja, da je njeno meso rumene barve;= hrv.zlatovka ‘Aalbock (Salmo), losos, mladica’ (Šulek 1860; ARj), tudi ‘ime ovci’ (Lika – ARj).Etimološka razlagaSln. in hrv. ihtionim gotovo spadata v besedno družino iz zlȃtadj, fzláta ‘aureus’ <psl.*zȏltъ ‘isto’, a zaradi zaporedja -ov- nista nastala iz te adj predloge, ampak po substantivizaciji s suf-ka iz adjzlatọ́v ‘zlat’ iz zlatọ̑n ‘aurum’ <psl.*zȏlton ‘isto’, ki ga po Cafu za vzhodnoštajersko območje omenja le Pleteršnikov slovar v zvezah zlatov kovač in zlatova vaga = zlatna vaga, posredno pa se potrjuje tudi v hrv.zlàtovaf ‘ime kravi’ (Lika – ARj). Adjektivi na -ov iz tematskih substantivov srednjega spola so v slovenščini izjemno redki, prim. še čréslov/črẹ́slovadj, f-a iz čréslo/črẹ́slon ‘posušeno smrekovo ali hrastovo lubje’ (SSKJ). Ni verjetno, da bi na nastanek ihtnzlatovka vplival delni dial. sinonim, ki se potrjuje v nad.postròva ‘postrv’, postrovà ‘isto’ (Rigoni, Salvino 1999s.v.trota), postrová (Špehonja 2012b), postroˈva (Marsin/Mersino – SLA).Povezavezlatovzlatovčica
[Metka Furlan]
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.