Zadetki iskanja
Kamnarstvo
SSKJ²
bordúra -e ž (ȗ)
obrobni okrasni trak ali pas na predmetih, obroba: blazina z belimi čipkastimi bordurami; vezena bordura; krilo s široko borduro spodaj / pročelje ima ozko borduro iz opeke
obrobni okrasni trak ali pas na predmetih, obroba: blazina z belimi čipkastimi bordurami; vezena bordura; krilo s široko borduro spodaj / pročelje ima ozko borduro iz opeke
Pravopis
Celotno geslo
Etimološki
kȃpsula -e ž
Celotno geslo
Etimološki
kȃsa -e ž
Gledališče
Botanika
Kamnarstvo
SSKJ²
obróba -e ž (ọ̑)
trak, pas blaga za vidno obrobljanje ali okras obleke, oblačila: plašč ima krzneno obrobo; ovratnik z belo obrobo; kvačkana, svilena obroba
♦ grad. obrobni del kritine, izdelan iz drugačnega materiala, navadno pločevine
trak, pas blaga za vidno obrobljanje ali okras obleke, oblačila: plašč ima krzneno obrobo; ovratnik z belo obrobo; kvačkana, svilena obroba
♦ grad. obrobni del kritine, izdelan iz drugačnega materiala, navadno pločevine
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
obrǫ̑ba, f. der Saum, die Einfassung (eines Kleides), C., Z.; — das Band, womit man etwas umsäumt, C.
SSKJ²
okrájek -jka m (ȃ)
1. knjiž., navadno s prilastkom rob1, obrobje: okrajek gozda / ovce na okrajku črede so se vznemirile / za okrajki hribov leži mesto / razvleči testo in obrezati debele okrajke
// zastar. rob1, konec1: nasloniti komolec na okrajek naslonjala / potegniti okrajke plašča k sebi
2. zastar. nezoran, travnat del med njivami; meja: pustiti voz na okrajku
3. nav. mn., knjiž., zastar. krajevec, krajec: klobuk s širokimi okrajki
// del pokrivala, ki se da zavihati; naušnik: potegniti si okrajke kape na ušesa
4. knjiž., zastar. obroba, obšitek: nosili so suknje z rdečimi, širokimi okrajki
● star. med kosi kruha v košarici je izbral okrajek krajec; knjiž. obrezal je liste in okrajke pometel obrezke; zastar. napisati opombe na okrajek rob; knjiž. golobi so sedali na okrajke stavbe poličke, nadzidke; zastar. zabiti odprtino z okrajki krajniki
♦ alp. ozek prečni pomol v steni; anat. končni del dolge cevaste kosti; epifiza
1. knjiž., navadno s prilastkom rob1, obrobje: okrajek gozda / ovce na okrajku črede so se vznemirile / za okrajki hribov leži mesto / razvleči testo in obrezati debele okrajke
// zastar. rob1, konec1: nasloniti komolec na okrajek naslonjala / potegniti okrajke plašča k sebi
2. zastar. nezoran, travnat del med njivami; meja: pustiti voz na okrajku
3. nav. mn., knjiž., zastar. krajevec, krajec: klobuk s širokimi okrajki
// del pokrivala, ki se da zavihati; naušnik: potegniti si okrajke kape na ušesa
4. knjiž., zastar. obroba, obšitek: nosili so suknje z rdečimi, širokimi okrajki
● star. med kosi kruha v košarici je izbral okrajek krajec; knjiž. obrezal je liste in okrajke pometel obrezke; zastar. napisati opombe na okrajek rob; knjiž. golobi so sedali na okrajke stavbe poličke, nadzidke; zastar. zabiti odprtino z okrajki krajniki
♦ alp. ozek prečni pomol v steni; anat. končni del dolge cevaste kosti; epifiza
Kamnarstvo
Betonske konst.
Kamnarstvo
Celotno geslo
Etimološki
šasȋja -e ž
Celotno geslo
Pohlin
SSKJ²
varljív -a -o prid. (ī í)
ki vara, zavaja: varljiv nasmeh; varljive obljube / varljivi ovinki navidezno nenevarni
♦ obrt. varljivi rob notranji pregib roba iz tanjšega blaga, svile kot obroba pri debelejšem blagu ali če je blaga premalo
// ki ne ustreza resničnosti: varljiv občutek
ki vara, zavaja: varljiv nasmeh; varljive obljube / varljivi ovinki navidezno nenevarni
♦ obrt. varljivi rob notranji pregib roba iz tanjšega blaga, svile kot obroba pri debelejšem blagu ali če je blaga premalo
// ki ne ustreza resničnosti: varljiv občutek
- varljívo prisl.:
varljivo svetlikati se; varljivo blizu
Število zadetkov: 19
Dostopnost